Lsiifiik 2*
Maribor, sreda 20. avgusta IIJ19.
Stev. 187
Političen list.
Naročnina znaša:
Z dostavljanjem na dom ali po pošti K 5'50 mesečno.
četrtletno K 16-50.
Če si pride naročnik sam v upravništvo po list: Mesečno K 5'—. — lnserati po dogovoru.
Dr. Vladimir Sernec:
0 valutnem vprašanju.
(Konec.)
S tem bi se le začelo b a l k a n i-z i r a n j e, in to bi bila za nas v gospodarskem oziru največja nesreča. S tem bi izgubili na mah v inozemstvu ves kredit, tako naša država pri svojih posojilih, kakor tudi naši trgovci v trgovskem prometu. Inozemci bi zahtevali za vsako blago predplačilo ali pa z ozirom na obstoječo pravno nesigur-nost vsaj radi rizika dosti višje cene in razna jamstva. Kaj pomeni to za trgovce, presodite pač najbolje sami. To nezaupanje pa se prenese tudi takoj na našo valuto, in kurz naše valute zanesljivo pade, ako ne bomo zajamčili nedotakljivost zasebnega premoženja — v kolikor se ne gre za splošne zakonite dajatve — ne samo svojim državljanom, temveč tudi inozemcem. Rabili bomo za razvoj naše industrije še dovolj pomoči iz inozemstva, ker manjkajo nam izkušnje in tehnično šolane moči. Mi ne smemo že v naprej uničiti zaupanja inozemskih podjetnikov v naše pravne razmere. Kako bi se
Veliki mogul.
Angleški spisala A. K. Green.
(Dalje).	(32)
Bolan! To je povedalo vse! Molčal je, kar ie bil fizično zadržan, da bi govoril. Bolan! To tragično okoliščino se ie moglo na brezkončne načine razlagati. Ali je vedel za smrt svoje žene ali ne? Ali je zbolel po ali pred svojim odhodom iz Kolorada v Mehiko ? Ali je bila njegova bolezen posledica udarca, ki ga ie povzročila vest o usodi njegove žene, ali pa, kakor se je videlo iz časniških poročil, posledica hitre izpremembe podnebja?
Vsa dežela je drhtela vsled razburjenja. Koliko bolj sem jaz, revica, na katero nihče ni mislil, nestrpno čakala. To si morejo predstavljati le oni, ki so sami kaj takega doživeli. Ali bodo razpravo, ki so jo tako nestrpno pričakovali, še nadalje zavlačevali? Ali bodo še nadalje pustili gospoda Duranda v negotovosti, v tako neprodirni atmosferi nesreče, da je moral obupati? Ali bom morala še nadalje prenašati boli, ki so jih povzročale te okoliščine ? Zdaj, ko sem vendar mislila, da vem .
Todfi usoda ni bila tako trdovratna, ka-
List izhaja vsak delavnik po 4. uri popoldne z datumom drugega dne.
Posamezna številka stane 30 vin.
dvignila naša produkcija, naša davčna moč, naša trgovska bilanca, ako se osnujejo tukaj tovarne, ki bi proizvajale vse naše potrebščine. To mi sami uničimo s svojevoljnimi odredbami proti zasebnimi podjetji.
Slednjič smo primorani d6 popolne ureditve naše valute se držati največje štedljivosti pri izdatkih iz državne blagajne. Pri tem nikakor ne mislim, da bi štedili pri izdatkih, ki so produktivni, bodisi takoj, bodisi posredno v doglednem času; sem ravno spadajo poleg potrebnih železnic in drugih prometnih sredstev izdatki za šole, ki jih prištevam tudi k produktivnim, ker le v dobrih šolah šolano ljudstvo in pred vsem trgovstvo bo kos svetovni konkurenci.
Pač pa so na primer neproduktivni izdatki za vojaštvo, v kolikor niso v obrambo risobhodno potrebni in se bodo morali skrčiti (oficirske plače; poročnik ima več plače kot predsednik okrožnega sodišča!) tudi za reprezentativne in umetniške svrhe ne smemo imeti odprt žep, in moramo slednje prepustiti bolj zasebni ženeroznosti.
Plačevanje prispevkov brezposelnim je naravnost greh, kajti vsak, ki le ho-
kor sem mislila. Drugo jutro so brzojavnim potom iz Santa Fe vsaj eno točko tega velikega vprašanja rešili. To brzojavno poročilo bom pozneje navedla v obliki, kakor jo je čez par dni objavil eden izmed največjih časopisov.
Poročilo je poslal stalni poročevalec iz Nove Mehike in je bilo, kakor je izdajatelj posebno povdarjal, namenjeno zanj in ne za občinstvo. Ker pa vidi, da se njegovi bralci zelo zanimajo za vso zadevo, je dal poročilo brez okrajšav občinstvu na razpolaganje.
Šesto poglavje.
Poročilo se je glasilo sledeče:
Santa Fe, N. M., — Mesca aprila.
Pri mojem prihodu v Santa Fč sem takoj poizvedel, kje bi mogel govoriti z gospodom Abnerjem Fairbrother. Povedali so mi, da leži bolan v svojem rudokopu.
Na moje vprašanje, kje da je Placida, so mi odgovorili, da je kakih petnajst milj oddaljena v gorovju. Povedal sem, da nameravam takoj oditi tja. Nato so mi dali različna, kakor se mi je zdelo, zelo nepotrebna navodila. Peljali so me v neki hlev, kjer morem dobiti, kakor so mi rekli, še precej dobrega konja in pa potrebno opremo.
Mislil sem sicer, da sem popolnoma do-
Uredništvo in uprava:
Narodni dom (vhod iz Kopališke ulice^
Telelon flt. 242.
če, najde dela dovolj. V tem pogledu — to je pri-izplačevanju podpor družinam vpoklicapih vojakov — se je v stari Avstriji veliko, grešilo in izplačevalo pred vsem na kmetih podpore osebam, ki jih nikakor niso bili potrebni. Tudi sedaj pri tem še ni prave štedljivosti, le zares potrebnim se naj prizna podpora.
To je le nekaj misli v načinu urav-nanja naše valute. Priznali boste, da je treba še veliko dela, da se vse to izvrši, da. se pa doslej še žal skoraj nič ni zgodilo. Glavni krivec, finančni minister Ninčič, je odstopil, upajmo, da bo zaseden ta in trgovinski resort bolje kakor doslej. A Vi trgovci ste ravno vsled Vaše gospodarske moči važen političen faktor in je Vaša dolžnost, da vplivate potom Vaših stanovskih korporacij in izven teh pri političnih zborovanjih in pri bodočih volitvah vedno v tem zmislu, da ukrenejo naši državniki s vso energijo in brez zamude vse potrebno za ozdravljenje naše valute in s tem za ozdravljenje naših gospodarskih razmer, ker je urejena valuta predpogoj zdravemu razvoju trgovine, obrti in industrije.
volj opremljen, vendar pa tega nisem povedal in sem šel v hlev. Pripeljali so mi konja, ki sem ga takoj najel. Ko sem ga hotel zajahati, so mi prinesli dve usnjeni gamaši, ki sem jih baje zelo nujno potreboval.
»Potrebovali jih boste za svoje potovanje«, mi je rekel mož.
»Potovanje!« sem ponovil začuden. »Petnajst milj. imenujete vi potovanje?«
Lastnik hleva, mešanec zelo lepega obnašanja, ;se je nasmehnil ter zmajal z rameni:
»Trije možje«, je rekel,/»ki so tudi hoteli napraviti, to pot* kakor vi, ki so imeli pa tudi tako malo izkušnje, so to poskusili zadnji teden. Toda vsi trije so se zopet vrnili, ne da bi dosegli svoj cilj. Vam se bo najbrže ravnotako zgodilo. Vendar vas pa hočem opremiti, da vsaj oprema ne bo onemogočila vaše ekspedicije in da ne bodo meni pripisovali krivde«.
»Toda vsaj sem vendar slišal, da je neka ženska tja jahala«, sem odgovoril. »Neka strežajka iz bolnišnice je šla zadnji teden v Placido.
»O, ženske, rečem vam, te store sve, ženske ki so bolniške štrežajke. Toda te tudi ne gredo same ns pot Vi pa hočete popolnoma sam jahati I«
(palje prih),
^ Političen pregled. H
Gagliardi in Szmrecsanyi za vsposta-vitev Habsburžanov. Praga, 16. avgusta. Budimpeštanski dopisnik javlja pražkemu >Ven-kovu« o reakcionarnih mahinacijah za vzpostavitev habsburške monarhije. Pri teh mahinacijah igra vlogo tudi češko plemstvo. Reakcijonarni klubi so razširili svoje,videloyanje tudi na Dunaj, Madžarsko, Poljsko, Čehoslovaško, posebno pa delujejo v Švici. Dr. Gagliardi, bivši čian hrvat-ske frankovske stranke bil je baje nekolikokrat v Pragi in skušal priti v'dotik s čehoslovaško vlado. Pri tem pa .ni prišel dalje, nego da je konfeiiral s člani klerikalne stranke. Koncem maja poskusili so habsburški klerikalci svoj glavni napad na čeho-slovaško republiko in hoteli predložiti memorandum, glasom katerega bi bili zbrali v Slovaški vojsko, ki bi stala pod zapo-vedništvom madžarskih častnikov in ki bi imela zasesti Budimpešto. Vodja tega načrt&' jc bil bratislavski veliki župan Szmreczanyi, a za njim je stal tudi dr. Gagliardi. Oba sta imela mnogo denarja. Podpirali so jih italijanski krogi in polkovnik Cunningham. S češke strani je podpiral ta načrt klerikalni vodja Zazvorka. Češka vlada je bila poučena o vseh posameznostih in je vedela, da vodijo vse niti v Švic<J do bivšega tesarskega para.
Nejasnost položaja v Budimpešti. Pariz, 16. avgusta. ^Journal des Debats" piše: Maloštevilne so vesti., ki nam dohajajo iz Budimpešte. Zdi se, da vlada v Budimpešti mir in red in da deluje uovčj vlada z vsem silami na to, da se približa antanti. Nadvojvoda Jožef je poslal na Dunaj grofa Betlena s posebnim poročilom francoskemu poslaniku g. Aliceju. Nadvojvoda Jožef je vsak dan v zvezi s polkovnikom Romanellijem. Kljub vsem izjavam nove vlade; je politika iste malo konfuzna. G. Friedrich je zopet zatrjeval, da prememba režima ne znači povratek monarhije, da pa je treba vsekakor počakati odločitve narodne skupščine. Za sedaj je glavna briga nove vlade, da vspostavi mir in red in da odstrani krivce Bele Kuha.
Prekmurje.
Ldu. B e 1 a t i n c i, 18. avgusta. Naše Prekmurje je včeraj na najprisrcriej^i in najsijajnejši način proslavilo največji dan 'svoje zgodovine, najsvetejši praznik svojiega vstajanja in osvpbo-jenja. Vojaška in civilna oblast sta se nameravali o priliki prvega ljudskega shoda oficijelno predstaviti in izročiti dbvršehfe posle iz rok vojaške oblasti civilni upravi. Zato sta včeraj odšla iz Murske Sobote vojaški poveljnik podpolkovnik Uzorinac in kot začasni civilni komisar določeni mariborski okrajni glavar dr. Lajnšič. Medtem se je v Belatincih zbrala velika množica ljudstva v svrho slovesnega sprejema. Mladina je nosila slovenske zastavice, možje in. fantje so prihajali na konjih, drugi zopet so se pripeljali na okrašenih vozovih. Pred trgom ae je množica zbrala in razporedila, nato pa je krenil ves veličastni izprevod pod vostVom narodnega mučenika, visokošolca Pavla Horvata .proti trgu. Tu se je izprevodu pridružilo na tisoče ljudstva, ki je privrelo iz vsega Prekmurja. Nato se je izprevod nanovo razvrstil in je krenil z domačimi godbami na čelu daleč ven iz trga, da sprejme zastopnika vojaške in civilne oblasti. Ves sprejem je bil prisrčen in prekipevajoč največjega veselja, ki ga sploh ni mogoče popisati. Podpolkovnik Uzorinac in dr. Lajnšič sta se peljala skozi pet do šest slavolokov in sta bila sprejeta kot triumfatorja. Peljala sta se v mesto med tri kilometre dolgim veličastnim špalirjem, ki ga je tvorilo nad 20.000 ljudi. Polagoma sta prišla do župne cerkve, v kateri je bila nato služba božja. F o maši se je vršil prvi ljudski tabor v Prekmurju.
Zborovanje je otvoril in vodil domačin Josip Godina. V svojem nagovoru je pozdravil vojaškega poveljnika podpolkovnika Uzorinca in njegove čete, ki so v tako kratkem času brez prelivanja krvi < svobcdile Prekmurje boljševiške madžarske strahovlade. Podpolkovnik Uzorinac fe je na priznanju v iskrenih besedah zahvaljal.
Dr. Lajnšič je pojasnjeval pomen svojega prihoda in povedal, da dobi Prekmurje sedaj jugoslovansko uradništvo, ki bo skrbelo za ljudstvo z vso vnemo. — Župnik Klekl je vzbujal spomine prestanega mučeništva. — Dr. Kovačič se je spominjal pariške konference, kjer ima poleg Francozov predsednik Wilson največ zaslug za osvobojenje Prekmurja. — Nato so še govorili razni go vorniki. Opoldne je predsednik zaključil zborovanje. Godba je zaigrala »Lepo našo domovino«, ki so jo peli vsi navzoči.
Po zborovanju se je razdelila med ljudstvo proklamacija civilnega komisarja, za katero se je ljudstvo kar trgalo. Popoldne se je razvila prosta ljudska zabava. Kjer se je pokazal kak gost, ga je ljudstvo prisrčno pozdravljalo.
Končno bodi še omenjeno, da je ljudstvo priredilo tu v Belatincih po zavzetju Prekmurja, dne 12. avgusta povrnivšim se beguncem župniku Kleklu in visokošolcema Horvatu in Godini slovesen sprejem in jih je proslavljalo kot rešitelje ljudstva.
Proglas civilnega komisarja.
LDU. M u r s k a S o b o t a, 18. avgusta. Civilni komisar za Prekmurje dr. Lajnšič je izdal Prekmurcem nastopni proglas: Podpisani zastopnik jugoslovanske vlade naznanjam ljubim Prekmurcem: 1. da je zasedeno Prekmurje del Jugoslavije poleg odločbe pariške mirovne konference, t. j. stalno večno jugoslovansko ozemlje, del Slovenije. Vi niste več O^ri, temveč jugoslovanski sinovi domovine Jugoslavije, Slovenci ! Naša vlada ima moč, da to dobljeno zemljo, da naše rešene brate obdrži pod svojim krilom. Naše junaško vojaštvo bo obranilo, kar /je našega. Tistim, ki golčijo, da je ta rešitev še nestalna in samo začasna, se nasmejte in opomnite jih, naj ne širijo laži in nezaupanja. Rešenje je dovršeno. ‘2. Kdor ima proti komu kakšen srd, naj mu odpusti, iz lepa naj sovražnike naše pridobi, s tem ho več hasnil domovini in sebi, kakor z ovadbami in obsodbami. Samo tisti naj se tožijo, ki se iz milega postopanja in ravnanja še norčujejo, in ki so neza-hvalni in nezadovoljni. 3. Proti svoji domovini in lastnim bratom greši tistj, ki samo iz dobič-kaželjnosti spravljajo zrnje preko meje. S tem večajo draginjo v našem bogatem kraju, terejo siromaka in povzročajo pomanjkanje ter spravljajo svoje trpeče brate »v nevoljo. Kdor si upa to na dušo jemati, ne računa s tem, da pride pred kaznujočo .pravdo. 4. Vsak, ki ima kak posel, naj se obrne na moj urad v Radgoni (v gostilni „Pri solncu" pri Voglarju). Z jugoslovanskim pozdravom civilni komisar za Prekmurje dr. Lajnšič.
 ^Dnevne novice. ^
Umrla je nagloma danes ponoči v bolnišnici gospa Marija Debelak, soproga davčnega uradnika gospoda Debelaka. Pogreb bo 20. t. m. ob pol 17. uti popoldan iz mestne mrtvašnice. Vrlemu narodnjaku naše sožalje 1
Osebne vesti. Deželna vlada za Slovenijo v Ljubljani je v svoji seji. dne 16. julija t. 1. poverila referat za vinarstvo in kletarstvo za Slovenijo vinarskemu nadzorniku Francu Matjašiču in ga pridelila poverjeništvu za kmetijstvo v Ljubljani. V isti seji je deželna vlada sklenila, da se ustanovi za Slovensko Štajersko samostojno kletarsko nadzorništvo s sedežem v Mariboru. Za kletarskega nadzornika v Mariboru je imenovan vinarski nadzornik Josip Zabavnik, ki je s’užbo že nastopil. Kletarski nadzornik Franc Gombač v Ljubljani opravlja odslej kletarsko nadzorovalno službo na Kranjskem in na Slovenskem Koroškem.
Tudi čiščenje? Iz železniških krogov nam poročajo: V torek dopoldne, dne 19. t. m. se je pripeljal v posebnem salonskem vozu (!) z Dunaja čez Špilje v Jugoslavijo prejšnji prometni ravnatelj juž. žel. ing. Luis Prasch-niker. Temu renegatu in zagrizenemu sovražniku vsega, kar diši malo po Jugoslaviji, temu rablju slovenskega uradništva in delavstva, je dala nemško-avstrijska uprava
juž. žel. zasluženo brco ter ga nam milostno odstopila. Ne razumemo pa ravnateljstva slovenske južne žel. v Ljubljani, da se še vedno klanja temu krvoloku, tudi sedaj, ko so mu že iztrgali strupene zobe in mu celo pošilja naproti do Špilj poseben stroj, da ga prepelje do Maribora. Poseben stroj v tem času, ko tako primanjkuje premoga, da ne moremo več voziti in moramo omejiti promet! Opozarjamo, da je ta renegat še v zadnjem času pred ustanovitvijo slovenskega ravnateljstva v Ljubljani in sicer pri določanju napredovanja dne 24. julija t. 1. tlačil naše uradništvo tako, da so se zgražali sami Nemci. In ta človek pride v slovenski Kamnik!	—ški.
Nepotrebne skrbi. Nekateri nezadovoljni elementi, ki bi radi prišli zopet nazaj v Jugoslavijo, kakor U/astian ali Ornig, se preskrbno brigajo za našo Jugoslavijo, ki jih pravzaprav nič ne briga. Zdaj hočejo kar naenkrat poslati generala Maistra v Srbijo ter ga degradirati. Obenem hočejo obtožiti »umora« mestnega poveljnika Cvirna in policijskega ravnatelja dr. Senekoviča. Kar se naše države tiče, bomo že sami poravnali. Umore, ki so se pa faktično izvršili v Nemški Avstriji, naj kaznuje nemškoavstrijska vlada, če jih hoče. Čudno se nam zdi, da ljudi okoli »Marburger Zeitung« in pa prijatelje »Grazer Volksblatta« vedno koža srbi.
Jedilni listi. Pred dobrim tednom je mariborski magistrat oziroma vladni komisar predpisal natančne cene jedilom po gostilnicah in restavracijah. Večina in sicer velika večina gostilničarjev se tega ni držala. Častna izjema pri tem pa je kolodvorska restavracija, ki je takoj prvi dan nastavila maksimalne cene. Pripominjati pa moramo, da mora restavrater na južnem kolodvoru dajati železničarjem še 30—40% popusta. In vendar živi. Čast, komur časti
Gospodarstvo na Dunaju. Mesto Dunaj je enoinštiridesetinpol milijona vrglo za pokvarjeno kislo zelje na gnojišče. Zdaj so namreč dognali, da so lani dunajski magistratni uradniki na čuden način gospodarili. Nakupili so na Češko-Slovaškem velikanske množine kislega zelja. To zelje so deloma vložili v skladišča, kjer se je popolnoma pokvarilo. Preiskovalna komisija je dognala, da 992 vagonov kislega zelja ni dobilo dunajsko prebivalstvo. 319 vagonov kislega zelja so morali uničiti, ker je bilo pokvarjeno, za 673 vagonov pa sploh ne vedo, kje da so. Menda jih sploh ni bilo. Ves Dunaj je seveda zaradi tega razburjen, kajti 41 milijonov kron ni malenkost, če pomislimo, da ima dunajska občina milionski deficit. Obetajo se pa tudi še drugi polomi. »Neues 8 Uhr Blatt« piše, da je dunajska občina nakupila velikanske množine sadja, da napravi iz njega marmelado. Ker pa pravočasno niso dobili sladkorja, tovarne niso mogle izdelati marmelade. Vsled tega se je večina sadja pokvarila. In tudi tu bo mi-lionska izguba. Lepe perspektive se obetajo že itak bankrotnemu Dunaju in pa Nemški Avstriji.
Podpirajmo ubogo, učečo se mladino!
Naša država potrebuje na vseh poljih veliko šolanih ljudi; toda nešteto mladih ljudi je, ki bi radi šli v šole, pa nimajo sredstev. Zato je deželna vlada uvedla posebno podporno akcijo, ki je zamišljena sledeče: 1. v vsaki občini se osnuje ^občinski podporni odbor"; na čelu mu je župan, v odboru pa župnik, nadučitelj in drugi zastopniki občine; odbor nabira prispevke in ima vsak mesec vsaj enkrat sejo; 2. vsi občinski podporni odbori enega okrajnega glavarstva se združijo v okrajni podporni odbor, v kateri pošlje vsak obč. podp. odbor po enega zastopnika; 3. pri poverjeništvu za uk in bogočastje se osnuje osrednji podporni odbor. Občinski podp. odbori pošljejo nabrane zneske slednjemu. Dijaki vlagajo prošnje _pti obč. podp. odborih, ki jih pretresejo in vpošljejo v daljni pretres okr. podp. odborom, ki jih pa končno predložijo osr. odboru. Prispevki so določeni: ustanove po 1000 K, letni prispevki po 20 K in darila. Vsak naj podpira z vsetpi
močmi to akcijo, zakaj tu naložen denar bo donašal domovini stotere obresti.
Za posetuike kopališč. Ministrstvo sao-bračaja objavlja naredbo z dne 28. julija 1919 št. 10852, glasom koje velja za posetnike kopališč, £e se iz ažejo s potrdilom, da so se mudili v kopališču vsaj 15 dni, na državnih železnicah polovična vozna cena. Za vožnjo v kopališče je treba plačati polno ceno, za povratek pa velja prvotni vozni list brez doplačila.
Vprašajo nas odbori raznih društev, kedaj se pravzaprav začne velika sokolska prireditev in proslava 501etnice ptujske čitalnice v Ptuju. Odgovarjamo vsem vprašalcem tem potom, da je 8. sep. zvečer koncert, dočim se vrši proslava dne 7. septembra od jutranjih ur naprej. Goste bodo sprejemali za to določeni gospodje in dame. Dopoldne je sokolska telovadba, opoldne slavnostno zborovanje kot proslava 501etnice čitalnice, popoldne je pa velika ljudska veselica. Po sedanjem računu nas bodo posetili tega dne tanogi tisoči navdušenega ljudstva, sokolski praporji bodo veli v velikem številu po ptujskih ulicah, na,uglednejši naši možje in žene iz razni li pokrajin so nam že javili svoje posete. Torej na veselo svidenje.
Nogometna tekma. V nedeljo, 17. t. m. se je vršila na Tezni nogometna tekma med slovenskim športnim klubom »Maribor« in športnim klubom »Rote Elf«. S športnega stališča je bila igra ena izmed najlepših, ki so bile do sedaj v Mariboru. Rezultat 2:1 za »Rote Elf« ni bil v smeri k zmožnost igralcev. Videlo se je, da ne zmaga vedno boljše moštvo, ampak tudi srečnejše, kakor v tem slučaju. Igra kluba »Maribor« je bila dobra, a igralci niso imeli prave zveze med seboj. Pa ni čuda; do danes še niso dosegli lastnega prostora niti za vaje, niti za tekme. Bil bi skrajni čas, da se to društvo v vsakem oziru podpira. Ponovno smo včeraj pri tekmi konštatirali, da se občinstvo za to stvar jako malo zanima. Čestitamo športnem klubu »Maribor«, ki, vzlic temu, dobro napreduje ; od slovenske inteligence se pa pričakuje, da se proti temu društvu, ki ima resne in idejalne namene, ne postavi več tako pasivno kakor dosedaj.	K.
Voz in konja ukradel. Neki Lampel Josip iz Velenja je ponudil posestniku Nendlu na Pobrežju na prodaj voz in konja. Nendlu se je zdela cela zadeva sumljiva ter jo je naznanil policiji. Pri policiji je Lampel trdil, da je kupil voz in konja od posestnice Figauš iz Velenja. Telegrafične poizvedbe v Velenju so dognale, da je Lampel vse ukradel, razven tega še posestnika Dolenjaka ogoljufal za 700 K.
9000 kron ukradenih. Trgovcu Lauferju v Gosposki ulici je nekdo ukradel iz miznice 9000 K. Sum je letel na Farič Katarino, ženo brivca v Weber-ulici 5. Policija je dognala, da je Farič v družbi neke Drozg, ki stanuje ž njo v isti hiši, izvršila tatvino. Pri Drozg so našli v drvarnici 2550 K. Nekaj denarja je izročila Drozg svojemu možu brezposelnemu natakarju Ivanu Frohlich, ki pa taji.
Zapeljivec. Aretirali so brezposelnega
šoferja Alojzija Rozman v Tegetthoffovi cesti 81, ker je zapeljal nekega vojaka, da bi mu prodal žico, ki je v barakah v Kokoschineggo-vem drevoredu. Le pazljivosti podčastnika pri straži se je zahvaliti, da so tička dobili.
Strašen zločin se je zgodil nedavno v Devinu na Primorskem, Pred kratkim se je vrnila tja Pernarčičeva družina iz taborišča na Štajerskem, Hišo je našla porušeno, zato si je napravila pri Sv. Ivanu leseno barako v gostilniško svrho. Gostilno sta oskrbovala oče Josip in sin Alojz. Pred 14 dnevi zjutraj pride k gostilri neki delavec in najde očeta Pernarčiča ležečega na pragu v krvi mrtvega. Imel je 7 ran z bodalom. Delavec stopi v baiako in najde tam tudi sina Alojza v mlaki krvi na postelji mrtvega. Imelr je 9 ran z bodalom. Ne tleh je ležala listnica z raznimi pismi, katero je delavec takoj odd;! na pristojnem mestu. Varnostna oblast je zločince kmalu izsledila. Bili so trije italijanski vojaki, ki so še spali pri. bližnjem železniškem predoru — še vsi krvavi. Pri enem so še našli 60 lir.
K
Zadnje vesti.
(Posebna telefonska In brzojavna poročila .Mariborskemu delavcu").
Vrhovni svet gre na počitnice
Ldu. Pariz, dne 19. avgusta. (ČTU.] Mirovna konferenca bo dne 25. avgusta prekinila za tri tedne svoje delovanje Upajo, da bo do tedaj mirovna pogodba z Avstrijo podpisana.
Narodno predstavništvo sklicano na 21. t. m.
LDU. D el grad, 19. avgusta. Prva seja narodnega predstavništva, pri ka teri se predstavi nova vlada, se vrši v četrtek, dne 21. t. m.
Pogodba med Anglijo in Italijo.
LDU. London, 18. avgusta. (Dun. KU.) Časniki poročajo, da je italijanski finančni minister za svojega bivanja v Londonu sklenil financielno in gospo-darstveno pogodbo z Anglijo.
Pomanjkanje premoga.
LDU Dunaj, Nemška Avstrija mora radi pomajnkanja premoga dne 19. t. m. ustaviti promet z brzovlaki.
Obnova severne Francije.
LDU. Sv. Germain, 19. avgust. Včeraj je bila v paviljonu Henrik IV. zopet seja, ki se je bavila z vprašanjem odpošiljatve nemškoavstrijskih delavcev na opustošeno ozemlje Francije. Francoski zastopniki so oddali resume o dosedanjih uspehih posvetovanj, ki bi ga nemškoavstrijska komisija prevzela po pregledu in proti izjavi do ponedeljka.
Iz Madžarske.
LDU Budimpešta, 18. avgusta. Kabinet Friedrich se bojuje z velikimi težkočami. Pojavilo se je gibanje proti kabinetu. Nekateri prejšnji mogotci so nezadovoljni, ker niso zopet dosegli moči. Socialisti vztrajajo dalje na svojem odklanjajočem stališču napram nadvojvodi Jožefu z motivacijo, da pri sedanjih okoliščinah republika z nadvojvodo na čelu ni na mestu. Sze-gedinska vlada, ki je že polnoštevilno dospela v Budimpešto, bo imela jutri sejo in bo oddala vse svoje posle, ki jih je do sedaj opravljala, kabinetu Friedrichovemu. Vlada še vedno upa, da jo bo množica priznala.
LDU Budimpešta, 17. avgusta. Ža trgovinskega ministra je bil imenpvan Franc Heinrich in za ministra prehrane Karel Ereky.
LDU Budimpešta, 17. avgusta. Minister za propagando Štefan Hiller je izjavil deputa-ciji delavcev, da vlada absolutno ne misli na nobeno reakcijo, da tudi z drugih strani ne bo dopustila nikakršnih akcij zoper interese delav-
ferenca in Rumusija sklenili dogovor, ki dovoljuje Rumunom ostati v Budimpešti.
Braševo — glavno mesto Velike Rumunije.
LDU. Bukarešta, 18. avgusta. (ČTU). Rumunski presbiro javlja: Ministrski predsednik Bratianu je predvčerajšnjim odpotoval v Braševo. Včeraj je bil na čast ministrskemu predsedniku banket, kjer je imel Bratianu govor, v katerem je rekel med drugim: Pijem na zdravje Braševega, bodočega glavnega mesta Velike Rumunije.
Češka želi prijateljstva s sosedi.
LDU Praga, 18. avgusta. .Journal de Geneve" priobčuje razgovor svojega praškega dopisnika z ministr. predsednikom Tušarjem, ci se je glede odnošajev čehoslovaške republike do sosednjih držav nastopno izrazil: Hočemo delati, graditi, ustvarjati. V ta namen potrebu-emo miru ua zunaj in reda od znotraj. Zato moramo odpraviti jezikovne in plemenske spore. Potruditi se hočemo z vsemi močmi, da začnemo z nemško državo na podlagi zdrave trgovinske politike prijateljsko razmerje. Z Nemško Avstrijo moramo skleniti brezhibne dogovore in glede Ogrske se moramo potruditi, da ustvarimo za obe stranki zanesljivo skupno življenje. Maši odnošaji do zaveznice Jugoslavije morajo biti vedno prijateljski in nekaljeni. Spori s 3oljaki morajo izginiti. Doseči hočemo enakopravnost narodov; kajti le popolna enakost med narodi more zajamčiti vsem našim narodom svobodo ter politični, narodni in kulturni razvoj. Šele ko pridemo do poštenih porazgovorov in uvidimo, da smo navezani drug na drugega, potem šele pridemo do notranjega soglasja.
Razne novice.
Korist strupenih plinov. Vsaka stvar.
pa naj bo še tako slaba, nam lahdo kdaj koristi na ta ali oni način. V vinogradništvu se e vničevalo razne kukce in ličinke s pomočjo strupenih plinov. S pomočjo strupenih plinov je mogoče uničiti vse parasite trte, sadja in stebel, a tako, da same ne trpe nobene škode. Poiz-cusi so se obnesli. Kobilic v Afriki pa se hočejo ubraniti s pomočjo metalcev plamenic, ki ih bo mogoče uničiti naglo in korenito. V svrho iraktičnih poskušenj bo šla te dni posebna komisija v Afriko.
Nekaj za metuljarje. Da se ponarejajo umetniška dela, je žal, resnica, da se ponarejajo dela božjega stvarstva, je skoro neverjetno, ali tudi to je istina. Kakor poroča angleški strokovni časopis, je trgovina s ponarejenimi metulji jako dobičkonosna in dokaj razširjena. Sleparji, kateri >onarejajo metulje, delajo tako, da namažejo vsakdanjemu metulju krila z gumijem ter potresejo nanjo gotov barvan prašek. S tem napravijo krila prav taka, kakršna imajo dragoceni inozemski metulji. A ne 6amo to. Ti sleparji so tako predrzni, da .ustvarjajo" povsem nove vrste metuljev, na vse mogoče načine pisane in mnogobojne, kar vzbuja v strokovnjaških krogih veliko ogorčenje.
S kako vodo naj se umivamo? S toplo ali mrzlo? Vedno slišimo to vprašanje Določenega pravila, ki bi veljalo za vsakega, ne moremo postaviti, ker pri tem pride y poštev zdravje dotičnega. Slabokrvni nimajo dovolj svoje toplote in bi jim naravnost škodilo, če bi se umivali v mrzli vodi. Zdravim ljudem pa od-
stva, Vlada hoče zagotoviti popolno svobodo' ločno priporočamo mrzlo vodo. Po kopanju ali gospodarske organizacije.	j umivanju v mrzli vodi čutijo zdravi ljudje po-
.	,	_	| sebno svežost, ki jo povzroča hitrejše pretaka-
Kumum ostanejo V Budimpešti, nje krvi. Umivanje z mrzlo vodo zvečer je , T.II _	,,	_	zdravo, pomiri živce in povzroči mirno spanje.
LDU Berlin, 16. avgusta. .Frankfurter Tako umivanje pa aaj se vrti vedno v topli Zeitung" javlja iz Ženeve, da sta pariška kon- sobi. Otroke priuči m mrjlo vodo,
General Zaremba. Pruski kralj Friderik II., ki je naši cesarici. Mariji Tereziji iztrgal iz rok bogato Šlezijo, je vprašal nekoč generala Zarembo: »Kako se pravzaprav glasi celo vaše ime 7* »Veličanstvo«, odvrne general, »moje ime je: Zifrizarrikorunibarrizi-zaremba«. »Vraga«, pravi kralj, »tako pa še hudiči ni ime!« »Da, Veličanstvo, saj on pa tudi ni iz moje rodbine«.
Boljševiška umetnost vladanja. V treh mesecih svojega, vladanja je dala mažarska boljševiSka vlada za sedem milijard novega papirnatega denarja natisnitf. 'Vlada je bila rdeča, ali denar je imela „bel" t. j hel papir, ki ima tisk samo na eni strani. S temi „beliči" so plačevali visoko mezdo delavcem in uradnikom. Obrtniki in kmetje so' beliče zavračali tet niso hoteli zanj ničesar prodati. Teh sedem nrlijard papirnatih koščkov je edini „blagoslov", ki so ga dali mažarski boljševiki v treh mesecih svojega vladanja mažarskemu narodu in njegovim delavskim slojem.
Potovanje iz Zagreba na Zidani most — 5500 K. Zagrebški listi porogajo: V soboto je motal neki trgovec odpotovati v nujnih trgovskih zadevah na Zidani most, da bi dohitel vlak, ki vozi na Dunaj. Ker pa ni vozil iz Z?greba na Zidani most ob času noben vlak, si je naročil posebni vlak do Zidanega mostu, ki ga je stal malenkostno v^oto 5500 K. Trgovcu se je gotovo to potovanje izplačalo, a stroške bedo gotovo tudi plačali njegovi odjemalci.
Nevarni špirit. Da dvigne splošno izobrazbo in pospeši znanstveno delo v svoji državi, je Peter Veliki ustanovil leta 1724 v Petrogradu carsko akademijo in jo je oskrbel z bogatimi sredstvi, kafera je kasneje cesarica Elizabeta že. zvišala. V poslopju se je nahajala lepa zbirka raznih naravoslovnih predmetov, mnogo znanstvenih pripomočkov in izbrana, dragocena knjižnica. Pozimi leta 1749. je nastal v tej zgradbi nevaren ogenj. Vojaki iz bližnje vojašnice so naglo prihiteli na pomoč in so junaško pomagali reševati ter so vse najznamenitejše predmete odnesli iz plamena. Med rešenimi predmeti je bilo tudi štuideset steklenic, napolnjenih s špiritom, v katerem šo bije shranjene kače, žabe, močeradi, trakulje in druge živali. To se pravi, ko so steklenice pozneje urejevali, so bile pač živali v njih, tod^jspirita ni bilo več. Polkovnik je sklical moštvu, in je vprašal, kaj se je zgodilo s špiritom. Nato se je oglasilo kakih osemdeset mož, ki $o povedali, da so na ukaz podčastnika špirit isfpili. »Ali ste vi to ukazali?« je vprašal polkovnik podčastnika. »Jaz,« je mož odgovoril. »Ukazal sem in sem zaradi dobrega zgleda sam pi-vi . pil in največ popil« »Zakaj pa?* »Spilit je v ognju nevaren Prazne steklenice je bilo laže prenesti skozi plamen in ognjene iskre, nego polne, in izprazniti jih nismo mogli drugače, nego ,da smo špirit izpili « Kasneje je polkovnik ustmeno poročal o tem na dvoru ; cesarica Elizabeta je nato navdušenavzkliknila : »Kako junaški.so moji vojaki I Kdo bi si še upal piti Šj.irit, v katerem je taka golazen I Ti možje res zaslužijo pohvalo I« Cesarica je hrabre može obilno nagradila. Vojaki so se zadovoljno muzali, da tako dobrega žganja še nikdar niso pili, ■ . . .
8« Mariborski feiostep
Tegetthoffova cesta.
Največje in najimenitnejše kino-podjetje v Jugoslaviji,
Od srede 20. do 22. avgusta 1919:
Po dvajsetih letih
Detektivdrama v 3 dejanj'h
Kraljičina pismo
Veseloigra v 3 dajanjih. V glavni ulogi
Menica Porten!
ZAHVALA.
Za izkazano sočutje povodom smrti naše pre'jubljene soproge, oz. tašče, tete,
gospe
Marije Skvarča
roj. Bezek
izrekamo zahvalo vsem, ki so nam ob težkih urah stali na strani ter spremili pokojnico k zadnjemu počitku. Zahvaljujemo se predvsem gospodom železniškim uradnikom in uslužbencem, zastopnikom oficirskega zbora in pa gospej Rebolovi in njeni rodbini. Maribor, 18. avgusta 1919.
Vsako sredo in soboto novi spored!
Žalujoči ostali.
Predstave se vrše vsaki dan ob 18%. in 20%. uri, v nedeljah in praznikih ob 15., 16., 18. in 20. uri zvečer.
7
Inserati v našem listu imajo naj večji uspeh!
Kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Ministrstvo trgovine in industrije.
Odsek za upravo neprijateljske imovine VII. št. 2463
Beograd, 19. julija 1919.
Razglas.
Naznanjam cenj. občinstvu, da sem na mnogostransko zahtevo otvoril v Vetrinjski ulici št. 16
FILIJALKO
kjer sprejemam v likanje in snaženje vsakovrstno perilo, zastore in obleke.
Florijan Strohmaier
prva mariborska iikarna in apretadja zastorov.
Agitirajte za »Mariborskega Delavca” in med prijatelji našega tiska za „Tiskovno zadrugo” v Mariboru.
Zakon o postopanju z imovino podanikov neprijateljskih držav z dne 17. avgusta 1915, ki se je vsled skleoa ministrskega sveta z dne 5 februarja 1919 razširil na celo kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev obsega v svojem členu 4 kot imovino tujih podanikov tudi ves gotovi denar, vrednostne papirje in razne denarne prejemke.
Vsled tega se v smislu čl. 19 in 21 tega zakona ne sme ničesar izplačati, kar bi imeli podaniki neprijateljskih držav terjati od do-	aaJ
sameznikov ali podjetij (domačih, tujih, me-;	„	,	,	, ,	_
šanih), ampak z ozirom na čl. 22 zakona po-1 Zlet Mariborske sokolske župe v stopati po čl. 11 tega zakona in izročiti1 Ptuj dne 7. septembra 1919.
»Upravi fondov«.	j
Zategadelj in pa na podlagi čl. 20 zakona:
o postopanju z imovino podanikov neprija- j __________________________
teljskih držav, čl 3, 5 in 16 pravilnika za J' izvedbo tega zakona
M
01rciam »Mariborski delavec
da vse osebe (fizična ali podjetja bodisi tuja, se prodaja v Mariboru v sledečih tr •„«	 govinah	in	tobakarnah:
1917 jareninčan, liter po 13 K, s‘e proda. Naslov pove upravnišlvo.	2—1
Večje podjetje išče za; takojšen ustop samostojno
voditeljico podružnice
v Mariboru. Pogoji: trgovska naobrazba in popolno znanje slovenskega in nemškega jezika. Prednost ima starejša moč špecerijske stroke, bivajoča v Mariboru.' Ponudbe pod »Podružnica Maribor« na upravo lista. 2—1
&&js Ti*kwis *iinqpi. -
mešana ali čisto domača) izpolnijo svojo zakonito dolžnost, da namreč vse take dolgove in prejemke ter deposite neprijateljskih podanikov v kakoržnikoli obliki takoj prijavijo podrejenemu mi ministrstvu; da nikomur teh oseb ali podjetij ničesar ne izplačajo bodisi pod kateremkoli naslovom, ampak denar potom tega ministrstva polože v depozit »Upravi fondov«; samo tako se osvobode svoje obveznosti napram njim
Kdor bi postopal nasprotno, bi ga zadele vse posledice čl. 21 zakona o postopanju z imovino podanikov neprijateljskih držav.
Minister trgovine in industrije dr. V. S. Velkovič, s. r.
Ta odredba se razglaša v področju deželne vlade za Slovenijo s pripombo, da se prijave pošiljajo podpisanemu oddelku in denar nalaga potom tega oddelka pri deželni banki v Ljubljani.
V Ljubljani, dne 12. avgusta 1919.
Deželna vlada za Slovenijo, oddelek za trgovino in obrt.
Dr. Marn, s. r.	j
£Hg0y«JB< srMsik • Wtr Voglar,
Weixl Vilko, Glavni trg Glavna trafika, Glavni trg Ortner Jožef, Schmidov trg 2 Mahalka J., Gosposka ulica Czadnik L., Stolna ulica Specijalna trafika, Grajska ulica Handl Karolina, Tegetthoffoa cesta Pristernik Mar.,
Schifko Terezija „	„
Schon, Tegetthoffova cesta Schifko Marija, Melje Pichler Ana, „
Jurko Marija, Koroška cesta Lackner J., Vitrinjska ulica Kos A., Marijna ulica (pri sodniji) Scheidbach H., Magdalenski trg Nerath F., (Tlagdaleha, Franc Jož. ul. Kresnik Ana, „	„	„	»
Majer J., Pobrežje, Brezka cesta 21 Jarc Jožefa, Glavni kolodvor Leber F., Koroški kolodvor
THrfnm« • Karl	*	Mvitor«,