List 46. Tečaj XXVI gosp dar tnišk in ar Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnicijemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za polleta 1 gld. 80 kr., za Četrtleta 90 kr posiljanepo posti p celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., začetrt leta 1 gld. 15 kr.nov. den Ljubljani v sredo 11. novembra 1868. Gospodarske stvari* Poduk, kako iiajboljo živo mejo zasaditi.*) Živa meja (plot) ni pri gospodarstvu taka kaj-bodi reč, da ne bi posebne skrbi vredna bila. Umni gospodarji povsod radi opuščajo lesene ograje, po kterih se veliko lepega lesa potrati. In zakaj bi se tudi pri nas vsi posestniki večih in malih kmetij ne po-prijeli živih mej, ki nam varujejo čedalje dražji les, ki trpé skor na veke , ki jih je lepo videti in so tako goste, da nobena živina skozi ne more, — zakaj ne bi si jih poprijeli — rečemo — ako nam ne manjka take robe, ako nam jo Stvarnik daje obilo po goščavah rasti in ni druzega treba kakor to, da si jo z umom pode- lamo v plotove ! .. Koliko delà prizadene navadna suha ograja, in kako draga je bodi-si spletena, ali s plaňkami, s kolmi, ali z rantami sestavljena. Vsako leto jej je popravljanja treba, na vsake 5—6 let jo ponoviti gré; škodo veliko si tedaj po gozdih in v lesu sami naredimo. Škodo in delo pa si odvrnemo, če si žive plotove sadimo. V 6—10 letih bodo naši kraji vse drugo podobo dobili, če bomo delo že letos začeli in se ne obotav-ljali. Gotov dobiček je živa ograja pri kmetij i, ako je prav nasajena, in če se jej do prvih šestih let reje po pameti streže. Živa graja je taka dobra reč, da priden gospodar, ki se te resnice prepriča, noč in dan pokoja nima, dokler si je ne zasadi. Živih mej je več sort. Vse pa prekosi trnov plot. Zato nate gospodarji prav natanjčen poduk o tem, zraven pa tudi nekoliko nauka, kako se sadita smre-kov in gabrov plot. I. Trnov plot. To živo mejo nam daje medvedova hrušica, medvednik, glog, glogovec, glogje (spitzblátt-riger Weissdorn, Crataegus monogyna, Jacqu.), črni, na Notranjskem beli trn imenovan. To grmovje včasi zřaste drevesu enako, po 20 čevljev in še čez visoko, ima debelo, po pol palca dolgo črnkasto trnje in prav oštro. Perje je špičasto in ima prav globoke zareze. Cvete belo meseca vélikega travna in rožnega cveta. Lepodišeče cvetje je lično in se skupaj v šopkih drži. *) Ta poduk v slovenskem in nemškem jeziku je izdala kranjska kmetijska družba v 2000 iztisih po spisu J. Sckenk-ovem in F. Faberjevem. Bukvicam, ki jih kmetijska družba po sklepu poslednjega občnega zbora kmetiškim gospodarjem zastonj daje, ki se za-nje oglasijo v družbini pisarnici, so dodane tudi podobe trnovega plota. Dozori meseca kimovca, in rodi podolgasto-okroglo sadje, ki je po velikosti srednjemu grahu enako. Ima prav trdo- rumenkast ié$, in se po svoji trdosti drenjevemu ne udá. Prav pogostoma se tega grmovja dobi, posebno v takih gozdih, kjer je zemlja jako peščena. Na Kranjskem ga je na Gorenskem, na Dolenskem in Notranjskem kolikor se ga hoče. Kako se sadi trnov plot. Najprvo delo je to, da se tam, kjer ima živ plot zasajen biti, zemlja iy2 do 2 čevlja na globoko, 4 do 6 čevljev na široko překopá in premeće, to je, popolnoma tako obrne, da zgornja živa prst spodaj, spodnja mrtva prst pa na vrh pride. Kdor hoče spomladi saditi, mora zemljo, kakor je rečeno, v poprejšnji jeseni prekopati in premetati; kdor v jeseni sadi, naj prekoplje in pripravi zemljo tako že poprejšnjo sporni ad. Spomladi — predno sok v lés dohaja — ali pa jeseni, kadar listje odpada, gré plot saditi. Zato vreži najpred po tej poprej prekopani zemlji en čevelj globok, dva čevlja širok žleb (graben); potem si skoplji lepih trnovih sadik, al nikar jim koreninic ne potrgaj in ne poškodovai, ampak poreži jih ravno, in pusti jim najviše po čevlju dolge štule; kjer nož delà ne stori, mora žaga pomagati; poveži jih v butarice in ovij korenine z mahom. Ce je treba sadike daleč prepeljavati, z vodo mah oblivaj, da se korenine ne presušé preveč. Zdaj vtakni nekoliko količkov po sredi skopanega žleba vštric zemlje, prinesi pripravljene sadike, neravno jim koreninice prirezi, pa ne krajše, kot po Čevlju dolge; vsadi jih po 6 palcev saksebi, to je, 12 sadik na seženj ; zasuj jih z dobro prstjo 3 palce na globoko; 3 palce dolga debla pa naj iz zemlje molé. Ako bi se čez en čevelj dolgo deblo pustilo, bi živaki pri vrhu zagnali, pri tleh bi se plot ne zgostil, ter bi drobna žival pri tleh skozi plot hodila. Dva delavca opra vij ata klečé to delo. Eden postavlja sadike po sredi skopanega žleba naravnost pri nategnjeni niti; razravnuje korenine, ktere kolesnim špicam enako razprosti; med tem pa, ko pomagavec rsti na korenine nasiplje, giblje drugi sadiko eno za rugo, jo v roki držé tako dolgo, da prst korenine oprime, in sadika sama stoji. Zdaj pa sadnik z obema rokama prst okoli korenin potlači, in pomagavec za njim žleb s prstjo zasiplje. Ker nikdar enako moćnih sadik dobiti ni, zato je vedeti, da se ne smejo samo močna ali pa samo tenka stébla v vrsto staviti, ampak sadnik mora vselej zraven močnega drugo tanše steblo vsaditi. Po saj eni vrsti se mora toliko vode politi, da se vsa prst, s ktero je sad zasut, je dobro napije; zavoljo tega se mora za saj eno 312 vrsto majhen žleb (graben) pustiti, v kterega se voda vliva. Dva pridna delavca po 50 sežnjev na dan lahko nasadita, to se vé, če si vse, kar je k sadilu potreba, pred pripravita. Ker sèm ter tjè ljudjé še niso popoinoma prepričani, da je za kmetije koristniše, živino v hlevu rediti, kakor jo na pašo goniti, treba je tedaj vsaj eni živi plot pred pašno živino obvarovati, sicer bi bilo priza-devanje zastonj in stroški bi bili zavrženi. Živi plot mora tedaj na tacih mestih biti z drugim suhim plotom zastavljen, ki je z leščevjem ali z vrbjem opleten; toda suh plot moraš popred, ko živega saditi začneš, tri čevlje preč od živega postaviti, da mu sence ne delà in da delavec zadosti prostora ima živemu plotu streči; varovalni plot mora toliko visok biti, da živina Čez-nj ne more mlađega sadila objedati. Do 5 ali 6 let mora živ plot tako zavarovan biti. Kadar nasaj eni plot 5 čevljev visok izraste, se mora po stranéh pristriči, in ne pripusti, da bi debeleje izrastel kot za pol čevlja; taki plot je močan ko zid; najhujši mraz mu več ne škoduje. Ako ne bi bilo sadivnega trnja dobiti, morejo se pa sadike iz trnovega semena izrediti. *) Seme se nabira pod trnovim plotom, ki je okoli 8 do 10 let star. V jeseni séj seme na čisto, pol čevlja globoko prekopano leho domá na vrtu. Séj ga v vrste, ki so po pol čevlja saksebi, ali pa sploh tako, da vsako se-mensko zrnce po 6 □ palcev prostora dobi. S ej ano seme se mora z lopato ali s kakošno žaga-nico dobro poteptati ; potem pa po vrhu setve drobnega gnoja zavoljo tega potroši, da se zemlja preveč ne posuši. Koj spomlad, kadar se zemlja odteče, potresi tanke skozi sito presejane prsti četrt do pol palca^ na debelo po lehi; osejano leho med letom čisto plévi. Se le drugo spomlad trnovo seme požene in ozelení. Mladim rastlikam daj dve leti rasti ; leho pa plevéla čisto drži ; glej, da saaú trava ne preraste in ne zaduši. Kadar so trnove šibice kakor prst na roki debele, kdaj so pripravne za presajanje. (Kon. prih.) Kratek poduk, kako izrejevati hrastove svilne gosenice, Vama mai imenovane. 4 '! í '■ ■ : i • U (Konec.) Reja hrastovih sviloprejk domá. Da se črviči dobro sponašajo, treba je: podnevi in ponoči čistega zraka, svitlobe (solnea), vsaki dan druge vode in druzih hrastovih vejic, pridnega škropljenja vejic s čisto vodo, zlasti kadar je vročina velika, in pa velike snažnosti. Namesti znanih steklenic (flaâk) se dajo rabiti tudi tružice, ktere vode ne spuščajo. Zgorej so na eni strani tako narejene, da se voda va-nje vliva, na drugi strani spodej imajo čepek, skozi kterega se voda izpušča. Zgorej je po potrebi ena ali več vrst lukenj, skozi ktere se pokladajo hrastove vejice. Tružice so take, da se v sobi sèm ter tjé prenašati dajo; na vrtu pa morajo ne-premakljive stati, in stalo se obvarovati tako, da ne lezejo mravlje gori; da pa vrabci in drugi tiči gosenic ne zalezvajo, mora tružica odeta biti z mrežico. Kadar překládáš gosenice na frišne veje, ne trgaj jih s silo s suhih vej ; kajti če jim poškoduješ nožice, *) Sploh moramo opomniti, da se iz semena zaredi bolj gotovo lepa in trdna živa meja, kakor iz že odraslega trna, ki se koplje v gozdih ali na pašnikih, ker se mu pri izkopavanji lahko poakodujejo korenine, pa tudi debla; take sadike potem hirajo in konec vzamejo. s kterimi predejo svilo, ne prede gosenica mešickov (kokonov) ; zavije se sicer v meh, al ondi večidel pogine. jReja hrastovih sviloprejk pod prostim nebom. V vodi sprana in potem osušena jajčica se v gori imenovanem času denejo v majhne lesene škatljice, ktere pa namesti spodnje lesene dilje imajo tanko mrežo kakor za muhe, zgoraj so odprte. V vsako škatljico se dene le toliko jajčic, da gosenice lahko iz škatlje izležejo. Takih škatelj je treba toliko, da spraviš tista jajčica va-nje, ki si jih namenil za en hrast; vse obesi na vrh drevesa ali okoli vrha. Pod prostim nebom moraš sviloprejke obvarovati sovražnikov njenih, kteri so mravlje, pajki, roparski kebri in tiči. Izberi si hraste srednje velikosti in take, da krog in krog do njih moreš; kadar jim je listje odpadlo, očedi jih suhih vej, mahu in vsega mrčesa, ki se jih drži. Predno spomlad nastopi in se natora oživi, okoli debla 3 do 4 čevlje od tal oveži 4 palce širok trak iz močnega papirja in ta papir namaži s kolomazom, katranom, tičjim limom ali kako drugo stvarjo, ki se prijema. Vsak dan, po vsakem dežji poglej ta papir, in če je treba, namaži ga iznova. Tišti Čas napravi kle-petce ali veternice vsake baže, da odpraviš tiče, ki hočejo gnjezda delati na tem hrastu ali bližnjih drevesih. Ako si hrastovo grmovje izbereš za gosenice, stori v vsem tako, kakor smo pred rekli, in odsekaj mu veje, ki proti zemlji visijo. Ves čas mora trava okoli drevesa pokošena biti. Kdor ima veliko gosenic pod milim nebom, mora noč in dan člověka za varha postaviti na to mesto. Ena gosenica potřebuje, dokler se ne zapřede, 160 do 200 hrastovih pereš. Da hrast škode ne trpi, daj mu le toliko gosenic, da požró tretji del perja. Gosenica vsako vejo do golega omuli; še le potem leze naprej , večidel navzdol. Kar jo gosenica objedla do konca majnika, spet ozeleni tisto leto; druge veje ze-lenijo spet le drugo leto. To so skušnje dozdaj učile. Kako se jajcica dobijo. Na majhnem hrastiću, kjer se je zapredlo 8 gosenic, sem opazoval, kako so metuljke jajca legle. Metulji so iz mesičkov poredoma izlezli o mraku zvečer; prvo noč in drugi dan do večera so ostali na tistem mestu, drugo noč pa jih ni bilo več. Samo en par se je paril; oplojena ôna pa je zginila, in ni jajic legla. Brž ko ne je vse zletelo v visoko hrastje, kajti spodej ni bilo nikjer ne sledu ne tirú o njih. To je znamenje, da se bojo jajca tudi vprihodnje dobila le domá v zaprti hiši. Jaz sem skozi 3 leta tako-le ravnal: V veliki sobi sem lahko leso postavil tako, da se je krog in krog le od oken lahko prišlo. To leso sem z opranim tulom popoinoma omrežil in le eno stran, ki pa se je tudi zapreti dala, odprto pustil. Živi hrastici v posodah in hrastove veje v kibljah so stali noter v tem omrežji, da je bila podoba gozdiča. Mešički se obesijo v ta hrastov gozdek tako, da metulj, ki jzleze, ima pod seboj prostor, da razpne perutnice. Ce mešičke (kokone) položiš na tla in se metulj ne more poprijeti kake stvari, da bi gori lezel, se mu perutnice kar pohabijo. Po tej napravi sem dobil zmirom rodo-vitna jajca; le na to je gledati, da on dobi svojo ono, da jih ponoči nič ne moti, da imajo čist zrak in svet-lobo (solnce). Reja hrastovih sviloprejk zdaj ni težka. Le potem pa, ko se bode te reje veliko pridnih in stanovitnih rok 373 poprijelo in si bodo vse skušnje na prid tej reji obrnile, ŠolsliQ StVUrí moremo priti do tega, da vsak hrastov grm bo pomagal _ cekine kovati deželi. Ljubljanski kmetijski družbi sem izročil nekoliko jajčic, da jih dá manj premožnim svilorejcem zastonj v ? poskušnjo; za veliko rejo pa ponudim 1000 jajčic po nokar smo dobili načrt post Nova osnova ljudskih šol Solski Tovarš" v 31. listu naznanja to-le 10 gold. Zlatenek na Dolenskem meseca oktobra 1868. Janez Mah. (Volksschulgesetz), kakor je gotovlj za ljudsk t> Rav t , pa še ne pri ministerstvu poduka. Ako ta na- Sest tednov na Dunaji črt obveljá, upati je, da bodo za ljudske učitelj -ploh za šolstvo prišli boljši časi. Učiteli • V 1 • 1 V 1 I 1 y • 1 V m * P kih lah plačuje d ------— ------ r —«j- druge p» nja, kteri pomore dežela; če pa shajati ne more, pa ali gospodarsko-kmetijska sola za učitelje Napisal Ivan Tomšić. pomore država. Za izobraževanje učitelj skrbi za va m (Dalje.) Vsi govori so bili vol guvuii ovj um, c izvrstni; poslušali smo je marlj kakor sem že omenil, tehtni in p^otreb kor je bil dosedaj namen ljudske šole ostaj a bistveno dnost k za in nravna odgoj f ka te ikaj v svoje nalašč zato napravljene bilj vsi ter si tudi mar ížnice zapi sovah Sole so šole tudi v čet k d a n j (Elementarschulen) in mest (Burgerschulen). V vsaki ljudski šoli se podučuie i •• i » • « • . f J Ko bilo na Dunaji 26. zborovanj lovj t mljepisj in god tako imeno- v mestni šoli pa je še več naukov. Više mestne šole vanih nemških kmetijskih in gozdarskih gospodarj y ki je trajalo od 31. vél. srpana do 5. kimovca 9 prišlo imajo po pozimi po t razredov ur ; je nekaj teh potnikov tudi v kmetijsko šolo, da si ogle- učitelje traja stiri leta, za učiteljice pa dve leti. Pri- osnovo in uredbo te šole, ter so to lepo, hvale- pravnik dobi spnčalo zrelosti, in je podučitelj ali telj traja t nedeljski šoli se podučuje poleti pa 4 ure. Pripravniška šola za leta telj pa leti Pri daj vredno napravo za ljudske učitelje očitno pohvalili Tudi mi smo dobili vstopnice, da smo smeli, kedar nam č telj ; čez dve leti prestane skušnj je čas dopuščal, na galerijo c. kr. redute, ko je bilo dobiva učitelj telj. Deželna postava določuje, kolik 9 in in kak 9 zgorej omenjeno zborovanj^, i*» omu , udom dobili vsa tiskana poročila, da smo je domá pre ter smo enako vpisanim podučitelj dobivata tolik 1 1 • 1 • I 4/1 vendar veljá načelo: učitelj in transkih prislužk plače 9 biraj izvedeli, kaj se je v sejah onega društva ob tudi družino. K t 9 in da postransk da shajata brez telj more živiti pravil m ravnavalo čitelj opravljati, določuje deželnapost * a * * m m m * ^ _ JL Za kaz al ni nauk so nam bile odprte različne in Učitelja mora posvařit bogate zaloge prirodnih in kmetijskih reči. Tu naj ome k nj ski šolski svèt ga in še celó nekaj plače pritrga okraj 9 šol mm velikánsko c. k. geolog ki je bila ustanovlj leta 1849 državno napravo, kterej se nahaj ski svèt; iz službe ga pa pahne deželni šolski svèt Za trdno postavljenega učitelja, če se dobro obnaša za preiskovanj geologičnih uči raznih zemlj inih razlik na tisuče potrdi čez tri leta deželni šolski svèt. Ce učitelj mineralskih nabir. Nadalje bogato zbirko ™ teden več kakor 30 ur, mora se mu za to posebej različnega kmetijskeg d j a na c. velikánsko mineralsko zbirko v Kmetijsko in obrtnijsko t politehniki dvornej palač v Hietzing-i plačevati. Vsi za trdno postavlj učitelj in poduči telji v mestnih in viših dekliških šolah, tako tudi njih 9 vdove in sirote, dobivajo pokoj o kterej za daj toliko omenim, da se pri kakej žavni uradniki Léta (penzijo) kakor ďr ; ki jih je kdo služil kot začetni razstavi kmetijskega okrajnega društva gotovo še nikoli toliko izvrstnega blaga ni videlo, kakor pri tej izložbi, pri kterej si je neutrudljivi uredovalec gosp. Fr. Grutsch po pravici veliko hvalo pridobil. Mimogredé naj še omenim, da smo se peljali pod učitelj in podučitelj, se mu štejejo. Učiteljske službe od daja tisti, ki jih vzdržuje, potrjuje pa jih deželni šolski svèt. Začasne učitelje postavlja okrajni šolski svèt kterem jezik čuje vodstvom gosp. Melicherj tri postaj z vlakom do 1 lsk i naj se v tu tistega, podučuje, dol lo vzdržuj Wagrama, kjer smo videli cele rajde pletenih panj za vem čbele Polj ki so bile postavlj na velikanskem jdo t. Take spremembe pa se le dovo- ljujejo vsakih pet let. iJčilnih ur na teden je v začetnici najmanj 18, in največ 24; v mestnih in viših dekliških šolah pa je učilnih ur najmanj 22, m Kmalu potem smo bili v Klosterneuburg-u, da ogle damo tamošnjo sadj eJ 1 Mariabrun-u smo ogledali napravo gozd šole 28. postave, bodemo tudi več o njej govorili največ Kedar kaj več zvemo od te za nas prav važne KA^ûmfk fnrll OOO r\ n î Û1 npnrrAnî 1 î (C 9 v Dornbachu naj no veje vrtu velikánsko Ebersdorfersko d čbelnjake, v Rosenthalskem ; nahaj se Politične stvari. na tisuče vsakovrstnih dreves, in v Kaisers Ebersdorfu blizo Schwechata tamošnj krasno d skoraj vsa drevesa eJ kakoršna si človek živinorejo, lo. Tù se dobé želeti more Kaj združuje, kaj razrušuje Mnogi domači in vnanji časnikarji trdijo 9 da av- OfVUl aj voa Uiovooaj aaivuiou« Ol viWYVjn, IV UU1WM rnwiv bodi-si sadonosna ali gozdna. Videli smo tudi velikan 9 strijska národna opozicija (nasprotovanje) delà na skega bika, ki tehta dobrih 17 centov in razrušenje, m v«* u> *juua mnogo druge derativna državna uredba in da lepo rejene živine, ktero smo le gledali si mislili: kdaj pač pride oni srečni čas tudi pri nas videla enaka živina! zmaga te opozicije namreč fe- > gledali, pa da se bode bila razdruženje habsbur- ške carevine. Resnica pa je ravno nasproti. Národna opozicija ne delà na razrušenje 9 ampak na naravno piv čali Nazaj gredé smo pogledali v Schwechat-u veliko str no in se tudi z njenim izvrstnim pivom okrep tem da av- Vrček za soldov žal, da je platil j bogme 7 da ni bilo nikomur (Dal. prih.) združenje, na organično zedinjenje. strijski národi nasprotujejo zarad svoje samostalnost^ kažejo, da se jim mogoče zdi, v habsburškem cesarstvu kar Je ohraniti si samostalnost, in ker si hočejo to mogoče, spremeniti v resnico, kažejo, da hočejo ostati v tem cesarstvu ter so konservativni v vesoljnem av- 374 strijskem smislu. Saj tudi nemški Avstrijani delajo opozicijo zato, da si ohranijo svojo národno samostalnost, in to — kakor pravijo — zato , da ohranijo Avstrijo. Vsa národna opozicija toraj delà na to, da se zdrží in utrdi Avstrija, edino sredstvo pa je svobodno združenje, to je, federacija enakopravnih národov. Federacija avstrijskega cesarstva že zarad tega ni razru-šenje Avstrije, ker ta Avstrija nikdar ni bila nič druzega, nego federacija. Federativno uredbo habsburškega cesarstva je vstvarila narava in zgodovina, zato je bila ta država močna, dokler se je oziralo na njeno naravo in zgodovino; v tej meri pa, v kteri se je s centralizmom pregreševalo zoper naravo in zgodovino, prikazala se je nevarnost pogina. Zato je národna opozicija v resnici konservativna (hranivna), centralistično gospodstvo pa v resnici destruktivno (rušivno). Federacija je svobodno organično združenje; centralizacija pa je le mehanična zveza. Vsaka država pa, ki hoče vzdržati se, mora biti organizem, ne pa sama mašina; to je tem bolj potrebno za državo , ktera je — kakor Avstrija — sestavljena iz zgodovinsko-samostojnih držav. Kako nevarna, kako slaba je samo mehanična enota, to je Avstrija skusila v nesrečnih najnovejših časih; oči-vidno je, da bi imela neusahljivo moč, ako bi bili organično združeni njegovi narodi. Bedarija je trditi, da se federativna Avstrija ne bi dala vladati. Federaciji ni nemogoče svobodno vladati svobodné narode, ampak v federaciji je le nemogoče gospodovati po birokrati č nih načelih, po parlamentaričnih obrazcih. Centralisti ta- in unkraj Litave s svojim djanjem kažejo, da so njihove besede gola laž. Dunajski centralisti poravnavo z Magjari — očividno federacijo — do nebes povzdigujejo, češ, da je Avstrijo rešila in po-vzdignila, ob enem pa zametajo federacijo, češ, da po-dira Avstrijo! Peštanski centralisti so ravno kar s Hrvati sklenili federativno poravnavo, češ, da se je ž njo okrepčala njihova država; ob enem pa vpijejo, da federativno načelo je nevarno. Kar je pa v sedanji raz-meri med Avstrijo in Ogersko in med Ogersko in Hrvaško dobro, to bode vsaj habsburški monarhiji popolnoma dobro še le tedaj, kedar se dá vsem narodom. Napak sodijo oni, ki trdijo, da so želje sedanjih časov obrnjene na to, da se ustanové velike enotne države. Res je, naj se ustanové velike združene države, toda ne po azijskem načelu enotne centralizacije, temuč v duhu svobodě po svobodném združenji; saj vidimo, da moč je le v združbah. Združba narodov pa ravno je federacija. Zato so pa tudi za federacijo vneti vsi raz-svetljeni, pravični in v resni svobodni politiki. Zastonj se toraj federaciji ustavljajo politiki ostarele šole in dr-žavniki mehaničnega vladanja, kajti federacija^si dan za dnevom pridobiva čedalje več prijateljev. Se celó v Franciji, ki je izgled centralizacije (se vé da straši-ven izgled), razsvetljeni politiki hrepené po decentralizaciji. Najrazumnejši in najplemenitejši politiki vélike francozke prekucije — Œrondisti — bili so federalisti. V Angliji liberalna stranka spoznava potrebo, da se Ircem prijenja v federalističnem smislu. Na Nemškem je za federacijo vsak politik, kteremu pruske iglenke niso izstrelile možganov iz glave in srca iz prsi. Se-danja mehanična laška enota bode osramotena, če na-mesto nje ne postavijo federalistične združbe. Spanci hočejo svojo centralistično državo preliti v federativno samovlado (republiko). Svica in severna Amerika prav po svoji federativni ustavi kažete čudovito moč in življenje. Hinavsko in hudobno natolcevanje je, če kdo pravi, da se federativna ustava vjerna le s samovladami (republikami). Ni res! Monarhična federacija ima le še en močen steber varnosti in moči več kakor republikanska. Skupni vladar, ki stoji nad vsemi strankami, je združbi tisti moČni steber; kajti realno združenje vzajemnih koristi močno varuje osebna (personalna) združba. V resnici, en sam pogled kaže, da to veljá zlasti 0 Avstriji. Za Avstrijo je federacija naravna organična združba; vsaka poskušnja s centralizacijo bila je raz-druže vanje. „Reform." Slovensko slovstvo. * „Hrvat" je imel, kakor je našim bralcem znano, dvakrat na mesec izhajati. Vredništvo ni se nadjalo nobene zapreke temu Časniku. Al „vrednik obrača, Rauch pa obrne!" „Hrvat" ne sme priti na svetio. Mar nav Hrvaškem nocejo imeti nobenega Hrvata več? Žalostna nam majka! — Ker pa si je vredništvo pripravilo že mnogo gradiva, ga hoče na svitlo spraviti po drugi poti, in to po poti posamesnih zvezkov. Dr. Matok, vrednik, vabi za tega del na naročbo 12 pôl, ter pravi: „Taj del spisah bude izići, u svezcih barem od dva arka, najzad do sveršetka seč- nja 1869. Prvi svezak bude izići oko 15. studena o. g. Predplatnina je: za Zagreb, s donaŠanjem spisa u kuću 1 fr. 10 n., van Zagreba, s dostavljanjem spisa 1 fr. 20 n. Za olakšati posao i točnost dostavljanja, biti će najbolje da gg. predplatnici izvanjski, kojih je možda više u obsegu jedne pošte, preďplatninu u gotovu ili putem poštovné assignacie na podpisanoga urednika zajedno pošalju, pak će im se i svezci svim skupa od-pravljati. Predplatu za Zagreb prima knjigama Hart-m an ova." Hratkocasno berilo za zimske večere. * Čudna številkina zastavica. Cesar Napoleon , ki veliko drži na vraže, boji se leta 1869 — in zakaj? — zato, ker se boji številk, ki so kazale konec kralj estvu Ludevika Filipa, ki je pred Napoleonom bil kralj francozki. Kakor so pri kralju Ludeviku bile številke važne prerokinje njegovega konca, tako se boji Napoleon svojih številk. In kako to? Res čudna naključba! Lu de vi k Filip se je rodil leta 1773., njegova žena leta 1782., oženil se je leta 1809. Ako številke 1, 7, 7 in 3 sošteješ, znašajo 18, — toliko (18) tudi številke 1, 7, 8 in 2, in toliko (18) tudi številke 1, 8, 0 in 9. Toliko let (18) pa je kralj eval, kajti leta 1830. je nastopil vladařstvo in leta 1848. so ga pognali s prestola — in res, 18 in 1830 znaša 1848. — Napoleon III. se je rodil leta 1808., žena njegova leta 1826., oženil se je leta 1853. Ako številke 1, 8, 0, 8, ali pa številke 1, o, 2 in 6, in številke 1, 8, 5 in 3 sošteješ, zmiraj dobiš številko 17. Če pa številko 17 sošteješ s 1852 (kajti v letu 1852. je Napoleon cesar postal), dobiš številko 1869, — po takem bi, kdor na vraže po številkah Ludevik-Filipovih vero stavi, konec cesarstvu Napoleonovemu prerokoval prihodnje leto. Ako se drži fatalizem tudi prestolov evropejskih — evo vzrokov strahu in trepeta. „Dragoljub." * Turški sultan ima v svojem haremu (babišču) 900 žensk. Tri žene so posebno lepe, namreč Dou-ruel (to je „novi biser"), Hairani Dii (to je „izvrstno srce") in Eda Dil („uzvišeno srce"). Skopljen-cev, dvorjanov, gardistov in druzih strežnikov je 2300. Vsaki dan se v serailu sultanovem pogrne 500 miz, in dvakrat na dan se jé. * Kako se Magjari delajo. — Od 16. marca leta 1867. do konca junija 1868. je na Ogerskem 107 rodovin in 231 samcev, tedaj skupaj 338, svoja rodbin- 375 ska-imena prekrstilo v magj ar s ka — in storili so to najvec Nemci in judje! * Ženske dohtarice. — Na amerikanskih vse-uciliščih izučilo se je že in dohtari (ljudi ozdravlja) okoli 300 žensk. Prva je bila dohtarica postala leta 1840. V Novem Yorku si more zdraviteljica na leto prislužiti do 15.000 dolarjev (ce je res?). * Novo kurjavo je nekdo v Berlinu naznanil ministerstvu, in sicer tako, da se morejo iz enega samega ognjišča gréti vse hiše, kakor se, na priliko, sedaj vpeljuje plin (gaz) ali voda v hiše. — Kaj vse se bode še iznašlo na svetu! Le ne pride nobeden, kako bi se lože davki plačevali. * Po koliko je judov po različnih deželah? Na Poljskem se šteje 1 jud na 7 druzih ljudi, na 33 v Avstriji, na 42 na Ruskem, na 52 v Holandiji, na 61 v Turčiji, na 105 v Nemčiji, na 333 v Belgiji, na 412 na Laškem, na 446 na Angleškem, na 463 na Francoskem, na 595 v Š vaj ci. — Iz tega se vidi, da razun Poljskega v Avstrijo najbolj tiščé judje, kteri vživajo posebno na Dunaji toliko glorijo, da po njihovih časnikih plešejo veliki in mali gospodje. Napisi. Napisal Franjo Z akr aj ski. NikaČu. Jaz hvalim, ti grajaš, narobe vse z vineš, Celo prej ko kaj slišiš, zglasí se tvoj : „Ne !" Zato, le verjemi, še predno ti zineš, Obsod tvoj — že vemo, govori alj ne ! V Čudno ! Da boli ga glava, toži Zima; — Kaj pa prav'jo: da je nima? Babin. Še ta pust, da se oženi, kroži, Dobro ! a poprej , naj se omóži. Roganova družina. Oj v tej hiši, Bog se smili! Vse po rogu gré : On po mestu rogovili, Ona stavi pa roge. Goslar škripac. S'cer škriplje se v obupu nezgode. — Ta škriplje pa cio, kadar gode. Govorniku zoperniku. Ko sporočil Merkur je v Olimp, kak Ti si govoril, Smeh je zagnal neizbrisljiv Zajs z Olimpovci vred. Dopisi. Iz Dunaja 9. nov. — „Zlati vék „nove ère" je že pri kraji in železni vek se začenja" — tako piše ministerstvu udani tukajšnji časnik „Morgenpost" gledé na to, kar se že več dni godi tukaj v državnem zboru in se je pripetilo v zbornici poslancev 5. dne t. m. Slep bi moral biti, kdor bi mnogovrstnih homatij ne videl, in če bi jih ne videl, bere jih lahko v tukajšnjih časnikih in po vrsti v takih, ki se štejejo med liberalne in sicer vladi udane; celo „novo Presse" nahajaš med njimi. Med poslanci, ki se imenujejo „liberalne" z eno ali dvema zvezdama, je razpor, ki se le težko več prikriva, pa se je preočitno prikazal pri glasovanji o Pratobeverovem, vladi u g o d n e m predlogu zarad postave o izjemnem stanu; le 78 poslancev je glasovalo za-nj, pa proti njemu, po takem sta le dva glasa bila večina za ministerstvo; ako se pa pomisli, da med temi glasovi je bilo še sedem mini-sterskih vmes, tedaj se večina od 2 glasov zniža na manjščino od 5 glasov. To je čudna prikazen! Ministru Schmerlingu je bilo vodilo vladanja to: „wir konnen warten" (mi lanko čakamo); sedanje ministerstvo ima nasprotno vodilo, to je, „mi ne moremo čakati", in če se ne podviza zbornica poslancev, da hitro in še pred shodom delegacij do konca ne dožene postave vojaštvene, žugala sta dva ministra odboru, da od-stopi ministerstvo. Ta „zwangslage" je veliko nevoljo vnela celó med „liberálními" poslanci, in sicer tako, da je Schindler hudo nasprotoval in Skene rekel: „kaj smo samo ministerská mašina za glasovanje?" Kdor vse to in še vec druzega vidi, očitno mu je, da je „zlati vek" nove dobe res že pri kraji. In kdor pogleda v zbornico gospósko, pa vidi, da kar deset gospodov se je odpovedalo, da nočejo v Pešt iti v zbor delegacij ski, temu mora pač očitno biti, da gré dvalizem rakovo pot, kterega so Magjari tako prena-peli, da gospoduje državnemu zboru, in za kterega v sedanji obliki je samega Deaka in njegovo stranko strah, kajti 10. december jim je osodepolni dan, ko imajo biti nove volitve ogerskih deželnih poslancev, po kterih bi utegnil ogerski zbor dobiti drug obraz. — Iz vsega tega se vidi, da je zlati vek nove dobe res pri kraji — sloga je zginula tudi v onih krogih, kteri stojé zdaj na vrhu. Iz Volovskoga okraja v Istri 8. nov. * — Priprave za volitev šolskega nadzorstva so dotičnim županom že ukazane. Precej se imajo odbori za cerkvena zidanja, za ceste in za šolsko nadzorstvo iz voliti. Pridejo tedaj za šolo svetni ogledi in med tem tudi taki, ki se na kopito, iglo, matiko, polič, in še celó na pero bolje zastopijo kakor pa na šolo. Taki bodo prihodnjič šole preustvarjali, v prvotni svoji go-rečnosti šole oprezavali, napake po svoji umnosti pri starih v šolstvu izvedenih učiteljih in posebno pri duhovščini razsojevali ter jim srage njih truda po svoje tehtovali! Ponosno, na kmetih ošabno, si bojo nosove vzdigavali, češ, včeraj si nas ti s cerkvene lece karal, danas bomo pa mi tebe v šoli. Koliko pa bo šolskih oglednikov? Kakor listja in trave. Ker je vladin predlog brez premembe od deželnega zbora v Istri po-trjen, bojo srenjski, okrajni in deželni nadzorniki. Kteri so duhovskega jarma, to je dekana, se otresti si želeli, takim ne bo krivica se godila, da jih zdaj namesti enega več ko dvanajst nastopi. Znano je, da v Istri večidel duhovni v šolah učijo. Za plačilo jim je bilo to, da so še od svojega pičlega duhovskega dohodka dosti zarad šole potrošili. Cem več oglednikov, tem več stroškov bode, ako ne, šmencano bo šola slaba! Revščina ljudstva in pa volja škofij je duhovne k šoli naklonila. So li mislili na Dunaji na isterske sole, ko so upili: „proč iz sole z duhovni"? Pričakujemo tedaj, da bo vlada z novo postavo tudi nove učitelje poslala in plačevala, ker duhovnom se pri tolikim žrtovanji mrzi grdo zabavljanje; ni jih volja še dalje šolski prah in smrad vživati, ljudém se zamerjavati, svoje duhovske dolžnosti zanemarjati in trpeti, da bi vsakoršni šolski ogleda jih prerešetaval. Duhovna ne more nihče k šoli siliti, tedaj se tudi prihodnjič nihče ne bo silil, ako bi mu tudi lepo plačilo posebej za šolo obetali. Sloga veljá! u 376 Iz Zagreba 6. nov. — 29. dne u. m. je bila glavna skupščina j ugo slav en ske akademije. Prvosednik dr. Račkije začel zbor s krasnim govorom, v kterem je ozko zvezo véd in umetnost iz družnim življenjem povdar- i'al in rekel, da vse kaže na to, da južno-izhodni narodi >ojo kmalu kmalu dohiteli svoje zahodne sosede. Iz sporočila tajnikovega razvidel se je na občno zadovoljstvo vesel uspeh akademijnega delovanja; ni samo izdala „Rada" svojega 5 in še druzih učenih knjig, temuč je tudi denarno pomoč podělila nekterim članom, da so na preiskave potovali v Dubrovnik, in nagradila nektere rodoljube, kteri nabirajo gradivo za véliki slovar. Premoženje njeno ima glavnica od 223.020 gold., iz kterega se, po odbitih davkih in odšteti petini za reservini zaklad, za 1868. leta more potrošiti znesek od 12.766 gold. — Akademik g. Jurković je bral lepo razpravo nepričujočega dr. Subotića pod naslovom: ,,o tesnem savezu dramatične umjetnosti i državne politike evropejskih naroda." — Zvečer pred dnevom vernih duš je društvo „Kolo" na gomili, kjer pod železnim levom počiva onih junaških „Ilirov", ki so 29. julija 1845. 1. smrt za domovino storili, pelo tri pesmi vpričo obilega narodnega občinstva, ki si je na zastavo svojo zapisal: „ne udajmo se!" — 16. dne t. m. se začne sopet deželni zbor. Gegava bo Reka, še ni izgo-tovljeno. Iz Draguča v Istri 7. nov. = Razpisala je naša županija službo za učitelja in farnega kooperatorja. Ne vemo, od kadaj je v njeno področje prišlo duhovnom službe dajati. Razpis je od slovenske občine laški! Poslušaj , kdor hočeš na tako visoko stopinjo dospeti. Opravljati moraš službo farnega pomoćnika in ob enem biti tudi za šolskega učitelja. Znati moraš nemško, slovensko in laško popoinoma, — zakaj ne tudi francosko in arabsko? Mi bi svetovali, naj zná tudi z nogami orglati, ako bi mu roke onemogle. Vesel pa bodi tudi lepih dohodkov. Za vse to so mu skrpali iz več ble-kov vrednosti na papirji zapisanih 360 gld. letne plače. Drva za šolo in za-se bo menda sam nabiral, da se nemška in laška kri v led ne spremeni. Za maše tako znaš, da jih v Istri samo v masnih bukvah dobiš. Koga bi tedaj taka služba ne mikala ? Toda le hitro ! le malo časa še je milost na ponudbo. Silnih kompetentov pri-čakujemo. Sliši se, da od morja vrvni plesalci, hočem reči, nogovičarji, tako dirjajo, da so v nevarnosti laške coklje zgubiti, da bi jih kdo nezbrojnih v ognjusnih, pod kolenom stisnjenih komašnjah ali še celó v mesarskih škornjah ne prehitel. Tedaj dober tek in vspeh; ne bojte se, nas ne bo! Bolje iti pure past. Izpod Gorjanca na Kranjskem 26. okt. — Dopisnik izpod Snežnika na Kranjskem gosp. Langer-ju (v 43. listu „Novic") prevelik upliv přiznává na sklepe deželnega zbora, ako meni, da le vsled njegovih besedi je odpravljena „strelščina na divje zverine" — naj bi bil oni gospod bolj na tanko prebiral dotične steno-grafične zapisnike deželnega zbora. Sicer pa ga pra-šamo še to-le: ali mu ni znano, da ravno v prejšnjih stoletjih, ko je bilo še več divje zverine na Kranjskem, strelščine ni bilo; kmetje so pa vendar živino imeli kakor dan danes? ali ne vé, kako da je sè strelščino v sosednih deželah, kjer se strelščina ali sploh ne plačuje ali pa le od časa do časa in ta le v manjih zneskih? „Kar mora biti, mora biti", piše dopisnik „izpod Snežnika" ; temu tudi mi pritrdimo ; al prvo je to, da se odloči, kaj da mora biti; potem še le gré za drugo. — Prosim „Novice", od kterih vemo, da se od nekdaj držé vodila: „da se pravo prav spozná, je treba čuti dva zvoná" — da vzamejo te vrstice v fjvoj list. Iz Razdrtega 1. nov. ~ „Novice" letos večkrat kaj omenijo o volkovih, pa tudi so tožile, da se ne streljajo — pa ni po vse tako. 14. dne u. m. je lovec gosp. Antona Dolenca šel na zajca, kar naenkrat ugleda dva volka, ki se mu bližata, — lovec nameri, sproži in srečno podere volčico, ktera je 58 funtov tehtala. Vstřelil bi bil lahko tudi druzega volka, al prej ko se je gosti dim prvega střela razpustil, je že pobegnil. Lakota je grdobe tako^ blizo stanovališč prignala, kajti pri razpa-rani volkulji so celó prazen želodec našli. Iz Šinartna pri Litiji 6. listop. — Ko unidan stopim v hišo nekega hribovskega kmeta, kar vidim, da mu hčerka bere slovensko pismo, zraven nje se pa njen oče smehljá in mi začne pripovedovati rekoč: Po-glejte no! kako so komisijski gospodje zdaj dobri; začeli so nam po kranjsko (slovensko) pisati. Nežka je bila samo eno leto v šoli, pa zná vse prebrati, kar sem od komisije prejel; kako sem pa mogel popred okoli kobacati, predno sem člověka dobil, da je le pol tega razumel, kar je stalo na nemškem pismu. — Na to pogledam pismo in najdem poklic c. kr. okrajne K. gosposke od 16. oktobra, kteri v čednem domaćem jeziku vabi k komisijski preiskavi o zadevah gozdnih servitutnih pravic. — Tedaj to je tista „ruska špraha", ktere se nekteri uradniki kot peklenščeka bojé in s ktero naši nemškutarji naše nevedno ljudstvo toliko strašijo, češ, da je noben člověk ne razume ! Sram naj bode takih učenjakov, ki jih mlada deklica na sramoto stavi. Le lenoba je, in nič druzega kakor lenoba, ali pa zagrizeno sovraštvo do jezika našega ljudstva, ktero vsakdanji kruh daje uradnikom. Ako se našemu ljudstvu pisma delajo v domaćem jeziku, spolnuje se le dolžnost, ki jo imajo gospodje v kancelijah do naroda našega, in koliko več zaupanja, če se mu v domaćem jeziku dopisuje, ima do njih, tega sem se prepriča!, kakor sem že zgoraj opomnil, da je kmet smeh- ljaje rekel, „kako so naši komisijski gospodje zdaj dobri, da so nam začeli po domače pisati." Zato hvala uradnikom, ki se ne obotavljajo več, ljudstvu dati, kar mu gré ; hvala pa tudi našim deželnim poslancem, kteri tir-jajo, da se zgodi pravica našemu ljudstvu, kteremu so prejšnji čas celó njegovo besedo vzeli. Saj ima vendar še Turek svojo! Streharjev. V Mot nik u 1. nov. G. Kr. — Zmerom se sliši o tatvini, da je tu in tam kaj ukradeno, kakovo živinče ali kaka druga roba. 22. dne u. m. je bil o polnoči v bližni soseski sv. Nikolaja v Beli gospodarju konj z vozom vred ukraden. Naj bi tako drhal pravica ostreje sodila, ne pa jim še ječo lajšala. Ako pride kak hu-dodelec iz zapora, vé povedati, da se mu nikakor ni hudo godilo. — Naj omenim še naših jesenskih pridelkov. Proso, koruza, sočivje bilo je dovolj dobro, razun zelja, ki so ga gosenice na nekterih zelnikih pokončale, in ajda, ker je takrat 14 dni deževalo, ko je cvetela, zrasla je velika, kakor oves, sadu pa ni nič donesla, na nekterih njivah so jo celó pokosili. Vreme imamo zeló neugodno, deževno ; nastelje, če ne bo kmalo bolje, že bo teško dobilo. — Omenim naj še čitalnico na Vranskem ; predložile so se že štatute vladi vpotrjenje; nabralo se je že nad 60 udov. Dobro došla ! Drugikrat kaj druzega.*) Iz Poddrage na Vipavskeni 8. nov. (Nasvet naše Čitalnice o Vrtovčeaem zivljenjepisu.) Gosp. Fr. Za-krajšek, prečitavši v „Novicah" govor o rajnem Vr-tovcu, kterega se je poddraška čitalnica prva s tem spominjala, da mu je napravila pri svojem pričetku v spomin veliko besedo, je prvi svoj glas povzdignil, naj bi se vendar njegov življenjepis jel pisati, dokler raj- *) Ako imate zbirko národnih pesem, dobro došla bo „Matici" po oklicu poslednjih „Novic." Vred. 311 nega prijatli in rodbina še živi, kajti ako odmrjó ti, ki so ga poznali, potem bi bilo zeló zeló težavno sestaviti ga. Na gosp. Zakrajšekove besede so „Novice" kmalu potem rekle, naj bi „Matica" rajnega življenjepis izdala. — Naša misel pa je ta, da je Vrtovec zaslužil, da se mu stavi spodoben spominek. Ako pa zdaj boljega napraviti ne moremo, napravi naj se vsaj „album", v kterega naj bi zraven življenjepisa s podobo se vzeli tudi njegovi bolj zanimivi budilno-podučni sestavki, kakor na pr. „sporočilo slovenski mladosti", „sporočilo slovenskim mládencem" itd. itd. Tem in enakim Vr-tovčevim sestavkom naj bi se pridjali še drugi izdelki in sestavki, kteri naj bi se izkljuôivno le na Vrtovca in njegovo delavnost ozirali. Tu bi se dali zanimivi sestavki pisati, kteri bi kinčali celi „album". V ta namen naj bi se naprosili naši slovenski pisatelji, kterim naj bi se tudi nagrada za sestavke zagotovila, ako bi ne bili volje kakega sestavka brezplačno spisati. Album bi moral imeti lepo obliko in sicer tako veliko kakor na priliko Vodnikov „album". Življenjepis naj bi po naših mislih blagovolil sestaviti naš mnogozasluženi g. dr. Janez Bleiweis, kteri je veliko z raj nim Vrtovcem občeval, s pomočjo tistih duhovnih gospodov, kteri so v Šentvidu pastirovali ob njegovem času. Po naših mislih bi ne bilo vsestransko ustreženo, ako bi Vrtov-cev „album" Matica izdala, in sicer zato ne, ker bi ga na ta način zeló malo prišlo med kmete. Naša vedna misel in srčna želja je tedaj ta, da bi ga naša čitalnica izdala, in sicer iz sledečih vzrokov: Učencev prva dolžnost je, spoštovati svojega učenika in se mu pri vsaki priliki hvaležnega skazati. Mi smo njegovi učenci, mi smo njegovi otroci; on nam je bil prvi učenik in naš pravi oče. Lepo bi bilo, da bi se nam ta čast pripustila, da bi čitalnica naša izdavo preskr-bela. Ako nasa čitalnica )} album" izdá, ga pride gotovo v velikem številu med prosti narod. Matični udje pa in vsi drugi domorodci bodo gotovo z veseljem segli po njem. Čitalnica bi naročnikov iskala, in kadar bi zadostno število naročnikov dobila, bi se delà lotila. Vsled tega prosimo gosp. dr. Jan. Bleiweisa in druge domoljubne gospode, naj nam prej ko mogoče po „Novicah" naznanijo, kako in kaj mislijo o tej stvari, in kako bi bilo najbolj prav, da se vstreže vsem. Reč je nujna, čas preteka, zatoraj ne gré rok križem držati. Lepo prosimo tedaj odgovora, da se vemo kako vesti. Z Bogom! Odbor čitalnicin. Iz Ljubljane. Ravnokar nam je došlo pismo iz Dunaja, ki nam naznanja, da v zbor kmet ij ski, ki ga je sklicalo ministerstvo, se je včeraj (9. dne t. m.) zbralo 28 poslancev kmetijskih družeb. Po predlogu dr. Costovem se je zbor razdelil v 6 odsekov. V važnejših vprašanjih se bode, kakor je zdaj podoba, večina zborova skladala z mislimi naše kmetijske družbe. — (Društvo za brambo narodnih pravic) je imelo v pondeljek 9. t. m. svoj drugi občni zbor. Priča mu je bil kot ces. komisar gosp. Gutman, zdaj mestne gosposke voditelj, Prvomestnik društva gosp. dr. Janez Bleiweis je začel zbor, kteremu je prvokrat predsedo-val, s kratkim nagovorom, v kterem je rekel, da rad priznava čast, ki mu je došla s tem, da je na čelo postavljen važnemu društvu, a da po tem mestu ni nikakor hrepenel, ker ne prezira težav, ki se ž njim strinjajo. Nemogoče bode zadostiti vsem, ki bodo kri-tikovali društvo : enim bode vse preveč, drugim vse premalo. Društvo naj hodi vsegdar tisto edino pravo pot, ki jo mu naznanja blagor domovine, ne gledé na desno niti na levo. Domovina naša potřebuje dandanes krepke brambe, a zrele politike. Sloga pa mora biti zastava, pod ktero naj se zbirajo vsi pravi brambovci narodnih pravic, kterim je nesloga pogin. — Po govoru predsednikovem je poročal tajnik g. Murnik o opravilih, ki jih je dovršil odbor po sprejeti nalogi zborovi, med kterimi so važnejši bili ti, da je skrbel, da se brž ko mogoče spiše knjižica o ze-dinjenji Slovencev na blizo 5 pôlah (3 pôle zgodovin-skega obsega, 2 pa druzega), — da je izročil pismo c. k. deželni vladi zarad ravnopravnosti narodne v šolah, — da je naredil zahvalnico narodni većini deželnega zbora kranjskega za krepko brambo narodnih pravic, — da je prevdarjal postopanje zarad prihodnjih mestnih volitev in da bode ob pravém času o tem poročal. Dodal je naposled, da je po poslednjem občnem zboru pristopilo novih udov 101. Potem je prišla na vrsto debata o 1. predlogu odborovém, da se društvu pri dene ime „Slovenija." Gosp. dr. Poklukar je v imenu odborovém zagovarjal ta predlog, rekši, da ta pristavek, gledé na bistvo društveno je sicer le bolj formalnost, al potreben je, ker imé „društvo za brambo narodnih pravic" je tako silo dolgo, da ni ročno za navadno rabo. Ko gosp. dr. Jan. Bučar nasvetuje, naj bode društvu iz zgodovinskega ozira raje imé „Ilirija" in ga gosp. Horak v tem podpira, gosp. L. Ravnikar, v soglasji z gosp. Nolijem in g. Žagarjem, pa nasvetuje, naj se sklep o tej zadevi odloži za prihodnji obilniši zbor, — in gospoda dr. K. Bleiweis in Fr. Ravnikar zagovarjata predlog odborov, je glasovanje po obili večini odločilo, naj se društvu pridene ime ,,Slovenija". (Dobro, dobro!) — Drugi predlog: naj se nabira doneskov za Vodnikov spominek nadaljuj e, vvaja g. Murnik s tem, da pové iz „Novic" začetek nabiranja po pozivu dr. Tomanovem 1857. leta in da je pozneje prenehalo to nabiranje , po kterem je zdaj v hranilnici spravljenih 1840 gold. Po živahni debati, ktere so se udeležili gospodje Grazeli, Fr. Ravnikar, Noli, dr. Bučar, Žagar, je bil odborov predlog sprejet s pristavkom Grazelijevim : naj odbor oskrbi po javnem razpisu načrt spominka in pozvedá stroške njegove, da se potem vé, kdaj bo denarja dosti, — dalje s pristavkom Fr. Ravnikarjevim : naj se odbor ob svojem času obrne tudi s prošnjo do mestnega zbora in deželnega zbora, in s pristavkom Nolijevim: naj se nabira razteza do vseh krogov ljubljanskih. — Konečno so bili sprejeti 3 nasveti : namreč 1) nasvet g. L. Ravnikarja: naj odbor prevdari in poroča prihodnjemu občnemu zboru, kako bi se dal v Ljubljani slovensk dnevnik ali saj 3krat v tednu izhajoci časnik na svetio spraviti; 2) nasvet Nolijev: naj se pogumnim braniteljem narodnih pravic okolice tržaške naznani priznanje in sočutje društva našega, in 3) nasvet Horákov: naj društvo še eno stopinjo vec stori in po slovenskih državnih poslancih na Dunaji peticijonira pomoči za ljudske učitelje, v okolici tržaški iz službe djane. Ob 9. uri je bil konec zbora, ki je prav v par-lamentarničnem redu razpravljal vse predloge. — (Prva „beseda" v Čitalnici.) Čeravno je bilo vreme zeló neugodno, se je v nedeljo zvečer vendar zbralo mnogo družbenikov, ki so prav zadovoljni zapustili dvorano. Slišali smo od pevskega našega zbora zraven mile K. Mašekove kompozicije „Strunám" veliki zbor od K. Slavika pod naslovom „Junákové sanje." To vam je mojstersk koncertni zbor, al jako težak. Naši pevci so ga pod vodstvom Forsterjevim tako do pičice natanko in tako navdušeno peli, da z izvrstno iz vršit vij o tacega kora po pravici more ponosno biti vsakoršno pevsko društvo. Slava pevcem in voditelju! — V koncertu za flavto (fantazija o priljubljeni pesmi „Sarafan") je gosp. Wahl, kapelnik mestne godbe, pokazal, da je vreden učenec slavnega praškega konservatorija. Enako lepo so donéli mili in krepki 378 glasovi kterim je v vseh nijansah isti mojster. ^lftOUVX, rvwv^x A.IJ-L JVr J »OVU HXJMHUMIU i čuda tedaj , da je bila pohvala gromovita, točka muzikalnega delà je bil trispev non, v kterem trije glasovi, oštroumno vpleteni v mični Ni Cetrta ka- diti, kar koli kdo hoče. Kaj je pokoj ?" pravi jj notranji ne to bi se utegnila tudi vsaka razburka delavcev, vsaka razburka zarad cene piva itd. vmestiti. Kaj so „spletke?" To je beseda iznajdena v nesrečni Desem 7 «xxjvy / .^xv^i ---J " -----. --J ~ - prijeten vtis delajo na poslušalca. Gospodje absolustični dobi, pod ktero se je Kuralt, Valenta in Forster v združbi z gospo- koli seje hotelo. dičino M. Hohnovo, ki je pevce na glasoviru sprem- razložiti pomena te besede. ljala, so lepo izvršili svojo nalogo. — Sklep besedi je Ali morebiti to, če se take homatije godijo v eni vasi, bila glediščina igra, že davnej priljubljeni „Domači ali v dveh vaseh, ali v celem okraji ali po vsej de- razumelo vse, kar Prašaj kogar koli, nihče ti ne more Kaj so „obširne" spletke ? prepir", ki je tudi danes, igran, po novih dramatičnih želi? Kje se začne „obširnost?" In X se dalje beseda: močéh: gosp. Trtniku, gosp. Jen čiču in gospodičini „spletke, ki pretijo ustavi ?" Za Boga! Saj naj pošte P. jako razveseljeval obcinstvo. — Počastil je to be- nejsa opozicija meri proti ustavi. In kar za tega del sedo s svojo nazočostjo tudi naš prečastiti rojak gosp. bi se mogle ustaviti ustavne pravice? Tudi besede: Žeravec, predsednik c. k. deželne sodnije v Celovcu, „ako je osebna varnost v nevarnosti", so dvomljive. Ce ZJtMctVtîU , UrCUSCUUm. U. IV. UCHCIUC ĎUUIliJC V V^eiUVUU, „ctxvv; jcť vo^wua vaiuuoi v ucvailj ki je prvikrat slišal slovensko igro in se ni mogel dosto je kje kako roparsko gnjezdo ali Je kj e kako ro načuditi lepoglasnemu našemu jeziku. govilstvo delavcev, ki pretí osebni varnosti, ali za Po dovršenih potrebnih pripravah so včeraj tega del se morejo ustaviti ustavne pravice? Vse te gospé in gospodičine v čitalnici začele delati o blačila besede se dajo tako vleči, da je lahko mogoče, da se za uboge šolarcke; mnoge jih delajo domá. Treba kteremu okraj u ali kteri deželi začasno vzamejo pravice V se denarne podpore, da se doseže to kar se sedaj je tako lepo doseglo že dve leti. Odbor je tudi letos vodstvo hranilnice naprosil pomoči, ktera gotovo ne bode izostala. osebne prostosti, pravica hišnega varstva, svoboda tiska družbena pravica zborovanja? jalo Da národno gibanje med SI besedovanje, ampak delovanj ni samo povzdigo omike , pravica ^ u^^, Ta nevarnost je pa še tem veča z ozirom na našo kázeňsko postavo. Ta postava je dedščina iz časov absolutizma; posebno to, kaj je politično hudodel-stvo, je v tej postavi tako negotovo, da imá streho naroda našega na podlagi maternega jezika, očitna priča je to, da izdajate samo „Matica slovenska" na leto okoli 10.000, „družba sv. Mohora" pa okoli 70.000 za vse karkoli pod-njo spraviti hočeš ! Nemški časniki tolikrát grozovito napadajo Slovane, a vendar še slišali, da bi bili zato pred iztisov poducnih knjig. Koliko neki jih izdajo nasprot niki kulturonosci ? Druga je pa pri slovanskih časnikih. sodnijo klicani Ko je na- Mestne naše zadeve, kakor nam „Laib. Zeit." od 9. dne t. m. piše, so v kratkem času, kar je raz-puščen mestni odbor in magistratno vodstvo izročeno Pressinim" odgovoril slovenske interese za- I m rf I O TT ć C 1 rv /\ M /x «m -m v-v am« 1 n n 1 ^ ♦ gosp. Gutmanu, tako popolnoma vredj popisu j želeti, da se mestni zbor da po tem n kl Čemu tudi? Saj v takem položaji bil bi mestni zbor le „luksus" nismo bili. padom „ stopajoči „Triglav" in z enako mero meril „Pressi" nazaj, brž je imel državnega pravdnika na glavi in bil je obsojenza 5 ali 6 tednov v zapor, pooštren s postom enkrat v teden (zavzetje na desnici). To različno postopanje je morebiti malenkost da časniki, ki so nasprotovali vladi na vso moc pod - - - bili al spomnite se, gospoda ministerstvom Belkrcdijevim, niso nikoli kazno vani zdaj pa > ko kakor pravi j o 7 so naše razmere na > Novicar iz domaćih in ptujih dežel. Iz Dunaja. Ko je zbornica poslancev pre- boljšem zdaj pa je minister notranjih oprav sam rekel da je samo na Ceskem nad 100 tiskarnih pravd zarad hudodelstev, nad 100 zarad pregreškov in Bog sam vedi, koliko še druzih. Gospoda! taka kazenska —~ — w-v^v.. ---j ---— ----' r------vcui, xwiixw oc ui uzdili. uo jjuučt : ičttvčt ivaiCiiaAO važno postavo, ktera zadeva premembo pravil du- postava, po kteri je mogoče tako ali tako postopati, naj ske banke, v silni naglici in brez vsega protesta pač ni dobra postava; taka postava nam ne daje nobe- zoper to da nam ogerski zbor vseh 80 milijonov dr- nega poroštva^ za ustavno življenje. In kako kaznujejo Niti pod Bachom 7 "b * ^^ —- uoga &<&bíixjvi. v cm, ua» ac 1x11 njih dr. Sturm. V splošni debati nihče drug ne po- reklo: „saj gre le zoper Čehe; to ne škoduje nič Naj na Česke m še malo časa tako de- zginuli bodo vsi časjíiki. Vem da se mi bode u prime besede kakor Svetec. Poslanec Svetec predlaga: naj se za zdaj odloži vsa ta postava in sicer tako dolgo, dokler nismo na ustavni poti izdelali, nove kazenske postave, novega redú kazenske pravde s porotami. Ta predlog podpira Z obsirnim, čez uro trajajooim in talîo temeljitim in pomislite: „danes Morebiti kdo meni, jutri tebi!" vlado meje. odgovorno porece : „saj imamo , in ta nam je porok, da se ne prestopijo postavne " Po mojih mislih nam odgovorna vlada ni roštvo, in to zato ne, ker ima pravico razpustiti državni zbor po- _ _ , ako mu noč« odgovora dati. In nove volitve logično osnovanim govorom, *) da je levica večkrat, ko utegnejo pod krilom izjemnega stanů tak državni zbor jej je resnico odkritosrčno zlasti o čeških zadevah v vkup spraviti, ki nobenega odgovora ne zahteva od oči povedal, vsa iz sebe bila. Po stenografičnem pismu vlade. Tudi to nas ne more tolažiti, da je sedanje Bel- posnamemo iz govora njegovega sledeče crtice. Najpred ministerstvo liberalno (svobodoljubno) ; ozir na dokazuje nevarnost te postave za svobodo in za kredijev čas nam kaže, da je kdo v mislih jako liberalen, ustavo. Vlada dobi ž njo moč v roke, da more naj- djansko pa zeló neliberalen. Ministri sicer pravijo: važnejše pravice državljanom ustaviti. Besede §. 1 so sodnije niso odvisne od ministerstva in ministerstvo ne tako dvomljive in vetrene, da se dá vse iz njih nare- pritiska na-nje." Tega sicer ne tajim, altolažba mi to ili --nikakoršna,^ kajti iste sodnije, ktere danes tako hudo * Radostni beremo v svobodoljubnih časnikih dunajskih ravnaj o s kakor v „Reformi" in druzih, pa tudi v pražki „Correspondenz" ljaki ali Nemci. Cehi, utegnejo jutri prav tako ravnati s Po- soglasno pohvalo Svetčevega govora Vred. tem, mislim, da sem dokazal nevarnost, ktero ) 7 3ïi) na vzamemo odobrimo ; ako nam danes predloženo postavo in za vse národna. Al tudi mški narod se suce In kaj je tak 7 da že danes sprejmemo to postavo? — Najsilniša potreba take postave bila bi le ie okoli narodnosti. Cesar Jožef je povzdignil zastavo narodno, in kar so Meternich, Bach in Schmerling počeli , merilo je le na nemško narodno idejo. In tudi takrat, kadar je vojska. Po mojih mislih pa tudi ta krat ni tako nujna. 1866. leta, ko je najhuja vojska bila, so se ravno časniki tako obnašali, d poslednji čas je ravno Vam, gospoda pri posvetovanji pohvaljeni Pa poreče kdo 77 Ćehov ni drugače ukrotiti." Tudi tega ne verjamem. 4. oktobra ko je bil tabor v Pankracu, se je zaletelo nekoliko klatežev v mesto, ki so nemški kazini in nemškemu gledišču okna pobili — in zarad tega se ustavijo narodu najimenitniše državljanske pravice? Al so časniki ustavnih postav zmirom pred očmi bila narodnost Vaša, a so'bili da se .ni take avtonomije^ dovolilo deželam, po kteri bi so střelci na Dunaji bilo moc nemščina škodo trpěla. Na to, kar počenjali, še ne mislimo ne. pravnosti Kar se tiče ta še ni djansko izpelj * je ne na Ceskem Moravském, šemanj pa na^Stajarskem, Koroškem skem, Primorskem in očitno, da tudi , še manj na teh razuzdanosti krivi bili? Za to ni nobeneg dokaza. z ravnopravnostj Se vé, da se bode reklo: časniki so mesece m mesece vse moci pela, a , Kranj- Dalmaciji. Še začelo se tù ni peljavo verskih postav je vlada ne za postave, ki zadevajo narodno Za hujskali. Al gospoda, opozicijaiux uaomAi pvow jajo to, kar se jim na vladi zdi grajanja vredno bi pa bili česki časniki klicali ljudstvo v razbuko da bi bili podpora razuzdanostim, to ni nikakor do [jalni časniki povsod gra- ravnopravnost ne. Te pa pri čak uje na milij rrAi ^nín.ín J)a in mUllOne avstriiskih (írzavlíannvl (v milij 7 pravo!). Da se to ne trijskih državlj godi (p ne delà dobre krvi med njimi x^vv^L ; JLLC UUlčl u u ure H Zaupanje peša; misli se, da bode vlada dala kazano. Reklo se je sicer, da so al če so jih naznanjalí, so jih naznanjalí ne samo ro- v m za to, aa pravica oi goviležem, ampak tudi policiji (smeh), da bi jih pravica tudi potem, ko ne bode drugih nagibov jali jih ijali jali tabore; ce bode dati morala, ali če jo kake druge špekulacije poroštva ni za to, da pravica ostane ne samo ro- v to napravijo več. bila vedela zabraniti. Ker je gotovo da jaska UiiOl V tuticv ZJOlUl MXUU. i-V.^1 JV» ^V/HUÏV , V4.VV iV Ï VJ »OIVM sila odvraća razuzdanosti, naj bi se bila ta poprej rabila Moj misel je ta 7 da n bilo treba na Českem (Pravo!). Potem našteva govornik, kako se narodnim pravicam godi v šolah in uradnijah na Slovenskem, Ceskem, Moravském, čeravno so na Českem 3 petine Slovanov in le2 petini Nemcev, na Moravském 3 četr- ustaviti temeljnih drž. pravic, a tudi dobro ni bilo to. Kaj mislite, da se s tem pomiri dežela? da se s tem narodu prikupi ustava? Nikakor ne! Narod tolike za- tine Slovanov in le 1 četrt Nemcev desetinke redj -- -----« Aivuivcv, na Stajarskem pa Koroškem tretji del Slovencev. Volilni napaćen na Stajarskem, Koroškem in še posebno 7 . jjimu^i uotava i vi uu . j.icmvví wiuw « ^ . * x . . * --/ —— ~—----—----i------- tolike kreposti kakor je česki, se ne da oplašiti na Ceskem. Cehi, stopivši v prvi deželni zbor, so brž vesti s takimi sredstvi Pa še redbe kajt k odlj so take na- protestovali zoper ta krivični volilni red če se stránkám vzame postavna pot po jih slišala To velika pregreha. Naj bi se vlada P ni kteri morejo razodeti svoje želje ali zahteve, iščejo po- možje česki poklicali v posvet in predelanaj se napčni volilni red. (Levica nemirna.) Dalje praša govornik: ali se tem ovinkov in skrivnih potov Ako me vprašate, kaj pa potem, ako ne pritrdimo gotovo vé kd je prekucij ske oklice jiabijal na ulice tej postavi? — Po mojih mislih je dvoje, kar nam je v Pragi? Ali ni mogoče, da je kaka Cehom sovražna treba storiti, predno sprejmemo to postavo. Prvo je to 7 stranka to storila (Nemir na levi strani). Škoda pobitih da si napravimo n kázeňsko postavo 7 nov kazenske pravde in porote; to je neobhodna treba to ; da si zavarujemo ustavne pravice red po- rugo pa okenj oktobra se ceni na 67 gold, in vse je bilo v četrt ure pri kraji ; morebiti je bilo kakih 100 do 200 da narod LIV/ LIO Lev V JUL Vy Jf IvO , - UJ. U^V J^tv ne zatirujemo, ampak jih za-se JC7 IU y ua liai V U V V HV/ UCUJ umu y pridobivamo, ali s kratko rečeno, da se ž n j i m vlačug Delaj vmes Policijska naznanila niso gelij se povsod po enem kopitu in vlada enacih najde m od 1848. do 1859. leta na kup v egistraturah poravnamo. (P t na strij jeno Kriva misel je ta 7 da desni) tem nekoliko več árodno gibanj 7 7 vzlasti med Slovani, ni naravno da vziiaou uicu kJiuvčtuu, îii liai da celó državi bil o izjemnem stanu na Ceskem. Zoper to je go- nevařen, zato prosimo visoko c. kr. ministerstvo: naj voril poslanec Greuter obširno. Dolžnost je — pravi blagovoli naše razloge prevdariti in potrebno zaukazati poslančeva, da resnici dá, kar resnici gré, ker tu- da se po postavnem potu izvrši to, kar smo zgoraj y kaj gré za velik narod avstrijski. Vprašanje je rešiti: ali je vlada v izjemni stan dalaPrago zavoljo razuzda- prosili. a nosti 4. oktobra, kteri so Srbija. Iz Belega grada. Mecenu jugoslavjan- graj anj a vredni, ali da bi se skemu, biskupu Strossmajer-ju je napravil tukajšni pev- zatrlo državnopravno nasprotstvo na Ceskem. Jaz mis- ski zbor serenado, pri kteri je bilo več tisuč ljudi pri lim, da to drugo je bilo vodilo vladi. Greuter bere čujočih. nekoliko vrst iz pisma pražkega župana, ki pojasnuje, kaj in kako se je godilo. Pravica zborovanja je bila na Ceskem le na papirji in s časniki postopajo sodnije , da bi stari Muriaviev, ko bi iz groba vstal, veselje imel videti, da ga prekosijo Avstrijanci. Pražki mestjani so v težavnih časih zvesti državljani se ska-zali: Gospod * je^ morebiti rop in umor zahteva narodnega pro- siavna čitalnica v Kamniku Denarni zapisnik Matičin Tiovi udje: ustanovniki: Košicek Ubaldo, kaplan v Dubovcu . (Za 1868. leto.) 10 gold. grama Cehov ? Zarad oklicev, ki SO jih V Pragi našli Gospod Dolžan Jernej, župnik v Radovici Pavlin Ales, posestnik v Podbrezji na uličnih vogalih, opominja zbor naj se spominja 17 77 77 Burgar Martin, občn. tajnik v Sedlu .... Kajzel Peregrin, trgovski pomoćnik v Ljubljani škandalov vBonn-u, ki jih je policija naredila. O cerk-venih zadevah se tudi zoper verske reči sme pisariti, zoper postave novega časa pa nič ziniti. Iz enega gorjé padamo V druzega; Magjari si merijo Čevlje po svojih Gospod Gruden Jakob, župni'k'v Poljanici „ Kajzel Vekoslav, „ „ „ Gospodičina Malensek Franja, posestn. hči v Tacnu nogah ijih pri nas pa bi se morala noga posekati po čev- jjuji , tO pa uvii« t uuijuiu gu » vi ii ^/iiuv/ ^uvuimn. uu dunajskih časjaikov ter pravi, da v nebó povzdigu-jejo punt na Spanskem; kraljico špansko imenujejo Irrn rvnl aU i v* n A 4ti Ir A /I n I aa uf ai a 4-C boli. daljem govoru pride govornik do „gospó Izabelo , m um^u uiCj bodo govorili od gospoda Fran— Jožefa m še tako daleč utegnejo priti y da (Pri teh besedah pa nastane tak hrup na levi strani in v središču levem, da predsednik govorniku, po tem, ko je zadnje besede preklical, ustavi govor. Poslanec Greuter zapusti zbornico.) Ko se je pomirilo, so govorili še drugi in tudi minister Giskra je poprijel besedo in opravičeval zaukaz iz- Pri glasovanji za prvi 77 77 77 77 77 77 Marolt Jakob, župnik pri sv. Krizu . . Windisch Vido, učitelj pri sv. Lovrencu Galacija Andrej, nadzornik kralj, finančně Vidrič Lovro, doktor prava vvZagrebu . Kastelec Dragotin, aktvar v Crnomlji Roblek Ožbalt, posestnik pri Jezeru . . (Za 1868. in 1869. leto.) Regali Jožef, hišni posestnik v Ljubljani Gospá Hoffern Johana pl., grajščakinja na Brdu (Za 1869. leto.) Gospod Gnjezda Stefan, kaplan v Moravčah . . Kepec France, kaplan v Kolovratu . . 77 77 straže 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 » 77 77 77 7> » 77 77 77 77 77 77 77 77 4 4 77 77 2 2 77 77 y V ved- jemnega stana na Ceskem. del odborovega predloga (to je, državni zbor nost vzame izjemni stan) vstane skor cela zbornica za drugi del pa (da ga za upravičenega priznava) vsa levica in vsa sredina. In tako je bil konec viharni seji. Danes začne zbornica poslancev obravnavati naj-važnejšo postavo — novo postavo n a b i r a n j a v o j a k o v. Časniki pripovedujejo hudo borbo, ker vlada za 10 let terja 800.000 vojakov in s tem, se ve da naklada državi silne stroške. Res je, da časi so sila nevarni in da državni kancelar ima dosti truda, da je obránil dozdaj boj med Francozom in Prusom; al če bi po tem tudi Avstrija utegnila potegnjena biti v boj, misliti bi morali možje, ki krmilo vladino v rokah držé, da državam ne sila vojaška, ampak veliko večo moč 77 77 (Za 1867. 1868. in 1869. leto.) Ziherlj o. Lenart, frančiškan v Paznu * Poličan Davorin, posestnik v Ljubljani (Dalje prihodnjič.) 6 77 V 3 fl Zitna cena v Ljubljani 7. novembra 1868. Vagán (Metzen) v novem denarji: pšenice domače 4 fl. 50 3 fl. 60. ajde 2 fl. 40. banaske 5 fl. 20. turáice 3 fl. 20. sorsice rži jeČmena 2 fl. 40 ovsa 1 fl. 70 Krom p 1 fl prosa 2 fl. 40. Kurs! na Dunaji 10. novembra. 5% metaliki 58 fl. 25 kr. Narodno posojilo 63 fl. 25 kr. Ažijo srebra 114 fl. 75 kr Cekini 5 fl. 51 kr. močí samo daje jej dajó zadovoljni narodi. Na to naj bi se pred Loterijne srečke: vsem sebi gledalo i vse drugo pride, in pride rado samo po Avstrija vé, da ima zveste državljane. V Gradcu na Dunaji 4. novembra 1868: 9. 2. 40. 24. 67. 31. 32. 70 30. 73 Prihodnje srečkanje v Gradcu in na Dunaji 18. novembra. Odgovorni vrednik: Janez fflurnik Natiskar in založnik: Jožef Blaznik v Ljublj