Rujava voda — zlata voda.
Večkrat sem že marsikoga slišal govoriti: „no, je pa le moral zelo dež iti v zgornjih krajih, da teče tako rujava voda". Mene pa srce boli, ko vidim tako vodo brez dobička iz naših krajev teči v druge dežele. Večkrat se namreč primeri, da dolgo ni dežja; pride pa hu4a ura, nastane ploha, dež lije kakor iz škafa, pomije ves prah raz potov, potoki se naraščajo, studenci se odpirajo in v velikih valovih dere Sava naprej. O, koliko dobre gnojnice je v taki vodi, a ni ga človeka, da bi je vsaj nekoliko nalovil! Na noge, kmetovalci! ne pustimo brez dobička teči memo nas take, rekel bi, „zlate vode"! Ne bodimo preleni, ko vidimo tako ru-javo vodo, in hitro idimo donje, da je nalovimo, koli kor mogoče. Ce imaš blizo nje travnik, skopaj grape in napelji jo, da ti namaka travnik; — če pa ga nimaš blizo vode, naloži sode na voz, hitro vpreži živino in hiti po njo in napolni sode ž njo, in videl bodeš, da pelješ „zlato vodou. Pelji jo na travnike, in v kratkem času se ti bo obilno poplačal trud.
Kdor se morebiti posmehuje mojemu nasvetu, naj skusi, — in potem naj mi pošteno pove, ali je moj svet smešen ali hvalevreden. Vsaj je že sv. Pavel rekel : „vse poskusite, in kar je dobro, to obdržite"!
Iz Dovjega.                                    Miha Lakota.
286