I	llf ^b FI IIIV^B
Ulli V tilH I lili ll tU I II IB%jfl lllftl
_^^^^^ f^ffT ZA 81/)_ » Rt^AY_AMKM^^_
fcMMS'-iWft'aW -'i .<■'!	- J':	-,.'■ V
hmsmmmMmmiMm,^
I x t State*. Ammimm in ^ifU, far>k»
p jI
* ti
I Imim ■ ■■ mm II« m m,m mmmmmmmmmmmmmmm m.
Mu^	CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY OCTOBER 31 '17	LETO X. - VOL. X
Usoda Italije se odloči ta teden
-i-
Italijani so odpeljali vse prebivalstvo iz Gorice. Ob reki Tagliamento se pripravlja laška armada, dva milijona mož močna, da zastavi pot Nemcem.	1
Nocoj je podučen shod za volitve.
"iV ;	""*"""...............
1 Političen položaj v Clevelandu, županske volitve, vprašanje o mokrem in suhem, ženska volivna pravica, bolnišnice in druge važne stvari so na vrsti.
I redo zvečer, okto-nocoj, ob 8. uri, pri-ovenski Politični Klub dski sihod, iia katere-rabljeni vsi ameriško-i državljani. Onim, ki vljani it več let, so ihodi, katere priredi d Politični Klub. Na-a shoda je razložiti im volivcem, ki so državljani, natančen olitev, kaj se bo voli-co se voli, da bo vaša :a pravilna. Volivci levelanda bodejo mo-6. novembra odločiti h stvareh: Na vrsti je župana, volitev mest-Drnikov, ženska voliv-ica, vprašanje ali naj dtiava Ohio suha ali ne mokra, vprašanje o ortdHh, o novi ječi, o lišnici, o novem tlaka-litev sodnikov in se Irugih stvari. 0 vsem ijo vsi slovenski voliv-:no in jasno pojasnilo ;vi dvorani dne 31. ok-1 8. uri zvečer. Nastopi : znanih govornikov Edmund B. Haserodt, za župiana na neod-iketu, Mr. Adam J. councilman za 23. var-,e je neustrašeno boril išče v 23- vardi in ki rel, za fcar *e je zavzel, olivci zaupajo še v na-Na programu je vec ovornikov. Mi poziv-e ilovensko-ameriške ia pridejo v polnem a ta shod. To je -edini aterega priredi letos i Politični Klub, in v sakogar bo, da se na-»ouči o volitvah. Sta-avljani, ki so obisko-lode že več let naj po-jšim in naj jih pripe-:boj. Imamo tudi par h državljanov, ki bo-s prvič volili. Ti so vabljeni, kakor tudi 'ljani iz Collinwooda, fa in sploh iz vsega ia. Vsi so idbbrodošli, >ni so vabljeni, 'ki ima-aapirje ali pa nobenih, > kakšne pravice ima-»ki državljani. Pred-pozivljemo ameriške , da se udeležijo tega i pokažejo svojo moč,
iv	in dokaz, <la jih je in da združeni lahko dosežejo. Shod bo
zanimiv in za reki bo eskrbljeno.
ro pozmani grocerist ita, ki je imel doaedaj govino na 6030 St. . se je preselil v nove na 6105 St. Clair ave. ila prej John Gornikoma in ga rojakom pri-) v pbilno podporo, nj je nastal v torek r ^tovarni Cleveland— ag Co.na 2570 Broad-e uničil "shipping de-" te tovarne. škode 00. Za nekaj časa so hiše v bližini tovarne nosti predi ognjem. $ci so imeli skrajno nalogo. 20 ogrijegas-iretila smrt, ko se je zidoyje na južnem varne in se s strašnim podrlo. Dvanajst cev je padlo v omed-dli dima.
ij je nasal v prostorih
v	York Dry Cleaning 120 St. Clair ave. in je kode za $300. Ogenj alu pogašen.
zarjam o Slovence, da embra naprej je treba
Baltimore, 30. okt. Pri Lo-cusf Point, ob Baltimore & Ohio želtznici jet v municij-sk/ih tovarnah in skladiščih zbruhnil strašen ogenj, kakor-šnjega ne pomnijo v Baltimore od leta 1904, ko je gorelo skoro celo mesto. V pristanišču, ma ddkiili št. 8. in kjer so ogromne zaloge streljiva za Francoze, divja ogenj neprestano že od včeraj popoldne. Petnajst minut poizneje, ko so ogenj odkrili, je že gorelo sko-ro vse pristanišče. Pogreša se 12 ljudi, ki so najbrž utonili. Posamezne bombe so pokale neprestano, ko se jih je ogenj prijel. Splošno se trdi, da je eažgal kak Nemec. Detektivi so dospeli na mesto in preiskujejo vzroke ognja. Močan veter je zanesel ogenj proti vzhodu, ikjer je stotine malih hiš, kjer stanujejo dehwei, za-posljeni v pristanišču. Ognje-gascem se je posrdčik) rešiti ogromna skladišča z žitom. Mesto, kjer je nastal ogenj, je bilo dobro zastraženo, odkar
I se je začela vojna. Vač kakor sto tflelavcev je dobilo dovoljenje od vlade, da smejo nositi
orožje. Toda kljub pocfvoje-wim stražam, se je nemškim vohunom posrdčilo priti do zasoljenega mesta in zažgati ogromne * zaloge streljiva. Zgorel je pier št. 8. kjer imajo svoje pristanišče parnfki Johnson, parobrodne črte, ki vozijo v Anglijo. Mnogo par-nikOv te družbe je bilo že tor-pediirainih od submarinov. Skupna "škoda v pristanišču se računa na $1.400.000, a vsa škoda od ognja znaša več kot pet milijonov.
-o-
Rusija ne sprejme krivde.
Petrograd, 30. okt. Ruski vojni minister Verhovski se je izjavil, da se laškega poraza ne sme pripisovati neaktivnosti ruske armade. Rjuski vojni minister se je izjavil, da se nahaja na ruski fronti še vedno 130 divizij nemške in avstrijske armade, katerim brani napredovanje rusko vojaštvo. V londonskih krogih pa se smatra to ru6foo priznanje za jako veliko slabost ruske vla-<Be, kajti napram 130 divizijam bi Rusi lahko postavili
najmanj 300 divizij vojaštva.
**
,	V i	*••	r 4--..1i W Vi ■ .	.-i ,
Ogromni požar v Baltimore. Nemški vohuni so zažgali skladišča.
v
prilepiti na vsako pismo znam-koza 3 cente in na dopisnico znamko za 2 centa. Uredništvo niti upravništvo ne bo sprejelo nobenega pisma, ampak ga vrnilo, če ne bo dovolj frank i-rano.
—Iz Washingtona se naznanja, da bo ameriška vlada začela nadzorovati vse premoženje Remcev, Avstrijcev, Bul-garov in Turkov, ki niso ameriški državljani. Lahko se *zgo-di tudi, idla ameriška vlada za-pderti to premoženje, toda če se skaže, da se premoženje ni rabilo v proti-ameriške namene, povrne vlada premoženje po vojni dotičnim, katerim je bilo vzeto. Natančne določbe o tem izidejo šele v nekaj dnevih in bodemo naročnike pravočasno obvestili o tem.
—Tamburaški »odlsek pev skega društva "Zvon v' New burgu priredi 11. novembra v M. Plutovi dvorani ob 7. zvečer zabavni večer, pri katerem nastopi prvič slovenski tamburaški zbor z jako zanimivim vsporeldbm. Program označimo pozneje.
—Ta teden je posvečen ekonomiji v živežu. Vlada prosi vse prebivalstvo, da povžije na dan vsaka oseba vsaj pol unče sladkorja manj kot navadno, da uživa manj prašičjega in govejega mesa in rabi toliko več perutine in ribjega mesa. Nadalje prosi vlada vse cospo-dinje, da porabijo pri ^dtaižini na teden vsaj en hlebček pde-ničnega kruha manj kot dose-daj, dočim naj pojekflo vdč koruznega in rženega kruha. Ako bodejo prebivalci v tem l>omagali vladi, bo kruha in vsega živeža dovolj za Ameri-kance in za vse 'zaveznike. O-pozarjamo na prošnjo vlade v tem oziru, katero priobčujemo na drugi strani lista.
—Osem žensk je z izvrstnim uspehom prestalo skušnje za policijo in bo v kratkem imenovanih za policijsko službo. Pomanjkanje mož je povzročilo, da pridejo ženske v policijsko službo, in sicer bodejo služile najprvo le pri
zdravstveni policiji.
—Mesto Cleveland je podpisalo med $80,000.000 do $90. 000.000 Liberty posojila. Natančno število še ni znano, ampak se priobči šele v petek.
—lAko potrebujete dobme delavske srajcie, rokavice, nogavice, hlače, črne čepdce, itd. obrnite se na firmo Belaj&Mo-čnik, 6205 St. Clair ave.
—Kontest, da se določi mišljenje volivcev v Clevelandu, koga nameravajo voliti za župana letos pri volitvah, je. pokazal sledeč rezultat: Za Da-visa je glasovalo 915 oseb, za Stinchcomba 778 oseb, za Taylorja 268 oseb, za Hasero-dita 211 oseb in za Ruthenber-ga 413. Davis je sedanji župan in republikanec, Stinch-comb je domokrat, Taylor je republikanec, HaserOdlt je ne-odvisn demokrat in Ruthen-berg socijalist.
—Nieka oseba je zgubila denarnico z malo svoto denarja, z vstopnico na neko slovensko veselico in nekaj druge drobnarije. Kdor se more skazati, da je denar in denarnica njegova, naj se oiglasj v uredništvu.
—Rev. David R. Williams, župnik kongrieigacijske cerkve, v Clevelandu, je <lbbil poziv od ruskega ministerskega predseldbika iKerenskija, da pride v Rusijo, da pomaga tam
dosedaj pastor North Congregational Church na 72. cesti in ,St. Clair ave. prav pri vhodu v Gordon Park.
—V Clevelandu se mudi Mr. Stephenson Kent, zastopnik angleškega organiziranega delavstva, kot pooblaščenec angleške vladle za Ameriko. Mr. Kent se je izjavil, da ameriški delavci laihko največ pripomorejo, da se vojna čimprej konča s tem, da se ne poslužujejo nemirov v industriji, ampak da delujejo roko v roki z vlado, ki skrt»i, da se vojna čimprej zmagovito' konča za splošno svetovno svobodo.
PERMIT.
Publuhed and diitri buUd under permit No. In authorized by the Act of Oauber 6th, 1917, on file At the . Pest Office ef Cleveland, Ohio.
By order ef the President, A. S. Burleson, Postmaster General
Pacifist BigoiDw se je spreobrnil
jjPpp 1
Cincinnati, Ohio, 30. okto-' bra. Rev. Herbert. S. Bigelow, ■ župnik "Peoples Church" v - tem mestu, ki je pr^d nekaj dnevi očitno prestopil (p socija-lističmi stranki, je bil v nedeljo ocllpeiljan od neznanih mož v trenutku, ko je Ihotel govoriti na nekem socialističnem shodu. Rev. Bigelow se je vrnil včeraj na svoj d)om, ves v ranah in z lasmi namoaenimi v
Duhovnik Bigelowlje znan po celi Ameriki kot zajrovornik miru v prid kajzerja. Ilvoje čase je pripadal deitjkratični stranki. Zadnje čase«e imel mnogo govorov v pad miru, toda ni našel nikjer cAeva. V nedeljo zvečer ob 8. jAnel napovedan shod, kjer tnil glav-jii govornik. Ko se j Aribližal dvorani, ga je prijeloMet mož, ki so ga vprašali, če Bbn Bigelow in ko je po(r^^H|ga
avtomobilov je sledilo avtomobilu, v katerem se je peljal Bigelow. Pripeljali so v neki gozd blizu Newport, Ky. kjer so Bigelowa prisilili, da se je slekel, nakar so ga privezali c/b drevo. Eden izmed onih, ki so Bigelowa odpeljali, je nato stopil k pastorju in rekel: "V imenu belgijskih, otrok in žensk naj se ta mož biča!" Trije moški so dvignili biče in tolkli po hrbtu duhovna. Potem ko so namazali njegove lase s petno-lejem, so ga odvezali in ga posvarili, naj se nikar ne zavzema za mir, ki bi koristil kaj-zerju, ker sicer ga bo dohitela hujša usoda.
Bigelow je taval šest ur po gozdu in temi, predno je pri-š-eil <k> nekega zdravnika, ki mm je Obvezal njegove rane. Bigelow. je vedno zagovarjal Nemce in pridigal mir in se izjavil, da Zjedinjene države ne bi smele napasti Nemcev četudi je bila Amerika napaldte-na od njih. N^egbvi nasprotniki so mu hoteli dokaliti/ da človek, ki je udarjen, skuša udarce povrniti, in Rev. Bige-| low se je sedaj izjavil za pripravljenost in govori pfoti miru, ker je na svojem telesu skusil, kaj pomeni če človek ni pripravljen. Izjavil se je, da plača $500 onemu, kdor mu naznanj imena onih, ki so ga napadli, da jim povrne.
Tako *se spremeni pacifista v vojaka!
Prvi ameriški ujetniki. Pariz, 30. okt. Dva Poljaka, ki se nahajata v ameriški armadi v Franciji, sta vjela včeraj prvega nemškega vojaka. Ameriiški vojaki so imeli stražo v strelnih jarkih, ko sta se približala dva nemška vojaka. Straža je zapovedala "stoj", in ker Nemca nista hotela počakati* so ameriški vojaki oddali ogenj, ranili enega Nemca, dočim je dlrugi pobegnil. Ranjenega vojaka so Ameri-kanci nemudoma odpeljali v bolnišnico, kjer je pozneje umrl. ,
Italijani oclpeljali Goričane.
Amsterdam, 30. okt. Brzojavka iz Dunaja pravi: Avstrijski cesar se je pripeljal danes v Gorico. Italijani so pred svojim odhodom uničili in o-pdenili velik d'e} mesta in odpeljali s seboj mestno prebivalstvo.
Odločilna bitka se bliža.
London, 30. okt. V četrtek ali petek se prične ob reki TaJ gliamento največja bitka te vojne. Usoda Italije je odvisna od te bitke, šest laških armad ihiti z vso silo proti reki Tagliamento in njim sledi ravno toliko nemških in avstrijskih armad. Predi 120 k ti je Napoleon ob tej reki strahovito premagal Avstrijce in jih zapodil iz Italije.
Položaj laške armade.
Avstrijska armada, ki prihaja iz Karnijskih Alp, in pri kateri- se nahajajo najboljši avstrijski vojaki, hiti na vso molč, da zasede kraje ob severnem delu TagUamenta, ki nikakor ni utrjen, če se posreči Avstrijcem, <fa pridejo do reke Tagliamenta pned Italijani, tedaj lahko obkolijo vso laško armado in jo poženejo tudi iz Dolomitov, nakar bo tudi Tirolska izpraznjena .od Italijanov. Nemci so ž<e »deset milj zapadno od Vidma (Udi-ne) in do Tagliamenta je le še 6 milj.
L........Italik dobi posojilo
I^HIIImH^ 1 *ni»
riška vlada je danes posodSla Italiji $230.000.000, kar je dokaz, da Amerika zaupa Italiji. 1 Vsega skupaj je Mo dosedaj (posojenega Italiji $485.000.000 S tem denarjem bo kupila Italija v Ameriki velike zaloge premoga, katerega jako pri-[manjkuje v Italiji. Petindvajset parniikov je dala ameriška vla/dia ma razpolago Italiji. Italijani se umikajo na novo fronto.
iljondon, 30; okt.- Umikanje laških armad se nadaljuje. Od Tržaškega zaliva do Tolmina in old Karnijskih Alp do. Ploe-cken gorskega prelaza operirajo avstro-nemške čete proti Italijanom. Glasom nemških poročil so st morali Italijani umakniti od Udine (Videm), kjer je bil pnej glavni stan laškega generalnega štaba. Važna postojanka Kormin (Oor-mons) je p«adla Nemcem v oblast. Vse ceste, ki vodijo proti Italiji, so napoljnene z laškimi begunci, vojaki in civilisti.
Več vojaštva preti Italiji.
Neuradne brzojavke iz Švice in Rima poročajo, da je avstrijska vlada dala zapreti av-stro-švicarsko mejo, kar je znamenje, da Nemčija in Avstrija pošiljata nadaljne čete vojaštva proti Italijanom. Vsaka brzojavka, ki prihaja iz Italije, naznanja, da Italija nima nobene prilike več, da bi popravila to, kar je sedaj zgubila, in dla se Italijani ne bodejo prej ustavili, dlokler ne pridejo do reke Tagliamento, dvajset milj, južno od Udine, kjer imajo Italijani močno obrambno črto, kjer upajo ustaviti Nemce.
Zavezniki bo v skrbeh.
Ne samo Italijani, ampak tudi vsi -zavezniki so v velikih skrbeh kaj bo usoda Italije, če Nemci in Avstrijci nadaljujejo dfenzivo napram Italiji. Ne samo, da so se morali radi laškega poraza spremeniti vsi zavezniški načrti, ampak dejstvo, da je- bila Nemčija zmožna postaviti toliko vojaštva naoram Italiii. skrbi zavezni-
ke. Zapadna fronta, kjer ^e borijo Angleži in 'Francozi je sicer varna napram Nemcem, toda če Nemci uničijio laško armado, telelaj imajo velikansko prednost, ker lahko tem bolj energično nastopijo proti Rusom, Francozom in Angležem.
Zavezniki pomagajo Italiji.
Anglija in Francija ne čakate, da Nemci napredujejo proti Italijanom, ampak ste začeli nemudoma pošiljati pomoč. Iz Pariza kot iz Londiona se je poslalo Italiji uradno zagotovilo, da zavezniki ne bodejo pustili Italije v zadregi. Angleški in francoski generalni štab sta se izjavila, da se bodejo Nemci jako premotili, ak« mislijo, da bodejo zapustili Italijo. Nemci nimajo ničesar iskati v Italiji, pravi francosko ttraJdtao poročilo, in Francija bo gledala, da se nemška ofenziva nemudoma ustavi. Nemško uradno poročilo.
Berolin, 30. okt* Nemške čete so zasedle mesto Videm (Udine), ki šteje 40.000 prebi-valoeiv in kjer se je prej nahajal generalni štab laške armade. Laške armade se še vedno umikajo. Avstrijske in nemške čete prodirajo naprej proti reki Tagliamento, kjier se nameravajo Italijani ustaviti. Nemške čete se že nahajajo na beneški planjayi. Avstro-nemska armada je prodrla tekom pe-
■tnraiHT« M mvMprtfr**«
Laško uradno poročilo.
Rim, 30. okt. Italijani se še vedno umikajo. Laška kava-lerija je v stiku z napredki j o-čim sovražnikom. Italijani so pri umikanju podrli vse mostove preko ,Soče in so s tem precej zadlržali napredovanje sovražnika. Laške čete se u-mikajo na nove pozicije. Deloma je nemška ofenziva u-stavljena.
Italijani pričakujejo najhujše.
Rim, 30. okt. Avstrija in Nemčija sta se pripravljali mesece in mesece na ofenzivo proti Italiji. Italijanski generalni štab je to vedel in je u-redil vse potrebno, da v slučaju če laške armade ne bi mogle odbiti takoj napada, da se umaknejo do reke Tagliamento. Italija v naglici zbira vse
: j vojaštvo, ki ji je na razpolago. ! Laško brodovje je slcono ena- j , ko z avstrijskim, toda Italija-
>	moin pomagajo Angleži, Fran-1
-	cozi in Japonci z brodovjem. H 1 6000 Avstrijcev ujetih.
i Rim, 30. okt. Laško uradno
■	poročilo, ki je bilo priobčeno včeraj (dbpoldne naznanja, da je pet Nemcev in' Avstrijcev
-	proti enemu Italijanu, t*dla
-	kljub temu se je Italijanom i posrečilo rešiti glavno moč t druge laške armade. Poleg tega so Italijani prizadjali velike zgube napadajočim Avstrijcem, katerih so ujeli 6000. Pričakuje se, da je aVstro-nemška ofenziva zlomljena, in da bodejo laške armade ponovno pognale združene Avstrije« in Nemce nazaj.
Avstrija pričakuje mir,
Amsterdam, 30. okt. Predsednik (avstrijskega državnega zbora je imel vlčeraj govor, v katerem -se je izjavil, d!a po* M m±ni ofenziva napram Italija-
-	nom hitri konec vojne. Poleg 1 tega je predsednik avstrijske-
■	ga državnega zbora priznal, J
-	da se je nalhajal Trst v veliki
-	nevarnosti, da pade Italijanom | ) v roke. To je prvo uradno j s priznanje Avstrije o meivarno-
-	sti za Trst.
■	Kajzer gre na laško fronto. 1
Po Avstriji in Nemčiji via- J
-	da veliko veselje. Nemci, ne;| 1 Slovani raaobešajo zastave, in <
kolikor zvonov ft še ostalo v ,, ^cfvstftjskih b nemških cettHp v ah, da jih ni vlada zaptarilaB ; za topove, zvonijo z ajimi, dap
-	naznanjajo prebivalstvu, 4t i
-	so nemške čete zmagovite.
>	Avstrijska kot nemška vlada
• ste odredili, <fla morajo imeti j 1 prebivalci tri dni praznik, kerB : je bila armada zmagovita. y ; Kajzer Viljem se je dal odpe- i
■	ljati s posebnim vlakom na la-'
-	ško fronto, da se tam pridruži avstrijskemu cesarju Karto. Tu bodeta oba kajzerja se po* ,|
1 svetovala, kako bi popolnoma | i uničila Italijo.
Rio rf'e Janeiro, 28. okt Brar zilija je napovedala vojno Nemčiji in bo lahko dala vell^-Jj ko pomoč zaveznikom. Ta ko- I rak republike Brazilije bo J mnogo upljival na Argentino, ki tudi v kratkem napsrve vojno Nemčiji.
Amerika napove Avstriji vojno? Zavezniki zahtevajo fazen Avsliija
Parte, 30. oktobra. Francoska vlada bo uporabila svoj up4jiv pri ameriški vladi proti Avstriji, kateri Zjedinjene države še danes niso napovedale vojne, dtasi je dokazano, da je Avstrija v mnogih ozirih občutno škodovala Ameriki, ki je mnogo preveč potrpežljiva z Avstrijo. Mnogo avstrijskih submarinov je že torpddbvalo več ameriških ali zavezniških trgovskih ladij, toda poveljniki avstrijskih submarinov si pri^ zadevajo, da ustvarijo napačno mnenje^ glede torpediranja. Posadki torpediranega parnika se da vedeti, da je bil nemški submarin, ki je torpediral par-n*ik in ne avstrijski. To je vzfc rok, da je Amerika dosedaj prizanašala Avstriji in ji ni napovedala "vojne. Tddla Avstrija je v resnici ravno tako velika sovražnica Amerike kot je Nemčija, dasi Nemčija dela to bolj očitno, Avstrija pa zahrbt-. no in prikrito.
Washington, 30. oktobra.
Državni oddelek ameriške vlade se je izjavil, da dočim Av- . st-riji ni napovedana vojna od strani Amerike formalno, pa se vendar smatra Avstrijo za isto sovaržnico Amerike kot Nemčijo. Le vprašanje časa je, da bo Avstriji napovedana vojna kot je bila Nemčiji. Zjedlinjene države so imele veliko pravico napovedati vojno Avstriji že mnogo ppej, ker imajo v rokah idbkaae, da se avstrijski konzuli in poslaniki kovali sramotne zarote proti | Ameriki. Toda ameriška vlada • se sedaj bavi z načrtom, da se zapleni premoženje nemških podanikov v Ameriki, katero, premoženje bi lahko Nemcem pomagalo, da ga uporabljajo proti Ameriki. Toda ne samo Nemcem bo zaplenjeno premoženje, ampak tudi Avstrijcem, Turkom in Bulganotn, « iz tega se izvaja, da je ameri-^ ška vlada istega mnenja na-| pram Avstriji kot napram |
CLEVELANDSKA AMERIKA
IZHAJA V PONDEUEK, SREDO IN PETEK. ^ j
NAROCNINAl
Za AmmriKo - J3X>0\*a Clnfd. po poUi?+.00 X«t Evropo - J4.00 \ Vosamczna JtrOtfKfi - ^
EDWARD KAUSH. Publisher '	LOUIS J. PIRC. Editor.
ISSUED MONDAY, WEDNESDAY AND FRIDAY.	(
Read by 25.000 Sowbibs in the City of Oevdud and elsewhere, j Mrertfaag rites o« request Aierieia in spirit Fw«p ia language oily
• Kntond as mxmd-das* matttr January 5th 1909, at th» post offic* at Cktxknd. Ohio umltr tka Act 4 March 3rd, 1879.___ i
,No. X37. Wed. Oct 31st, 1917- ]
The Jugoslavs and Italy. !
— j j
While Jugoslavs are in the fullest sympathy with the policies of the allies of the entente and in fact are expecting their 1 deliverance through the victory of tihe allies over 'the celntr&l po wers, which is now assured owing to the entrance of the Uni- * ted States in the war on the side of the kaiser's foes, they a»re 2 opposed tooth and to nail to the imperialistic poliqy of Italy I which contrary to the acknowleged principles of democracy and of the rights of the small and oppressed! nations to self"! f< government antf1 independence are desirous to incorporate to , Italy euch territories which are purely Slavic and to which the Italians have no justified claim whatsoever.
While the Jugoslavs are anxious to see tit* decomposition of Austria an acomplished fact, they arei by no means willing to exchange Austrian sovereignity for Italian, anid prefer, to be perfectly frank, if the worst comes -to the worst, even to remain under	dominion than to be tunned over to th« tender marcies of the Italians. The Jugoslavs are very well fiawaire of the fact that th-ei Italians are entitled to certain recom-
Ssat ion for their help rendered to tihe cause of the allies in war, and they know also that in accord with the principal nationality the Italians have the right and duty to re-n all their fellow countrymen who are 1st ill living umder ign rule and consequently to incorporate to Italy the terri-!5 inhabited by the Austrian Italians. But — and here is where our opposition comes in — with t right do the Italians claim the west coast of the Adriatic t all the Dalmatian islands and the Littoral, Trieste, Fitwne eka) Istria and the islands of the Quametro? All this terri-is ipopulated by a great Slavic majority, and is historically geographically pant and parcel of the Jugoslav lands. Dal-ia -cut off from her natural hinderland, Bosnia-Hercegovi-would have no value whatever. It would resemble in all I essentials a sawedoff branch of a compact trunk and no arti-I ficial means whatever could -prevent its ultimate death- Dalmatian called the pearl of the Croatian land has altogether only a trifle over .18.000 Italians (this is including the islands) as I »gainst about 6ii(ooo ,Serbo-Groats. This Italian minority is living in the coast towns delusively, witlh- the exception of About 1,500 Italians living on the isteixls of the Dalmatian 1 I /coast. And for such a minority and in the face of wholly Slavic
character of the Dalmatian inland, would it be just to demand 1 v from the Jugoslavs that they renounce their rights to this coun-fftry, without which they could not exist, as a body cannot ex- J
lit without lungs, whereas Jtaly is in the indisiputed possession V of the whole stretch of coast on the western shore of the Ad- 1 riatic, and has nothing whatever to fear from the democratic 1 and frog Slavic state on the eastern shore, inasmuch as the Ju- 1 I goslavs being a thoroughly democratic people have no impe- | rialistic tendencies and shall never endanger the safety of Italy (1 on sea.	.	4
If Italy would be reasonable, an umder standing between ' her and the Jugoslavs could be reached easily and all tire ques- * I tions pertaining to the safeguarding Italian interests on the 1
Adriatic, particularly pending a defenite settlement yafter the - conclusion of peace, could be settkid! amicably in the shortest 1 I time. The Jugoslavs never entertained any ktea of denying the 1 Italians their rights to such parts of Austria which are purely or overwhelmingly Italian in language or character. Yet they 1 cannot consent to be robbed by anybody of their property and ^ should expect the friends of their friends to 'be t'he last ones to ' : haice such an attempt. Even if the fallen Imperial Russian go- ^ vernment with the consent of the czar llrave promised' the Itali- J government such parts of Jugoslav territory which the Italians are coveting without having amy valid claim to them, the 1 Jugoslavs are confident that the id'emocracies of Great Britain, France, new Russia and the United States will never consent 1 to suchi a flagrant violation: «r f their pled'ges igiven to the small 1 an^di oppressed nations and the Jugoslavs of Austria-Hungary, 1 living at present in America entertain not the slightest doubt that President Wilson would veto immediately ivery attempt 1 on the part of Italy to bulldoze the other Allies into giving in to ' their unjust and' higth handed demands for the surrender of ( the most valuable an'd vital parts' of purely Slavic territory ' which would be degraded to a colonial posession of the Italian empire as well as exposed to edonomical and political exploit tation of the worst lk\ind< under Italian rule.
It is needless to say tfhat the Jugoslavs do not intend' to submit meetkly to Italian overlordship and that there can be no permanent peace without a tihorough "and equitable settlement of the whole Jugoslav question. The Croats and Slovenians figthting against the Italians along the Iscnzo have proved this beyond further doubt. Every one of them would rather die than submit anyipart of the Jugoslav territory to' Italian rule, which would mean for them to go from bad to worse. It. cannot be id'enied1 that the Jugoslavs aire between the devil and the deep sea; they are confident however, that they will be accorded a hearing before it conies to any final decision regarding the disposition of the eastern coast of the Adriatic and the adjacent territory, and in such case it will not be difficult for them to prove tine justness of their contentions.
Kai orosi vlada od liudstva.
Zvezini urad za živila je izdal sledečo prošnjo na v.ce prebivalstvo Zjedinjenih držav:
"Iz vase hiše, aH pa iz hiše I' vašega soserik je odšel vaš sin, sorodnik, prijatelj ali znanec
proč, daleč proč — šel je, da se bori za vas in za nas. In ko je fantova mati se poplavljala od svojega sina, ko mu je za* drnjič stisnila dlesnico, ko £a je zadnjikrat pritisnila na svo-e
matrrinUfo vrrr t*dai ie nar
r - —- „1 ..'..-
dobro vedela, da mogoče ► nikdar več ne bo nazaj.
1 n raditega vas mi prolimo, ; d« zavolj te matere m zavolj tega sina, naredite neJcaj pri-1 prostega, nekaj lahikega, kar ' vas ne bo veljalo niti enega 1 »centa, ampak kar vam bo prihranilo denar. ' Mati je idlala svojega sina I
In mi vas prosimo, mi, vlada Zjedinjenih idrzav, da varujete jej materi eno samo žlic-• ko sladkorja na dan. r In zakaj? Poslušajte'!
Ta teden je posvečen po vseh Zjedinjenih državah icon-servaciji^ živeža, to se pravi, da se bo podučilo ljudi, naj kolikor mogoče varčno postopajo z živežem, naj se ozirajo na dfctično mater, katerih je stotisoče v Ameriki, na doti-čnega fgnta, katerih je milijon.
Možje V Rusiji, možje v Franciji, možje v Angliji se borijo za nas. Borijo se proti našemu sovražniku. In ti možje silno potrebujejo gotove hrane, katere ne more nihče drugi dlati kot mi sami.
Ti možje in fantje potrebujejo predvsem meso in pšenico, masti in sladkor. In če ne dobijo tega živeža od nas to zimo, tedaj pomeni to, da bo ta vojna silovito dalje trajala, kot smo nameravali, milijoni in milijoni bodejo morali preko' morja,, in večje število fantov se ne bo vrnilo, če vi ne pomagate z vsem svojim dolwim srcem, z vso požrtvovalnostjo.
In prosimo vas torej, mi, ki 'zastopamo ameriško vlado, da vsa'k dan, kadar pijete kavo, denete nekoliko manj slaldikor-jži v kavo kakor ste imeli do-sedaj navado. To vas ne bro veljalo prav nič, toda vi s tem neizmerno pomagate naši armadi. Ce vsaka oseba v Ameriki porabi vsalk dan le samo pol unče sladkorja manj na dan, pošljemo lahko 1.140.000. 000" funtov več sladkorja na-'šim fantom v Ameriki, ki so v vojni in našim zaveznikom, ki se borijo za nas.
In prosimo vas nadalje, če bi mogli jesti malo manj mesa kot ste dosedaj imeli navado. Namesto govejega, presičjega in telečjega mesa uživajte toliko več perutnine in rib, več zelenjave in sadja. Prosimo vas, idia to storite. Če bi vsak prebivalec v Zjedinjenih državah povžil na dan samo eno unčo manj mesa, kot ga po-vžije sedaj, tedaj pošljemo lahko našim zaveznikom 4.C00. 000 glav živine in 15.000.000 prašičev za hrano. Pomislite, da je v Ameriki 110.000.000 prebivalcev in če vsaka oseba vžije eno samo malo unčo mesa 11a dan manj,, koliko to na leto.
Nadalje vas prosimo, da uživate več koruznega kruha, koruznih jedil, več rženega kruha, toda manj pšeničnega kfuha. Ce vsaka družina v Ameriki povžije samo en hlebček pšeničnega kruha manj na teden, tedaj imamo vsi dovolj, pa tuvdii naši zavezniki imajo dovolj, kajti mi jim lahko pošljemo 5.000.000.000 hlebcev kruha.
Prosimo vas, povžijete nelkoliko manj masla in nekoliko manj masti. Če bi vsaka družina v Ameriki povžila na dan samo eno štiriinšestdeset-inko funta manj masla na dan, tedaj pošljemo mi lahko onim ki se borijo, za nas, 114.000-000 ( več funtov masti in masla v , tem letu, česar pe moremo si-. cer narediti, če vi ne pomaga-te.
I In če bodete . vi to naredili, , kar vas prosi vlada Zjedinjenih držav, tedaj bodete imeli v ' i sebi zavest, d'a ste pomagali j Zjedinjenim državam, dta znia-. gajo. Če bodete to naredili, _ tedaj nam ne bo treba pošilja-j ti' toliko vojakov v Francijo. t £e bodete to naredili, tedaj pridejo naši vojaki nazaj iz Francije, nepoškodovani, veseli in zmagoviti.
In če vi to naredite, vas ne velja niti en cent. Nasprotno, a če se ravnate po našem nasve-o tu, bodete prihranili precej d-.-a narja. In bolj zdravi bodete, 1- bolje se bodiete počutili.
Ali pomagate vladi, da i. e polni kar je obljubila, ali Ur lc dete oamapali materam n
njih sinovom, svojim pHjate ljem, »orodnikom in znancem. Gotovo bodete, če se zavedate višjega ideala, ki ga ima ame riška armada, priboriti tudi vam iVfobodo vašega narodi. . Torej vsi skupaj kot en velik narod, hočemo obljubiti naši vladi, da j* boidlemo pomagali in delali z njo skupaj db zmagovitega konca za svobodo vseh narodov.
tV to vas prosi vlada Zjedi-injenih držav.
Damoklejev meč.
'tAko . nas kdo vpraša, kakšno je naše prepričanje in nase stališče glede te ali one stva ri, mu povemo, da je naše stališče razmeram odgovarjajoče."—
Tako je pisal pred nedavnim neki slovenski dnevnik v Ameriki. Vsak pameten človek je zmajeval z glavo in čudil se je duševni revščini ureidu nikov dotičnega dnevnika. Še boJj pa je pomiloval slovenskega trpinadelavca,ki podpira dnevne cunje s takimi duševnimi proizvodi.
Amerikanci so baje še danes z dušo in telesom proti vojni in proti vmešavanju v evropsko klanje. Kaj bi bilo danes, ako bi bilo stališče amefikanakega časopisja — razmeram podobno! Gotovo je, da bi ne bilo v Franciji niti enega amerikanskega vojaka, da bi ne bilo vojaštva v tukaj-šnih vojnih taboriščih, da bi ne dbbivali zavezniki niti centa posojila in, da 'bi kupovali nemški agenti še danes živila v Ameriko in jih prevažali pre ko nevtralne Danske, Norveške, švedske in Holandije v svoj na pol izstradani raj h. Ka-jzer bi se pa rogal ameri-kanski vladi, katera bi imela vsled javnega mnenja zavezane roke.
Vse to se 'ni zgodilo. Ker Amerikanci ne urejajo svoje" ga prepiranja po razmerah. Danes se bije Amerika za o-svoboditev vseh zatiranih na-rodbv. Torej se bije za ideal. Pred 50 leti se je bila za enakopravnost ornega človeka z belim. Bila se je za ideal Pred 140 leti so žrtvovali A-merjkanci tisoče življenj za svojo svobodo. Bili so se za ideal. V kratki dobi trikrat zaporedoma. In ves svet jih po- 1 pozna, da so zelo praktičenoin razsoden narod, ki ga teško navdušiš za stvari izven njegovega businesa. Ali vendar je pripravljen ravno ta narod žrtvovati vse za osvobojeva-nje uboge in izkrvavljene Srbije, mučeniške in izropane Belgije ter tolovajski oskrunjene- Francije.
Kako je to mogoče? Odgovor je lahak: Ameriško časopisje se je vedno zavedalo svoje vzvišene naloge.
1.	Širiti poduk ki prosveto.
2.	Buditi patrijotizem.
3.	Navajati narod k po!žrt~ vovalnosti.
Vse to brez obzira na peščico nezadovoljnežev, ki j:lh ne manjka pri nobenem narodu.
Ako se vprašamo, kaj je danes glas naroda vsepovsod, moramo reči, da j^ majiskre-nejša želja vseh poštenih ljudi, zlomiti in za vedno onemogočiti pruski militarizem.
In za to je narod pripravljen vtrpeti brezprimerne žrtve.
Glas svobode v srcu slehernega človeškega bitja je vsepovsod tako silen, da je treba le iskrice vzpodbujenja zdravega m junaškega narodnega čuta in kjerkoli stanuje slo' venski rod v Ameriki, povsod bi hiteli trumoma naši fantje in možje v boj za svobodo in zedinjenje malih, razkosanih narodov.
Sleherni proletarec bi po-maigal pri uničenju samovlade in thanstva in Sel bi se bit v svoji narodni vojski za pravice zatiranih.
tAli, kjejr urejuje časopisje svoje stališče in prepričanje po razmerah, tam se ne smemo čudit', ako zaostane ljudstvo v svoji izobrazbi in poučenosti ter izgubi nak onkel «« P^Jmjc zgodovinskih,'
(Slovenci imamo v svojem
naravnem razpoloženju vse predpogoje, da bi dosegli velikanske vspehe, ako, bi imeli svoje inteligentno in vestno časopisje.
Ne bilo bi izbegavanja ame* rikanskemu vojnemu draftu po naselbinah na ZapadJu; slovenske organizacije bi podpisal* od svojega milijonskega premoženja stotisoče za podporo državi v teh težkih , časih'; amerikanske lakftje bi bile prepeljale do sedaj desettisoče slovenskih in hrvaških prostovoljcev na macedonsko bojišče k zavezniški Srbiji; naše ljudstvo v Ameriki bi rado trpelo za boljšo bodočnost naše stare domovine in obenem za čast in dčJbrobit svoje nove domovine. • Ali kaj, ko imamo Slovenci še danes časopise ki se drznejo pisati laži, kot je ta, da je Srbija nekaka avto-krat» "na država in, da ni dolžnost Amerike, boriti se za obstoj različnih kraljevin.
Sed&j so jo dobili vsi dotični slovenski qasopisi po zobeh in prav Iqfcko se zgodi, da jim vsa zobodravniška ztnanost ne bo mogla pomagati.
Damoklejev meč visi nad njimi in najsi se izvežbajo in nauče pisati v poštenem, narodnem in patrijotičneflf duhu. vendar bojo morali plača'ti za svoje napake in grehe preteklih let.
Danes zasleduje Amerika z napeto pozornostjo podpisovanje za Liberty Bond. Naše velike narodne Jednote bi bile morale podpisati brez izjeme čim večje svote za posojilo. Za vzgled naj jim bo "Hrvatska Narodna Zajedruca', ki je vzela že drugič po sto tisoč dolarjev bondov.
"Clevelandska Amerika" je zastopala vedno edino pravilno stalisče, da podpiramo a-meriško vlado do skrajnosti v njenem boju proti našim narodnim sovražnikom Nemcem in Avstro-*Mažarom.
Zato je danes "Clev. Amerika" tudi eid'in slovenski časopis v Združenih državah, ki je dobil od ameriške vlade priznanje za svojo lojalnost in svoje namodno m amerikansko stališče s tem, da ji ni treb* prestavljati niti besedice na angleški jezik. In vsak iskren Jugoslovan častita "Clev. A-meriki" na zasluženem priznanju.
Rudolf Trošt '
• i • m ———-•
Roško vojno brodovje.
Ruska armada je pozabila kaj je junaška borba za svobodo, toda rusko brodovje je dokazalo, da še živi stara ruska hrabrost.
Ruska armada je bila vselej najboljša podpora ruske carske rodbine, in Romanovci so znali izkoriščati rusko armado v svoje namene. Toda rusko brodovje je bilo tekom zadnjih dvajset let nemirno, in poročalo se je o neprestanih puntih na posameznih la-dijah. Dočim so se carji zanašali na armado, pa niso nikdar zaupali mornarici. Toda ta teden je rusko brodovje pokazalo kaj zna, ohranilo je fino ime ruske hrabrosti in svobo-doljubnosti. Tekom Jtirih dnij neprestanih bojev v zalivu Ri-ge, je rusko brodovje, dafci je bilo v precejšni manjšini napram nemškemu brodovju, potopilo dve nemški oklopnici, eno križarko, dvanajst torpe-tdovk »n nekaj ladij za pokla-tdanje min ter nekaj transportov. In rusko brodovje ni štelo nobenih modernih oklop-nic, ampak nekaj zastarelih krizark in nekaj torpedovk.
|Seveda rusko brodovje ni bilo samo, ampak pomagalo mu je precej angleških subma-rinov, na ruskih ladijah je bilo precej aiugleskih topničarjev, toda vseeno, rusko brodovje se je hrabro borilo. Ia to je stvar, ki se mora upoštevati. : To nam priča ,da niso vsi Rusi boljševiki, da niso vsi radi-- kalni socjalisti, ampak da je med Rusi ie mnogo treznih -ljudi, ki so prepričani, da se je l vredno boriti za svobodo, ka-1 j tcrj je prej grozil car, a sedaj
i	»	• 1 1
j njegov sonqdsnnlc nemški kaj-
.Rusko brodovje se m bik) nikdar upoštevano v svetovni zgodovini, odkar je Peter Veliki položil temelj ruski pomorski trgovini in ruski mor narici. Rusko brodovje ni imelo nikdar potrebne moči, ker je bilo raiddjeno. Nekaj ladij v Baltiškem morju, nekaj v črnem morju, nekaj na daljnem Vzhodu. Pristanišča v Baltiškem morju zamrznejo* v zimi, ruskemu brodovju v črnem morju je zaprta pot skozi Dardanele, in rusko brodovje na daljnem Vzhodu nima pristanišča, ki bi bilo celo leto odprto. Port Arthur je bilo fino petetanišče, toda v nesrečni rusko-japonski vojni, je Rusija zgubila tudi to mesto. Brodovje ma daljnem Vzhodu
K^rje^ruTc^i^ka^J
na končala, «o se pripetili po-l
tilfU n^t ? MAJICI« M« ImvIiIML T)nW«
novni upori na laaijan uaiti- v škega in Črnomorskega bro-doVja. Rpsiko brodovje je zgu-| bilo popularnost.. Toda sedaj i smo doživeli, presenečenje.m Spoznali smo, da rusko brodovje nima sanip častnikov, ki znajo poveljevati, ampak tudi moštvo, ki se zna boriti. | Moštvo ki zna umreti v boju za svobodo doma in po celem ' svetu. Boji med ruskim in nemškim brodovjem v zalivu Rige kv pri Moon zalivu so| dokazali, da so Nemci slabi mornarji, strahopetci, kljub | temu, da je štelo njih bro-
Dalje na tretji strani.
- MAGNIFICENT STEAMERS - 3
Thm Great Ship "SEE ANDBEE"—"CITY OP ERIE"-"C1TY OP BUFFALO" CLEVELAND—Daily, fiUy^ttto Nor. 15th-BUFFALO
Ounuin . 8:00 P. II. J Ounu. I Lmti BUFFALO	1:801. K.
irriTi fivmi/i - f:»A. M. j Staidabd Timm | Airin OutiuM) 1:10 A. II.
Oona««Moiia at Buffalo for Kl«(ui Fall* and all Eaatarn and Canadian point*. Railroad tt«k«U fMdlnc between Olaraland an*l Haffalo are K'«>d tor transportation On onr t ihwm. A«k roar ticket innt for tlcketa via C. * B Una. «•■ 1WM im««bUa ■ate-I*.— rntmmi Trip, with iday* return limit, for car* not wading U7 In. wheel baaa.
Baantlfnllj colored aeetional potil« altar* of The Or*at Ship "Bhamdbm" aent on . receipt of Are cent«. Alao aai for oar K mia pictorial and dwriptlva booklet free.
TteGkrreUndaBuffalo	^^^FAIHE ^ ^SO
tka M Mia IlUnivl cSkO^. ^^^^^ —<hala*«wlaa4M(tewllr *--------MBHuM^iTM'»'WTfr^^T " jS^555^
wTlwityf UM*!!MiTpmf B^^^WBH^WPB^K^TOi^	_
\ POPOLNOST P KURJAVE
Perfection peč i«a p«trolej da•	gABW
je hitro in van no gorkoto. ...1 ]|||| ^ 1 .ri^^k^	1c]e^k ii jo | ^
I peSSsjion '
OIL/Headers
I CILJ
prizadevanj, najti najboljdo trgovino za moško 9 opravo, dosežejo vedno le oni gospodje, ki kupijo svoje potrebščine pri solidni trgovini
BELAJ & MOČNIK,
trgoTjca z vin moiko oprava in krojaitvo.
6205 ŠlT C L A I H AVE.
Zimske flanelaste srajce od $1 naprej do $2.50
Nedeljske srajce najbolje kakovosti od $1.00 naprej do $2.50
* *
Velika zaloga zimskih in športnih rokavic, kravat muflers in jopičev "Sweaters".
Dajemo opeke S. N. D. do sedaj smo jih razpečali za $132.00. Se priporočamo za obilen poset naše trgovine.
_. '	v rmli^^B
I HIŠE in LOTI {
■ iNfiiiimiiitiiiiHHiiitii v EUCLIDU iiiHiiiifiiiiiiitiiiiiiiiiiii
H Nove torarne, nuvo mesto se gradi v Eucltdu, Sto- ■ venci, kupite lote sed*i, vaš denar s- putroji v k rat hem
I HE
, ^^ -. -I BLISS ROAD, tUvLIUi vJ«	1 EL wood TU W
™.........-J——...'......—"----—-—4—
1 'Sloveti* Dobrodelna Zveza* !
fi- 1 - n
UST. 11. NOV. ZrJ^Jk TKK. IS. MAJICA H I ltlO.	IfCJfcM
V DRŽAVI OHIO	V DRŽAVI OHIO
3«dUfcCl-»hml.OM*	Ž* I
B vT»LO. S.	lITi R	Vitimi «r»4i lOtt	St. I
_
UPRAVNI ODBOR*.
Predsednik: PRIMOŽ KOGOJ, 3904 St. Clair ave. I Podpredsednik: JOHN GORNIK. 6217 St Clafc av«. Tajnik: FRANK HUDO VERNI K, 1052 E. 62nd St ■ Blagajnik: JERNEJ KNIAUS, 1052 E. fond Street
M	NADZORNI ODBOR:
LOUBaj. PIRjC, 6119 St. Clair ave. IGNAC 9MUK, 1051 Addison Road. JOS. R1USS, 6619 Bonna ave. N. E.
POROTNI ODBOR:	I
JOSIP KALAN, 6101 St. Clair ave. AGNES ZAIvOKiAjR, 1081 Addison FRiANK ZORIOH, 5909 Prosser ave.
FINANČNI ODBOR:
FRANK M. JAKSIC, 1203 'Norwood Rd. FRANK CERNE, 6030 St. Clair ave. ANTON GRDINA, 6127 St. Clair ave.
VRHOVNI ZDRAVNIK;
FRANK J. KERN, 6202 St. Clair ave.
GLASILO Z^EZE:
'^CLEVELANDSKA AMiEiRIKA", 6119 St. Clair ave.
Vse denarne zadeve in stvari, kar se tiče upravnega odbora, naj se pošilja na vrh. tajnika.
Vse pritožbene zadeve, ki jih je rešil društveni po-rotni odbor, se ipošiljajo na "predsednika porotnega od- ■ bora Josip Kalan.
Seje vrh. odbora se vrše vsako četrto nedeljo v Žj mesecu ob 9.30 dop. v pisarni* vrhovnega urada.
P1 m........................................................................................................................................ti—ir-Ti i.....[fiinn- -nim-irrrin "i
Nadaljevanj« ls drage strani.
4 11	-
dovje dvakrat več ladij kot . rusko, kljub temu da" so bile ruske ladije stare in majhne, nemške pa nove in velike, je rusko brodbvje ne samo se umaknilo uničenju, ampak prizadjalo brodovju kajzerja tako obCuten udarec, da se Nemci ne bodejo kmalu približali iBaltiku.
Dosedaj smo bili vajeni či-■jj tati poročila o begu ruske armade, io nezadovoljnosti v ruski mornarici, toda kadar pride £as in potreba, so ruski mornarji .pokazali, da se znajo boriti. Rusi so dokazali, da ne bodejo zlepa (prepustili Nemcem prostega vhoda v rusko glavno mesto. Lahko je, ida se hiška vlada umakne iz Petro-girada v Moskvo, toda radite-ga rusko brodovje ne bo počivalo. Ruski mornarji imajo bo-jevit duh v sebi. In ogromna ruska armada, počivajoča v ruskih strelnih jarkih, mora videti vzglede, ki jih daje ruska mornarica. Če bi imela ruska armada isti duh kot pre-šinja rusko mornarico, tedaj bi bik> svetovne wjme aj-e zdavnej konec, kajzer že zdavnej pobit, nemško ljud-, stvo rešeno militarizma. I'- Mi čakamo na rusko arma-db, dla prjde k razumu, in »ruska mornarica je dala najlepši vzgled kako se to naredi.
_o_
v
Poraz Italijanov in Slovenci.
m ■ —~
Laške armade ob Soči so pravkar doživele največji udarec te vojne. Laški poraz na Soči je večjega pomena kot poraz Rusiv pri Tannenbergu ali poraz zaveznikov pri Mon-l su, poraz laške armade je bolj ; grozeč kot morebitni nemški f uspeh pri Verdunu, laški po-I raz moremo primerjati le ru-1 skem porazu ob ritki Dunajec, | ko je bila vržena vsa ruska ar-J mada nazaj in sotNemci imeli i prosto pot v Varšavo in napi daljne ruske pokrajine.	i
Av&tro-nemške armade so zopet zasedle Banjšica gorsko planoto, katero so dobili Italijani v posest z ogromnimi i fe žrtvami. Avstro-nemške arma-_ de se nahajajo danes na Beneških planjavah. Se en pritisk cfei strani Avsfcno-Nemcev pa se morajo Italijani umakniti tudii
vitne zemlje, ampak skrajšajo tiudi svojo vojno fronto, tako, da lahko en milijon vojakov uporabijo kje drugje.
'Laški poraz za nas ne bi bil tolikega pomena, da ne pride pri tem tudi slovensko, jugoslovansko vprašanje v poštev. Kajti svet, po katerem so napredovali Italijani, je bil slovenski in ihrvatski, je bil jugoslovanski. Italijani so trdili celemu svetu, da gretdb s svojo armadb reševat svoje sorojake izpod avsfcro-nemškega ja<rma; Skoro ves svet jim je vrjel, 'kajti Italijani premorejo dobro izvežbano diplomacijo, i-majo veliko državo, ki ima svoj upljiv pto svetu, idločim majhen slovenski narod nima prilike, da bi izrazil svoje želje, svoje pravice celemu svetu.
Zato je ves svet vselej imel simpatije z Italijani, dočim so nas Jugoslovane niti vprašalo ni, ali smo zadovoljni, oe sprejmemo namesto avstrijskega, laški jarem. To pa pri haja radi tega, ker naš narod ni politično organiziran, in ker ni podpiral od izatetka vojne z vsemi silami Jugoslovanskega ,Qdlbora v Londonu, ki je edini deloval med velesilami v našo korist, za pravice, da po tej I vojni lahko svobodno stanuje-i mo na svoji zemlji. Vse druga [ če je s Čehi. Recimo, da bi Ita-f lijani, v slučaju da so sosedje I Čehov, udrli na češko zemljo. Kaj bi 'bila posledica? Ves svet bi protestiral in Italijani bi se morali že radi moralnega u-gleda pred svetom nemudoma umakniti, ker sicer bi s prsti kazali na nje vsi svobodbljub-1 ni narodi. To prihaja ralditega ker so Čehi edini, ker imajo svoje politične organizacije, ker imajo svoje narodne voditelje, ki neprestano čuvajo nad pravicami naroda. Mi Jugoslovani nimamo ničesar tega. Ma--Kmkostni osebni prepiri, ne-poznanje razmer, razcepljenost na stotine strank, nezaup-nost, vse to nas dela nezmožne da bi svetu na pošten toda {energičen način predložili naše zahteve — našo platformo. Zato so pa Italijani svobodno teptali slovensko hrvatsko zeljo, in kar ni Nemec pred vojno zadušil in uničil slovenske-1 ga in hrvatskega, je dbkončal sovražnik z juga. f .Gorica je zopet v avstrijskih rokah, totik s tem ni rečeno, da je v slovenskih rokah. Kakor pred vojno Gorica ni bila
•i	_ ' • M	»J
1 ge, nas pa zatirala, tako tudi po vojni ne bo Slovenska, če ostane v avstrijski oblasti. Avstrija je smrtna sovražnica vsega, kar je slovansko, kar 'je svobodno. Dokazov drugih ni treba kot samo en dokaz, 1 da za 80.000 slovenskih otrok v Trstu in okolici avstrijska vlada ni imela ene same slovenske sole, za 5000 nemških otrok pa je dajala 29 šol na razpolago, za 80000 laških otrok pa celo 105 šol. Dočim smo <si mi med seboj brali eden druzemu levite, didčim smo prste sukali, tooklili po stranskih stezah nezaupnosti, needinosti.r nesloge, pa so naši sovražniki hodili po glavnih cestah napredka našo škodo.
In vstane pni svet, s katerega so se Italijani umaknili, do katerega niso imeli pravice, sedaj, ko je 'zopet v avstrijskih rokah, slovenski, jugoslovanski? Ne. Kakor pred vojno ni bil, tako tudi po vojni ne bo. Nemec bo še nadalje gosodarib če se jugoslovanski rod ne spunta proti tiraniji. Ostal bo 'nemški, če se ne združimo v močno politično organizacijo, če ne zaupamo svojim voditeljem, ki delujejo že tri leta v LondSonu, Parizu in Washing-tonu, da predbčijo svetovnim silam upravičene naše težnje, naše zalhteve do naše zemlje.
Teško je, da bi Italijani še kdaj tako daleč prišli tkot ao bili. Mogoče se-jim posreči u-staviti nemški naval, toda pri boriti ono, kar je sedaj zgubljeno, skoro ne bo več mogoče. Torej od Italijanov se n treba bati hič več. Grozi nam pa večja nevarnost, in ta je od strani Tevtona, ki si bo osvo^ jil naše zemlje, iče zmaga. In kdo mu jih bi mogel iztrgati? Nihče drugi kot slovenski in hrvatski narod sam, če se dvig-< ne, zjedini' v mogočno celoto in z vsemi silami predoči svetu svoje zahteve. Tto moremo najbolje narediti, če podpiramo že obstoječi Jugoslovanski Odbor, ki ima svoj sedež v Washingtonu, ki je priznan od ameriške vladp in deluje za svobodno bodočnost Jugoslovanov. , Res pa je, da če bode-mo vlekli na tri ali štiri strani svoje vozove, kakor dosedaj, ni to samo znamenje skrajno pomanjkljive pameti, ni bo sa* m<o znamenje politične nezrelosti, ampak posledice bodo take, da bo konečno naš narod ostal na cedilu, a drugi se bodejo mastili z našimi zemlja-mi.
Predsednik Wilson je dejal: Po tej vojni mora biti vsak narod svoboden, vsak narod, tudi najmanjši, in noben narod nima pravice tlačiti in zatirati drugi narod. Zato se vrši današnja vojna. Ameriški poslanik v Parizu je zatrdil odposlancem Jugoslovanskega Odbora, fcfla bo Amerika gledala na to, da se nam ne odtrga niti košček naše zemlje...
Torej veliki, svobodni narodi delujejo za nas, skrbijo za nas, ali bodemo mi v očigled takih izjav mirno sedeli in se prepirali med seboj za oslovsko senco ? Če bo tako, se zna zgoditi, da našega naroda nihče ne bo poznal, ampak se zmešal med' Italijane in Nemce, in sužnjost nas čaka v bodočnosti.
Na podlagi izjave predsea nika Wilsona o svobodi vseh 'narodov, imamo popolno pravico delovati v političnem smislu proti vsakomur, kdor bi kradel našo slovensko zemljo^ Če bodemo podpirali prvič ameriško vlado z vsemi silami, drugič pa Jugoslovanski Odbor, ted&j po vojni niti Italijan niti Nemec ne hodeta spravila naše- zemlje v svoje malhe, ampak naš narold! bo lahko tam »svobodno, srečrn) in zado voljno živel.
Slovenka, ki dela čez dan v tovarni, dobi prosto stanovanje in hrano, če bi zvečer nekoliko pomagala v restavran-tu. Vprašajte na 6034 St. Clair ave.	(12S)
Stanovanje se odda v najem, cela hiša « 8 sobami in garaža. Na 1062 Addison Rd. Pozve se na 6124 Glass ave. (126) . 1 ■ ■ . . 1 «■ Soba se odda v najem za ene
*	o.	/
. . : . vs;-..^*. - .» .. ------...... m. . —
Soba se odda v najem. m66 E.
E. 6ist St	(129)
HIŠE NAPRODAJ
Dve hiši na eaem lotu, ena 12 sob, druga 5 sob, škriljeva streha, kopališče in velika klet Na 74. cesti, cena samo $6250.
Dve hiši na 64. cesti, ena 12 sob, druga 8 sob, cena $7500. Na enem lotu.
Hiša na 64. cesti, za 4 družine, cena samo $5400.
Dve fhiši na Norwood Rid., na enem lotu, ena 10 sob, druga 8 sob, oena $7500.
Zidana hiša na 63. cesti, za 3 druižine, cena $6300. Hiša za dve družini na 72. cesti, cena $3(600, Hrša za dve družini na 76. cesti, cena $2800.
Imam še vdč hiš naprodaj, kakoršnje želite, vse vrste, od 55. ceste do 79. Oglasite se pri J. Lušin, 1065 E- 66fch St.(129)
NAZNANILO.
Kdor želi kupiti grozdje naj se zglasi na m 45 E. 6oth St. pri Martin Poljanec in Nick Vidmar. Na razpolago je obilo grozdja.	(129)
Naprodaj je dober trgovski
"counter" in platnena streha za trgovino (awning). Vprašajte pri Fir. Gornik. 6113 St. Clair ave. zvečer.	(128)
Plinova družba pomaga Liberty posojilu.
Ena izmed družb, ki je največ posojila podpilkla v 4. rezervnem dirtriktu je The East Ohio Gas Co. Tekom dWzega tedna je ta kompanija podpisala $200.000 Liberty posojila, toda zarilnji teden predno se je podpisovanje završilo, je kom panija podpisala še $800.000 za Liberty posojilo, in sicet $650.000 v Clevelandu, v Ak-rtonu in Youngstownu po $50. 000, v Can tonu $25.000 in o-sfcale svote v \ manjših mestih kot Uhricksville, Dennison, Kent, Ravenna, Warren, Wo-oster in Barberton. Vodstvo kompanije je skrbelo, da se je vsakemu izmed Otrienjenlh mest preskrbelo, da je podpisalo polno svoto za Liberty posojilo.
—(Slovenski trgovci, vaš oglas v našem listu vam prinese uspeh. Vprašajte one trgovce, ki oglašujejo v listu. 2890 naročnikov šteje 'Cleveland ska America" v Clevelandu, čitateljev je gotovo nad 15.000. Trgovci, dovolj je, da imate oglas le v našem listu, ljudstvo vas bo podpiralo in kupovalo pri vas. Ne samo slovenske am-pak tudi druge trgovine se enako izražajo, da imajo popolen uspeh od vsakega oglasa pri-občenega v našem listu. Število naročnikov se je zadnje čase silno pomnožilo. Poskusite z malim oglasom za nekaj mesecev, in prepričali se bodete, da se vaša trgovina razširi in naznani med vsem ljudstvom; Naš list gre med vse strank?, ( med ljudi vseh prepričani, ne samo med peščico kikarjev Vprašajte za cene v našem u-redništvu. Vi pa( cenjeni naročniki, storite največjo uslugo vašemu listu, da dosledr/. kupujete pri trgovcih, ki imajo oglase v našem listu, ki zastopa vaše interese/
ŽENITE SE! Pofi'jitc 2Semi Tnm
J polijemo zenitornnjuki katalog s itn eni, n.ilovi {■ SLIKAMI
mnogo lepih deklet in dobrih ndo*. Samo 25c. Naročite pri - ♦
RttUblc Club Dept M Box 453. LotAiigak^Cal.
ROJAKI V. RUSIJI kje je moj brat Josip Jankovac
doma iz Kocjana, kotar Delnice, Hrvatsko. Toliko vem, da je ujet v Rusiji. Jako hvaležen bi bil kdor bi mi naznanil njegov naslov, JcJhn Jankovac, 5421) Stannard ave, Cleveland, Ohio. U. S. A(i28)
Dve opremljeni sobi se oddajo v najem za moške ali žen-sSce. 902 E. 144th St.
Pravila, društveni papir, plačilne knjižice, knjižice, plakate, Kuverte, trgovske račune, gostilničarje tiskovine, label-nesa vino ali žganje, sploh vse
iji	.JI .	,
IŠČE SE	j
Ivan Fajdiga, doma iz Postoj- l ne, vas Zalog, Kranjsko. V J Ameriki je ie 14 let. Za nje- 1 gov naslov bi radi zvedel nje- I gov brat, ki se nahaja v fran- j •coskem ujetništvu. Louis Faj- 1 diga, Prissonier du guerre, I 6302 Calvados Caem, 8. Com- i panic Farneut, France. (127)
Naprodaj je lepa hiša, ima 6
sob in kopališče. Cena samo ' $2300. Vprašajte na 952 E. j 69th Pl.	(128)
^m	1
National Drug Store! Slovenska lekarna.
vogal Clair ave. In 61. cest« S posebno skrbnostjo izdelujemo zdravniške predpis«. V zalogi imamo vse, kar je treba v najboljši lekarni.	(45)
Seli
Rosedale 2377 W.
Cuy. Central 6678 R. Plin in kisik. Uradne ure od 9—12 in 1—5 ure. Pondeljek, četrtek in so- . boto zvečer od 6—8. ure. DR. F. L. KENNEDY, zobozdravnik. Dret je zob brez bolečin. Delo L garantirano. Govori se slovensko in nemško. 5402 Superior ave. vogal 55. ceste. Cleveland. Ohio.	(X49)
Pozor Slovenci!	.
Kadar potrebujete doma v	1 hiši plumber j a, tedaj pokličUe j svojega rojaka, in z veseljem vam proračunim, koliko velja 1
popravilo ali koliko veljajo nO-	j ve stvari. Mi delamo kopališča ,in sinke v hišah. Cene naše »o (
nizke in delo garantirano. Svo-	i ji k svojim! Edini slovenski
plumber.	,
Nick Davidovich,	*
1081 Addison Rd.	|
Plumbing, Sewering	<
Gas Fitting. •	1
Princeton 2984 K (105)	1
POZORI	i
Najbolj si zasigurate bodoč-noš t z znanjem angleščine. , Sedaj se vam nudi prilika, da 1 se naulčite tega jezika in to v kratkem času. Vpisovanje se < vrši vsak torek in petek ob j)ol osmi uri zvečer v Grdinovi ((fvorani, 6021, St. Clair ave. J _(128) ,
DEKLETA
se iščejo, da bi se učile šivati * in delati obleke. Dobra plača garantirana. Delo podnevi ali zvečer. Darvas Profes9onal ! School, 5511 Euclid ave. vogal 53. ceste in Euclid ave.Quinby Building.	<133) <
Zgubila se je večja svota denarja v bankavcih med St. < Clair in Glass ave. Pošteni najditelj naj blagovoli vrnit denar v uredništvu Clev. A- | merike.	(127)
Ena ali dve sobi se dajo v na-	< jem, kuh:nja na razpolago.
Vpraša se po pol šesti uri zve-	,
čer. 1380 E. 41 st St. C128)	<
Prijatelji dramatike, izšla je knjižica "Dve šaloigri" Knjižica vsebuje dve igri in jo ( .priporočamo našim dramatičnim društvom in vsem ičitate-Ijem našega lista. ^ ,
Bližajo se zimski večeri in igre so dbbro razvedrilo za vsakogar. Kdor se- zanima za te dve čedni igri, ki ste p:*an' v jako humorističtiem, objed- | nem pa jako poljudnem teou, naj se obrnejo na upravništvo
"Clev Amerike."	1
1
■	Kupite velike lepe lote, samo 10 minut od dveh 9 m	velikih tovoren, kjer dfcda nad 200 mož. Naše St.
■	Clair ave. zemljišče na Gt. Clair ave. in Blist RJA. je
9 ' popolnoma preskrbljeno z vsemi modernimi napra- B
m	vami, tlaki, zdravstvenim kanalom, voda, električna ■
■	lučv senčnata drevesa in tlakaine ceste.
I	Veliki loti 50x150	I
C veljajo sedaj samo $395 €	Na lahka odplačila*
■	Loti so blizu ljudskih in višjih šot, blizu trgovin in K C cerkev. Vzemite Shore line karo ddBajbfoitt Rd., ko-
m	rakajtJe juižno po Babbitt Rid. do zemljišča ali telefo-
9	nirajte Mir. Dan Garapiču, Wood, 7119 W. da vas po- V
m	pelje z avtomobilom tja.
i	The HeNntt MeCall |
m Main 6530	Central 1580 W. M
§ a	220JIICKOX BLDG.
VOLITE PROTI PROHIBICIJI
• •. ■ * Hfl
Zaznamujte vašo glasovnico tako:
--
Proposed Amendment to the Constitution
Yes	ARTICLE XV, SECTION 9-
--Prohibition of the sale and manufacture
y^ Ho for sale of intoxicating liquors as beverage.
VOLITVE 6. NOVEMBRA
ft
Co ne volite kakor vam kaže ta vzorec, lahko greate v ječo za lest mesecev, plačate $1000 kazni za en sam požirek žganja, vina alt pive doma, pri društvu ali kje drugje. Vi ne morete kupiti, narediti aH naroČiti pijača iz druge države.
HOME RULE LEAGUE, GARA DENES, tajnik V CLEEVLAND, OHIO
MB
POZOR ■ SELITEV
" Podpisani naznanjam etnjenn gospodi- ' !• qam ■ rsemu občinsttn soloh, da sen ' :. se preselil iz sedajnih svoji prostorov '
I i na 6030 St Clair Ave. v nove prostore ,
M
NA
J} j'
6105 St, Clair A v.,
I s®
Iger je bila prej John Gornihova trgovi- ' . na. Priporočam se cenjenemu občinstvu ;, za isto podporo in naklonjenost, kakor' ste mi jo dosedaj skazovali, in ker so •1 novi prostori obširnejši, bodem gotovo (, lahko vsem bolj točno in pošteno i * postregel.	''
Priporočam se vsem
starim od* i '1 jemalcem in uljudno vabim nove, I, ki bodejo gotovo vedno zadovoljni '' s postrežbo.	I,
&
t John Centa,
1	•
1 Novi nalsovs 6105 St. Clair-Av.
1 ■	- , fM
Tiskarna "Clcvelandsks A-1 Slovenska društva iz vzhoda
TT7cnKi' ic cona uoiBn«H i* ^wtwmi	j r	^
• j . ,

| Juri m ni čudil, ko je izvedel, da je prišla njegova žena v Čedad, ali ostrmel je, ko mu je povedal menih, da je prišla semkaj in da stanuje tukaj tudi gospa Juta pl. iMarchland, (kateri se je imel zahvaliti, da |;80 ga razbojniki ujeli in dla je bil več ur v največji smrtni nevarnosti. Šele ko je menih povedal, da se v Čedadu pri-b pravljajo posebne slavnosti, je
I zakaj je njegova so-išla v Čedad in zakaj j prišla tudi gospa Ju-:il je menihu, naj gre moža, kd je spremljal vladarico v Čedad. ; je pač nekaj časa I češ, da ponoči ne iti gospode v spanju, 1 je nastopil tako od-la se je menih hitro menihom je poslal Ju-iasana iz sobe in o-celici sam z Zulejko. 1 je dosedaj ni in o-jo je zdaj z veliko rastjo. Zdelo se mu je, ilejka vsa zbegana in je smiljenje s tem Itnim otrokom južnih
ka, treba je, da zapu-elico; menih se la/hiko k čas."
a je nemudoma vsta-pila k vratom. A Juri avil.	ttj.
ta, kaj naj storim za-iHasana," je vprašal no in ji položil roko
i ju mi trpba ničesar je tiho odgovorila "Kadar pride prava ne Hasan železni kij >ije ali pa vzame nož zasadi v sroe." naj te ubije?" se je
želim umreti." Zulej-izrekla s »tako resnobo il dvomil o resničnosti
si se mlada — in ho-i. Zakaj?"
aje je stala Zulejka enotkov pred Jurjem, a se je naenkrat vrg-ijim na kolena, le vprašaj me, zakaj umreti," je ihtela. ni nisi rekel: "spravi 1 mojrh oči, sužnja," 'oril z menoj prijazno i zaničuješ in se ine odu d mene s stiSdom. A se zgodilo, če bi ti počakaj hočem umreti." co sopeč, vsldd1 not-rburjeiiosti je nada-ulejka: * ti hočem, zdaj ko na, kakor še nikdar v iivljenju, zdaj ko sem smela pogledai v tvoje obličje iti se dotaknil tvojih rok; ker sem doživela, oni trenotek, o katerem sem toliko sanjala, a nisem n>k4ar npal^, da ga u-čafcain, ker sovražim Rajmon-da in ne morem ljubiti Hasa-na, ker sem jaz hči Mohamedova, ti si pa shu Jezusov, ker si ti bel, jaz pa sem (hči arabskega očeta in zamorske ma-I tere, (ker sem jaz sužnja, ti si pa mogočen gospodi
Zulejka se je nagnila k Jurju in mu poljubila roko.
"Molči, Zulejka, molči," ji je tiho rekel Juri in ji pogla-dil lase. "Ali ne čuješ korakov na hodniku?" Pri teh besedah se je Juri tako prijazno nasmehnil, da je Zulejka zazare-la sreče in mu vnovič vroče iti
BBpm
* strastno .poljubila <roiko.
'Hasan je zldlaj pripeljal v so" bo Nikolaja Rog^njo. V tre-abtku, ko so se odprla vrata, je Juri na hodniku zagledal meniha Dominika, in vnovič ga je prešinila slutnja, da utegne ta mož igrati v njegovem življenju še veliko vlogo. A zdaj ni bilo časa premišljevati o tem.
Rogonja je Jurju povedal, da je na potu v Oglej »naletel na mnogo plemioev in plem-
kinj, ki so bili namenjeni v •Čedad, in ker je želela devin-ska vladarica se udleležiti če-dadskih slavnosti in zlasti, ker so šle na slavnosti tudi njene sorodnioe, se je Rogonja vidial.
Juri je bil zadovoljen s temi pojasnili.
■Povedati ti moram," je rekel Rogonji, "da sem bil v skrbeh. Sklical sem namreč •razne velikaše iz Furlanske in Goriške semkaj v Čedad s posebnim namenom. Tega namena zdaj še ne sme nobeden izmed njih izvedeti. A dozdie-va se mi, da sem brl ifedan, ali pa so mi nasprotniki šli na skd. Glej, da prideš v dotiko z menihom Dominikom. Izvedi, čemu se mudi tu, čemu je prišel semkaj papežev legat. Zame je to velike važnosti. Jutri imam posla s svojimi sorodniki, pojutrinejm bodo tu velike slavnosti, tretji dan pa razvijem novo zastavo in pozovem vse plemstvo,da se izbere krog nje. Ali najprej mi poizvedi, kaj išče tu Dominik."
iRogonja je molče prikimal,, da izpolni dobljeno naročilo.
"In zdaj pojdi k počitku. Hasan ostane pri meni. To dekle, Zulejko, pa pelji k moji ženi in ji reci, naj jo sprejme •med svoje spremljevalke. A pazi, idb je ne vidi Rajmond."
(Kmalu potem sta legla Juri in Hasan k počitku. Suženj je imel mirno srce in m rno vest ter je kmalu zaspal, medtem ko se je njegov gospodar moral dolgo časa nemirno premetavati po svojem ležišču pred-no ga je objel spanec, • 4 IX*
Pooblaščenec goriške grofic ce v Čedadu je bil radostno presenečen, ko je vstopil Juri devinski v njegovo sobo. f "M|alo imam časa," je dejal Juri. "Prišel sem k vam, ker bi rad govoril z goriško grofi-co.
Težko bo to," je' menil pooblaščenec- "Grofica ima danes vsakovrstnih posvetovanj z različnimi plemiči."
"O čem pa mislite, da se po-svetuje grofica s svojimi prijatelji?"
"Najbrž se gre za kako nizkotno spletko," je pikro odgovoril pooblašenec. "Morda hočejo grofico pridobiti za kak upor proti papeževim ukazom ali za kak boj proti oglejskemu patrijarhu. No, če ne bodo takoj zmagali, se bodo pa zopet sramotno vdali, kakor vedno."
"Motite se," je dejal Juri. '*Če me (hočete podplati. Vam povem, zakaj se gre."
"Na mojo vero — pomorem vam, zaupam vam, ker Vas ,poznam," je veselo vzkliknil pooblaščenec in segel Jurju v roko.
"Potem je vse dobro 1 Poj-diva v kako sobo, kjer bi se lahko pomenila, ne da bi naju kdo slišal. Poprej pa »kličite vse čedadske mestne očete in plemenitaše." .
Pogovor je bil dolg, a ko je pooblašenec zapustil sobo, da pelje Jurja k goriški grofici, se mu je poznalo na obrazu, da ga navdajajo velike in resne skrbi.
Juri je bil v največji zadregi ko je stopil preld' goriško grofico. Ležala je na blazinah* in jih močila s solzami'. Tudi ko je Juri že s-tal pred njo, ni mogla zadušiti svojih solz.
"Kaj ti je Marija/' je vprašal Juri, dasi je dobro vedel, kaj je povzročilo to obupnost goriške grofice. "Ne jokaj" je potem nadaljeval. 'Nesreča, ki se je bojiš se še ni zgodila, saj se lahko še vse poravna in popravi."
"Ne, ne, Juri," je jokala gro fica, "popraviti in poravnati se ne da ničesar več."
Juri se je močno čudil, da je grofico Marijo tako potrta vest o nezvestobi njenega so-
proga. Popeljal jo je nalzaj na zofo, na kateri je prej ležala, se usedel poleg nje in jo tolažil kar mogoče nežno in ljubeznivo.
"Lej ;Marija, kaj nisem jaz tu, da ti stojim na strani. Tvoj soprog ni vreden niti enega tvojih las, ali ker je tvoj soprog, ti ga privedem nazaj, pa naj velja, karkoli."
"Ne," je odgovorila grofica Marija. "Tega nečem iw nik-idlar ne bom sprejela ponudbe, ki mi joje sporočil moj mož." „ "Kako ponudbo ti je sporočil?'' je radovedno vprašal Juri in se- primaknil h groifici.
"Moj mož se hočt od mene ločiti in ponudil mi je, da mi preskrbi druzega moža.",
"Ni mogoče."
"Resnica je, Ko segi bila stara deset let, sem se prvič poročila in bila kot enajstleten otrok že udova. Oče se
•t
me je hotel odkrižati in je našel zame ^drugega moža, grofa Panigajskega, ki je tako grdo z mano delal, ida je prišel v navskrižje z goriškim grofom Majnhardoni. Mb j mož me je nekoč hotel udariti s palico — Majnhand pa je to preprečil. Vsled tega sta imela dvoboj in moj mož je bil poražen ter je po viteškem običaju moral sprejeti pogoje zmagovalca Majnharda, moral se je ločiti odi mene in privoliti, da sem postala Majnhardo-va tfena. Stara sem bila takrat sedemnajst let in oklenila sem se Majnharda z vso strastjo prve ljubezni."
"To mi je vse znano," je vidno nepotrpežljivo pripomnil Juri.
"Ni ti pa znano, da je bila to sramotna burka, da je bilo vse naprej idbgovorjeno med Panigajem in med Majnlhar-dom. Udarec s palico, odpor Majnhardov, zmaga Majnhar-dova in pogoji— vse je bilo dogovorjeno, vse je bilo kupljeno. iMkjnhard) je hotel dobiti mene za ženo, da bi Čedad združil s svojo grofijo. Sicer sem bila kot <Xtrok podpisala pogodbo, s katero sem se odpovedala svojim pravicam do Čedada, ali to ni Majnharda motilo, da je iz naslova mojih pravic izahteval Čedad zase. Panigaju je plačal za to petdesettisoč oglejskih srebrnikov. Frodlana sem bila za petdesettisoč srebrnikov in zdaj me hoče moj mož zopiet prodati."
jokaje se je- grofica 'Marija naslonila ob Jurja, ki ni vedel, kako bi nesrečno ženo tolažil.
Zdaj je Juri uganil, zakaj je grofica podpisala konzulu Ot-toboni pogodbo, s katero se je odrekla vsem svojim pravicam tib Čedada., Grofica je jokaje pritrdila, da ji je Ottobor np obljubil, da jo zopet $9?avi z njenim soprogom, ako podpiše pogodbo.
šele ko se je grofica umirila, je začel govoriti Juri o namenih, ki so ga pripeljali semkaj. Iz začetka ni hotela grofica niti poslušati njegovih prediogov, potem se je začela zanje zanimati, končno je smehljaje pritrdila.
"Ali to mora ostati tajno med nama: nihče ne sme ničesar izvedeti," je d'ejala, ko je pri slovesu podala Jurju roko.
"Tajno? Kaj še! To mora vedeti ves svet — sicer nama vse skupaj nič ne pomaga. Ali zdi se mi, da so se že zbrali sklicani možje in treba je, da grem."
Juri se ni dal zalcftžati, ne pregovoriti, da bi obljubil tajnost sklenjenega dlejanja.
Grofica je sedla pred svoje zrcalo in v tem, ko se je ogledovala, je zdaj s skrbjo, izdaj zopet smehljaje mislila na Jurjev predlog.
"Ah, kaj — to je blaznost in konec bo slab zame," je vzdih-
jj i mmii
------------------GLEDE
Nevarnosti 'Suhe kosti'
TU SE VAM RAZLAGA VOLIVNI DAN, PRIHODNJI TOREK
6. NOVEMBRA
Od koga prihaja nevarnost ? Od sovražnikov osebne svobode, od apostel-
nov prohibicije.
Kako vam grozijo? S spremenitvijo ustave države Ohio
Kaj pomeni ta spremenitev? Sprememba bo prepovedovala prodajo ali izdelavo piva, vina ali druge alkoholične pijače po celi državi Ohio.
Če se ta postava sprejme, ali vam bo mogoče dobiti opojne pijače iz drugih držav ?
No! Kajti postava je veljavna za vse Zjedinjene države, namreč da se v suho državo ne sme importirati niti kapljice opojne pijače.
Ali vam bo dovoljeno dobiti pijačo iz druge države za vas klub ali za vašo uporabo na domu?
Ne! Postava Z. Držav to prepoveduje.
Ali pomeni to, da če suhi zmagajo v Ohio, da se vam ne bo dovolilo niti ene kapljice pijače v vašem domu ali sploh kje?
Da! Kajti to pomeni "Bone Dry" - suho kot kost, katero gloje pes in jo konečno pusti in to hočejo suhi učiniti v državi Ohio.
Recimo, da je Ohio suha, kako bodejo oblasti vedele, da imate doma pijačo da ste dobili pijačo iz druge države?
Če je Ohio suha, pridejo uradniki preiskovat vsi zaboj,
vas klub, vas dom, celo vase žepe, da iščejo pijačo.
#
In če dobijo pijačo, kaj bo kazen?
Šest mesecev v ječi, $1.000 globe, in to zahteva zvezina postava za kršenje Bone Dry postave.
Kako se obranite te nevarnosti ?	,	i
VOLITE "NO" PRI PROHIBICUI
Vaša prilika je v torek, 6. novembra. Ne pozabite voliti ta dan^ Pustite delo in vte drugo, pojdite v volivno kočo in VOLITE "NO"
Volite PROTI PR0MB1GLH, ZAZNAMUJTE GLASOVNICO TAKO:
wr t.	I	YES	proposed Amendment to the Constitution.
VOllte	ARTICLE XV. SECTION 9.
"MrV>	v # MA Prohibition of the Šale and Manufacture for Sale of Intoxi-	sT^uW
llU	X NO	eating liquors as Beverage.	a—i—4.
_ ii . !m -nrla LfrOiica. Jroinzurui m o
sramocena bom zopet — in Majnfttaitf bo zame za vedno
izgubljen."
Med tem je Juri dalj« pletel svojo spletko. V dvorani je naletel na konzula Ottobone in znal gs je tako spretno pridobiti na svojo stran, idia se je mož kar razvnel za Jwrjev načrt in je % vsem svojim velikim vplivom prigovarjal drugim konzulom in plemenita-šem. Navzočen je bil tudi šfcotf, ki je takoj ukazal, naj se priredi molitve za srefcen izid važnega načrta.
"Bratje v Kristusu l Vaši mestni očetje so dbgovorno s škofom m <z zastopniki naše vladarice, grofice Marije,sklenili dogovor, ki zagKxtovi Čedadu znamenito prihodnjost. Zaupajte jim in Bog bo blagoslovil njih delo."
Tako' je oznanil star menify in ko se je začelo mračiti, so ljudje frrumoma hiteli v cerkev. Vsi so pred časom popustili delo, vsi so ugibali, kaj da pomeni to oznainiilo in kaj da se pripravlja.
Ko je zvedel grof M*ajnhard za to oznanilo, se je veselo smejal, misleč, da je to zvija-Ča, ki naj da prejšni večer
sijaj." Tudi Katarina je zvedela za oznanilo in postalo ji je tetfno pri srcu, ker se je dala zlorabiti proti goriškemu fu in ker je obljubila, da pride to noč na gradič Qi grofu Majn hardu. Imela je pa "še drugo skrb. Njen stric -Galengano, se je dal prenesti k njej. Vsled silnih muk, ki jih je bil pretrpel, dokler je bil priklenjen* na meniha Dominika in vsled groznih doživljajev na razbojniškem gradu, je teško obolel. Na srečo je prišel Juri in ukazal slugi, naj gre iskat zdravnika Natana.
"Ta j« 2idt," je tožila Katarina. "Žid *ne more v naši hišo, saj je to prepovedano. Kristjan, ki pusti 2ilda v svojo hišo, zapade izobčenju."
"No, da le ne zapade smrti," je menil Juri. 'Sicer pa je tvoj stric Mihael Galengano izobčen. Pusti torej najprej 2ida k njemu, da mu izleči telo, potem pa polkltci meniha, da mu izleči dušo."	.
Zdravnik Natan je preiskal starega Galengana in se je dai rad pregovoriti, da ostane vsaj eno noč v hiši in pazi na bolnika.
Juri in Katarina pa sta se J
A	A. - - - ^ '1 'I
,	J _____	.	. ^	,	i	_
goriškim grMom.
i
Cerkvena večerna molitev je bila ie konlčana, ko sta se dobila Juri in Katarina. Verniki so se v dolgi procesiji pomikali iz oerkve po poti, ki ie vodila proti gradiču, kjer je bil dogovorjen sestandk- Katarine in goriškega grofa. Na čelu procesije so korakali duhovniki, za njimi menihi in potem različne redovnice.
'Katarino je začelo skrbeti, kaj da to pomeni. Vprašala je Jurja, če ji more povedati, kaj išče ta procesija pri goriškem grofu, ali odgovora ni dobila. Juri se je neprestano oziral, kakor da koga pričakuje. Naenkrat se je ustavil in se s Katarino stisnil v senco, koj potem sta prišla na dotično mesto dva človeka z nosilnico, katero je spremljal konzul Ottobone.
"Kaj bo z menoj," je vprašala Katarina in tresoč se p6 vsem životu, se boječe stisnila k Jurju.
"V to nosilnico sedi in potrpi, čez orno sem pri tebi," je odgovoril Juri in pristopil k
a 1 ii ,	* t,, *	• 1 1
81 ,C vpral8aI*
oama.	< &5HI
"Da, grofica," je odgovoril
Juri, "in to je Katarina."
MoKe sta si segli grofica in Katarina v roke in koj nato je I Juri dvignil Katarino in jo posadil v nosilnico. Moža sta dvignila nosilnico in sta se z njo pridružila procesiji, ki je mirno nadaljevala svojo pot proti gradiču grofa Majnharda.
Katarina je inedJpotoma
večkrat previdno odgrnila za-stor pri okencu, a čim bolj se je bližala graidKu, toliko bolj jo je peletavala bojazen, da se ji z>godi nesreča. Začela se je bati, da Jurju ne bo mogoče priti do nje, vsaj ne prevočaa-no, in da bo na milost in nemilost izročena silovitemu in razuzdanemu grofu Majnhar-du.
V tem je procesija dospela do . gradiča. Vrata so bila na stežaj odprta in udeležniki so se začeli pomikati čez mostič na prostorno grajsko dlvorišče. Dalj« prihodnjič.
Opremljena soba za dva fanta
ali dvoje deklet se odda v najem. 5413* Stannard ave. (128)