UDK 808.63 
Ada Vidovič-Muha 
Filozofska fakulteta, Ljubljana 
S L O V N I Č N E I N P O M E N S K E L A S T N O S T I N E K A T E R I H 
K O L I Č I N S K I H I Z R A Z O V 
Skladenjska, besedotvornoskladenjska in besedoslovna (pomenskosestavinska) me-
rila kažejo slovnične, zlasti besednovrstne, ter predmetnopomenske lastnosti besed 
cel, pol in četrt, in sicer predvsem kot količinskih izrazov; dokazujejo njihov štev-
niški in zaimenski pomen, pri cel pa tudi lastnostnopridevniškega. Med skladenjskimi 
merili so pomensko odločevalna naslednja: vloga in pomen v stavčni zgradbi, vrste 
nestavčnih besednih zvez s stališča tvorljivostne polnosti, razvrstitve in skladenjske 
vloge v njih ter pomensko-slovnične lastnosti zlasti zloženskih skladenjskih podstav. 
Criteria on the levels of syntax, word-formative syntax, and lexicology (semantic 
components) reveal the grammatical (especially word-class) and semantic features of 
the words cel, pol, and četrt, mostly used as quantifiers. They prove these words to 
have numeral or pronominal meaning, and eel also the meaning of a qualitative 
adjective. Among the syntactical criteria, the following ones are semantically relevant: 
function and meaning in the clause structure; types of phrases from the point of view 
of full-scale vs. partial generability; distribution and syntactic role within phrases; 
semantic and grammatical features of the syntactic bases used in word-formation, 
especially in compounding. 
1 P r e d m e t n a š e o b r a v n a v e so p r e d v s e m izrazi cel, pol in četrt. Besedno-
v r s t n e in s t e m de loma tud i ( p r e d m e t n o ) p o m e n s k e las tnost i t eh izrazov so 
v vel iki mer i določ l j ive šele iz n j i h o v e g a s k l a d e n j s k e g a , t u d i besedotvorno-
s k l a d e n j s k e g a o b n a š a n j a . Z i zpos t av i tv i jo u s t r ezn ih p o m e n s k o raz ločeva ln ih 
besedn ih zvez v t. i. g lob inskem p o m e n u je mogoče t u d i pov r š in sko ( izrazno) 
u t eme l j i t i n j i h o v o besednovrs tno in pomensko raz l ičnos t . P r e m a j h n o u p o š t e -
v a n j e ali m o r d a t u d i t ežavnos t u p o š t e v a n j a te (pomensko) r a z č l e n j e v a l n e me-
tode i z k a z u j e j o p r e d s t a v i t v e teh besed v S l o v a r j u s lovenskega k n j i ž n e g a j ez ika 
(da l j e SSKJ) , 1 s a j so m a r s i k j e p o m e n s k o in s lovnično, z last i besednovrs tno 
zgrešene . 
1.1 Mer i la r a z č l e n j e v a n j a so t o r e j s k l a d e n j s k a , b e s e d o t v o r n o s k l a d e n j s k a , 
p a t u d i besedos lovna . Med s k l a d e n j s k i m i vloga in p o m e n teh besed v s t avčn i 
zg radb i , v r s t e n j i h o v i h ne s t avčn ih besedn ih zvez s s ta l i šča tvor l j ivos tne zasi-
čenost i , r a z v r s t i t v e in vloge v n j i h , z u p o š t e v a n j e m de j s tva , d a je v loga l ahko 
določena z razvrs t i tv i jo , 2 p a t ud i z obl ikos lovno podobo, n p r . v p r i m e r u u j e -
malnos t i . O b n a v e d e n i h mer i l ih j e v pomoč še v p r a š a l n i c a . Besedo tvorna 
s k l a d n j a 3 z a j e m a razč len i t ev p r e d v s e m z loženskih s k l a d e n j s k i h p o d s t a v , k e r 
j i h določa s k l a d e n j s k o r a z m e r j e med v s a j d v e m a ob raz i l no n e p r e t v o r l j i v i m a 
1 Slovar slovenskega knjižnega jezika (dalje SSKJ) 1—4, Ljubljana, 1970, 1975, 
1979, 1985. 
2 Prim. T o p o r i š i č e v o razvrstitveno pravilo v njegovi Slovenski slovnici, Ma-
ribor 1976 (dalje SS 1976), str. 252, 255, po katerem je pridevniška beseda vse, kar 
je levo od samostalniškega jedra. 
3 Pojem besedotvorne skladnje zajema s stališča besedotvornih vrst vse strukturno 
različne tipe skladenjske podstave, s stališča besedotvornih pomenov pa vse možne 
pretvorbene povezave s sestavinami pomenske podstave (propozicije) povedi; prim, 
o tem A. V i d o v i č - M u h a , Tipološke lastnosti besedotvorne skladnje, XXI. Seminar 
slovenskega jezika, literature in kulture (dalje SSJLK), Ljubljana 1984, str. 305—319. 
korenskomorfemskima besedama. Tako postane razvidno, kater i pomensko-
skladenjski t ipi obravnavanih besednih zvez so tud i (zložensko) besedotvorni. 
— Besedoslovna merila i zha ja jo iz medbesednih pomenskosestavinskih raz-
merij,4 zlasti iz sopomenskosti, prot ipomenskost i ter nad- in podpomenskosti . 
1.2 Po dosedanj ih besednovrstnih preds tav i tvah je beseda cel p r idevniška , 
po Slovenskem knj ižnem jeziku 2 J. Toporišiča5 p r idevniška zaimenska in po 
njegovi Slovenski slovnici iz leta 1976 (dalje SS 1976) količinska pr idevniška 
zaimenska.6 Kot pr idevniško jo določa tudi SSKJ , v zvezah t ipa do celega, 
na celo p a jo uvršča med samostalnike.7 — Členitev na podlagi naših meril 
pa p r ipe l j e do še drugih in drugačnih besednovrstnih in pomenskih uvrsti tev. 
1.2.1 S skladenjskega vidika je besedo cel mogoče ločiti na pomenske sku-
pine, k j e r se po jav l j a : a) v vseh skladenjskih vlogah (lastnostne) pr idevniške 
besede: kot obsamostalniški pr i lastek, povedkovo določilo (regularni prehod 
pr idevniške besede med povedkovnike8) , povedkov pr i las tek; b) v vlogi poved-
kovega določila in povedkovega pr i las tka (povedkovnik) ; c) samo v vlogi 
obsamostalniškega pr i las tka . 
1.2.1.1 Y vseh skladenjskih vlogah pr idevniške besede se cel po jav l j a le 
v lastnostnem pomenu — vpraša ln ica k a k š e n ; gre torej za lastnostni, in si-
cer kakovostni pr idevnik . Na podlagi so- in prot ipomenskih povezav se da še 
na tančne je uvrsti t i , in sicer med pr idevniško besedo s t an ja ; z besednimi po-
menskimi povezavami in še z nekater imi skladenjskimi lastnostmi je mogoče 
dokazati , da gre v okviru omenjene skladenjske rabe za dve pomenski var ian t i : 
(a) Čevlji so celi;9 Čevlje je prodal še cele; celi čevlji ' ne raz t rgan i / raz t rga-
ni ' ; Hiša je cela; Hiša je po bombardiranju ostala cela; cela hiša ' neporušena / 
4 O pomenskem razčlenjevanju besed na podlagi teorije pomenskih sestavin prim. 
]. T o p o r i š i č , SS 1976, str. 93—95; i s t i , O strukturalnem določanju besednih po-
menov (ob glagolu biti), Linguistica 1980, str. 151—167; tudi A. V i d o v i č - M u h a , 
Besedni pomen in njegova stilistika, XXII. SSJLK, Ljubljana 1986, str. 93—96, kjer gre 
za poskus prikaza razmerja med besedotvornim in predmet(nost)nim pomenom, raz-
vidnim ravno z izpostavitvijo ustreznih pomenskih sestavin. 
5 J. T o p o r i š i č , Slovenski knjižni jezik (dalje SKJ) 2, Maribor 1966, str. 152. 
0 M. P l e t e r š n i k , Slovensko-neinški slovar 1, Ljubljana 1894, str. 76, ima besedo 
cel uvrščeno samo med pridevnike, tudi za primere kot gaziti v celo, po celem požirati, 
na celem, iz celega, iz cela (— iz celega), do celega, do cela ipd.; A. B r e z n i k , 
Slovenska slovnica, Celovec 1916 (dalje SS 1916), str. 87, uvršča besedo prav tako med 
pridevnike s pojasnilom, da nima določne oblike v zvezah kot cel dan (den ganzen 
Tag) 'ves dan'; cel hleb prinesi (bring den ganzen Laib), tj. ne reži ga prej; toda: 
celi hleb prinesi, tj. tisti hleb, ki je cel, ne tistega, ki je načet. — J. T o p o r i š i č , 
SKj 2, str. 152, cel skupaj z ves uvršča med nedoločne zaimke, čeprav z neke vrste 
omejitvijo: »Ce/, ki ga n e k a t e r i p r i š t e v a j o m e d z a i m k e (podčrtala A. 
M.), pomeni / . . . /«; v SS 1976, str. 271, sta ves in cel uvrščena med količinske pridev-
niške zaimke, vendar je glede zaimkovnosti enaka omejevalna opredelitev kot v SKJ 2. 
— S S K J 1, str 235, uvršča besedo cel med pridevnike, v podgeslu pa tudi med 
izpridevniške samostalnike za primere kot do celega ipd. (docela — prislov 'popolnoma, 
čisto', npr. docela drugačen, SSKJ 1, 436). — F. B e z l a j , Etimološki slovar sloven-
skega jezika A—J, Ljubljana 1976, str. 60, uvršča besedo med pridevnike, celo tudi 
celo med prislove; brez posebne besednovrstne določitve, za podpičjem, navaja pri-
mere kot s cela, s celega, iz cela do cela »popolnoma«. 
' Prim. S S K J 1, str. 236. 
8 Prim. J. T o p o r i š i č , Še k teoriji besednih vrst, posebno predikativa, Jezik 
in slovstvo 1979/80, 201—205. 
9 Gradivo je v veliki meri iz S S K J , vendar ne nujno tudi v uporabljenih skla-
denjskih vlogah. 
porušena'; Žoga je cela; 2.ogo je našel celo; cela žoga 'nepredrta/predrta ' ; Po-
soda je cela; Posodo je ohranil celo; cela posoda 'nerazbita/neokrušena/razbita/ 
okrušena'. — Sopomenke se pojavljajo kot zanikane protipomenke: neraz-
trgan — raztrgan itd.; da gre pri protipomenkab za pridevniško besedo sta-
nja, dokazuje pretvorbena pot, npr. trgati — raztrgati — (biti) raztrgan. Vse 
primere tipa (a) pa na protipomenski ravni povezuje nadpomenka neuničen, 
nepoškodovan / uničen, poškodovan (uničevati — uničiti — (biti) uničen). 
(b) Hlebi so celi; Hlebi na policah so ležali celi; celi hlebi; Krompir je cel; 
Krompir je pojedel kar cel; cel krompir; Kumarice so cele; Kumarice je vla-
gala cele; cele kumarice. Za primere s snovnim samostalnikom v jedru besedne 
zveze (b) velja protipomenka razrezan, ki tako kot za primere (a) dokazuje 
stanjski pomen pridevnika cel: rezati — razrezati — (biti) razrezan. — 
(bi) Plača v tem mesecu je cela; Plačo je prejel celo; cela plača 'ne(raz)deljena 
(ki ni deljena), ali 'nedelna (ki ni v delih)/delna'. Tudi v obeli so- in proti-
pomenskih možnostih gre za pomen stanja, le da je v prvem primeru izra-
ženo stanje v zvezi z glagolskim dejanjem (deliti — razdeliti — (biti) (raz)-
deljen), v drugem pa le stanje ne glede na dejanje: delen <- ki je v delih. 
Za primere (b) veljata omenjeni so- in protipomenski varianti tudi kot nad-
pomenki. 
Pomensko razliko med primeri tipa (a) in (b), (bi) pa je mogoče dokazati 
tudi na skladenjski ravni. Za primere (b), (bi) namreč velja naslednje: ko 
je pridevnik cel obsamostalniški prilastek, je za pomensko razvidnost nujno 
širše sobesedilo, sicer je pridevnik cel mogoče razlagati tudi v sopomenski 
zvezi s pridevnikom ves, torej kot količinsko pridevniško besedo (gl. 1.2.1.3): 
cel (hleb) 'nerazrezan/ves' — prvi pomen je mogoče realizirati npr. v zvezi 
(Na mizi so ležali) celi in razrezani hlebi — pomenska razpoznavnost je do-
sežena že s prirednim razširjenim levim prilastkom, drug pomen, npr. v zvezi 
Pojedel je cel hleb kruha, kjer pomensko drugačnost pot r ju je sopomenka ves. 
V drugih skladenjskih vlogah količinski pomen ni mogoč, zato se tudi pri-
devniška beseda ves ne more pojavljati kot sopomenka in do pomenskih pre-
kr ivanj ne more priti. 
Katere slovnično-besedilne lastnosti pa še povezujejo primere tipa (a), (b), 
(bi)? S stališča pridevniške besedne zveze velja, da kakovostni pridevnik cel 
ne tvori besedne zveze s prislovi stopnje tipa * zelo/bolj/malo cel, in tudi sicer 
ne pozna nobene oblike stopnjevanja. Kakor drugi lastnostni pridevniki pa 
pozna besedno zvezo z desnimi dopolnili (izjema je samo pomen stopnje), 
npr. cel do polovice (sicer pa je uničen/razrezan). Tudi njegova razpo-
reditev v levem prilastku je vezana na kakovostno pomensko skupino, in sicer 
na predvidljivo stanjsko mesto — za pridevniki barve in pred snovnimi pri-
devniki,10 npr. lepi veliki rumeni celi (nerazrezani) koruzni hlebci. V znanih 
okoliščinah ločuje kategorijo (skladenjske) določnosti — cel-в : cel-i. (Breznik 
na tej podlagi skuša ločevati pomen.) 
10 O vezanosti pridevniških pomenskih skupin v levem prilastku prim. J. T o p o -
r i š i č , SS 1976, str. 465—467; pretvorbena povezava med desnim in levim sainostul-
niškim prilastkom ter različnost in hkrati nezamenljivost mest v levem prilastku glede 
na različno pomensko (desnoprilastkovno) podstavo sta glavni pomenski delitveni 
merili pridevniške besede v razpravi A. V i d o v i č - M u h a , Pomenske skupine ne-
kakovostnih izpeljanih pridevnikov, SR 1981, 19—42. 
S pomenskosestavinskega vidika lahko rečemo, da oba pomenska podt ipa 
v najš i ršem smislu povezuje opisna pro t ipomenska nadpomenka v kosih -> 
* k osni oziroma kosovni. Z besedotvornega vidika bi bil spre jeml j iv tudi (proti-
pomenski) nadpoinen razpadel, le da gre p r i pr imer ih t ipa (a) za nenamen-
skost, nenačrtnost , v primeri l i t ipa (b), (bi) pa za načrtnost . 
Pr idevnik cel v obravnavanem pomenu, zlasti s t ipom, ki ga izkazuje jo 
pr imer i (a), je tudi besedotvornopodstavni , po jav l ja se kot pr i las tek v skla-
denjski podstavi npr . pr idevniških zloženk: cel-o-rob-ni/-i [tak, ki ima] 
сеЦ-вј rob{-o}, [1 - > -ni/i, {} -> -o-; t ako še npr . cel-o-siran-ski, cel-o-številski. 
Iz obravnavanega pr idevniškega pomena v predložnih sklonih in v pr i-
slovnodoločilni vlogi pogosto nas ta j a konverzni izpel jani samostalnik: cel-i 
I tisti, ki je} cel [-0,] |] -> -i, cel-, npr . v zvezali kot *do cel-a/do cel-ega; opra-
viti imamo še s samostalniško pr idevniško sklanja tvi jo , kar pr iča o izredni 
starosti tak ih predložnih zvez.11 Ni čudno, da so iz mnogih nastal i sklopi, 
iz k ra jevn ih prislovnodoločilnih zvez pa po metafor izaci j i načinovni prislovi, 
np r . docela 'popolnoma' , scela 'v enem kosu', na celem 'nenadoma' . 
1.2.1.2 Beseda cel je besednovrstno samo povedkovnik, tore j v vlogi po-
vedkovega določila in povedkovega pr i las tka , in sicer v pomenu s tan ja po 
izvršenem de jan ju , ki ga po imenuje glagol celiti; gre za posledico iz tekanja 
d e j a n j a : celiti — zaceliti — (biti) zaceljen, cel. Kot povedkovnik s tan ja razvi ja 
cel samostalnik rana in vse samostalnike, ki po imenuje jo dele telesa oziroma 
telo, npr . : (c) Rana še ni cela 'zaceljena ' ; Ranjena roka je že cela 'zaceljena' . 
Y obravnavanem pomenu so mogoče povedkovniške zveze tudi s prislovi stop-
nje, npr . Rana je že precej cela /še kar cela 'zaceljena' . Povedkovnik cel je 
v obravnavanem pomenu besedotvorni, na jdemo ga v podstavi np r . glagolskih, 
pr idevniških in samostalniških izpel jank, p a tudi samostalniških in pr idevni-
ških zloženk. Glagol celiti (celjenje2, celilo2 <- [tisto, fci] ce/ij-a], [J —>• -ilo, cel-12 
idr.) izraža besedotvorni pomen d e j a n j a in rezul ta ta de jan ja : 1 3 celiti <-[posta-
(ja)tij cel\-0} / [delati (kaj)] cel[-o], |] -> -i -ti, cel-. Zveze, v ka ter ih se glagol 
pojavl ja , izkazuje jo povezavo z obravnavanim pomenom, npr . Rana se celi; 
Mazilo celi rane. Glagol celiti je tudi v podstaval i zloženk, npr . ran-o-cel-ec2 <r-
\tisti, A r i ] celi[-0] ran{-e); ran-o-cel-n-ikal2 <— [tisti, ki je] *ranoceln{-i} / [tisti 
ki] celi[-0] ran{-e). 
Kot povedkovnik pa se beseda cel uporab l j a tudi v pomenu neposledičnega 
s tan ja oziroma s tan ja pred potencialnim de j an jem; v tem zadn jem pr imeru 
se kot p ro t ipomenka po jav l j a pr idevniška beseda s tan ja kot posledica deja-
n j a : (č) Tone se je iz boja vrnil cel; Si še cel?; Samo glavo ima še celo. Po-
mensko je mogoče pr imere (č) razlagati kot metafor ični prenos pr imerov (a); 
tudi p ro t ipomenka ranjen ali (zanikana) sopomenka neranjen to povezavo 
po t r ju j e . Samo povedkovniška možnost sk ladenjske rabe p a tudi pomenska 
11 J. R i g l e r , Začetki slovenskega knjižnega jezika, Ljubljana 1968, predvideva 
za Trubarjev čas deloma še živo samostalniško sklanjatev pridevnika prav zaradi 
rabe takih oblik v Trubarjevih besedilih, čeprav so bile te oblike »tik pred izumrtjem 
in /ne/ več rabljene samo za nedoločno obliko /.../«, str. 11. 
12 Številčni eksponenti izražajo stopnjo tvorjenosti. 
13 Poskus predstavitve besedotvornih pomenov glagola, in sicer s pomočjo pre-
tvorbene povezave s sestavinami pomenske podstave povedi (propozicije) je podan 
v članku A. V i d o v i č - M u h a , Primeri tvorbenih vzorcev glagola. XXI. SSJLK 
Ljubljana 1985, 47—61. 
zoženost na isti t ip nosilcev s tan ja (samostalniških besed) kot pr i pr imer ih 
t ipa (c) up rav iču je skupno obravnavo. 
1.2.1.3 Med količinske pr idevniške besede pa se beseda cel uvršča, ko je 
n j ena skladenjska raba omejena predvsem na vlogo obsamostalniškega pr i -
lastka. Pr idevniški besedi cel ustreza vpraša ln ica k o l i k o . Kot količinska 
pr idevniška beseda ne ločuje (skladenjske) določnosti, razvrsti tev v levem 
pr i las tku pa je vezana na količinsko mesto, to je pred lastnostne pr idevniške 
pomenske skupine : Pojedel je cel velik rumen koruzni hleb. V obravnavanem 
pomenu se cel tudi ne sprevrača v samostalnike. 
SS 1976 (str. 271) uvršča cel med količinske pr idevniške zaimke. Vendar 
pa je v SS 1976 med navedenimi količinskimi zaimki treba ločiti tiste, ki izra-
ža jo samo številčni obseg, od tistih, ki poleg številčnega obsega izražajo še 
obseg česar koli. Samo številčnost izražajo zaimki noben, oba, vsi (edninski 
pomenski p a r noben), in bi jih zato morda lahko uvrstili k a r med števnike 
(števniško pr idevniško besedo); od drugih količinskih zaimkov se ločijo po 
tem, da imajo samostalniško jedro vedno imenovalniško: noben delavec, oba 
delavca, vsi delavci. Drugi količinski zaimki imajo samostalniško jedro rodil-
niško, in sicer ob štetem (množinskem) rodilniku ali ob edninskem rodilniku 
(izjema samo ves, cel), np r . veliko ljudi : veliko kruha-, v p rvem pr imeru so 
vsi po vrsti (nedoločni) števniki, npr . kolikor/nekoliko/koliko/precej/kolikor 
koli/nič/ne toliko/enako ljudi, v drugem pr imeru pa so pridevniški zaimki, np r . 
koliko/kolikorjnekoliko/kolikojnič ... kruha. Znot ra j pridevniškosti bi bilo to-
re j t reba ločiti t ipa (številčno) veliko ljudi, k je r gre za števnik. od (po obsegu) 
veliko kruha, k j e r je veliko zaimek. Oporo za takšno delitev ponu j a SS 1976 
(str. 267), s a j n a v a j a tudi med nedoločnimi števniki p r imere veliko ljudi, 
mnogo ljudi, več prijateljev; p r imere malo kruha, najmanj poštenja p a b i bilo 
t reba izločiti iz števnikov in uvrst i t i med zaimke. 
Pr i količinskem pomenu pr idevniške besede cel se vzpostavi sopomensko 
razmer je s pr idevniško besedo ves 'v celoti' in prot ipomensko delni (pol, četrt); 
po SS 1976 imamo opravi t i posredno prek te sopomenske povezave s totalnim 
pomenom količinskega pr idevniškega zaimka.14 Kot že p r e j imenovani štev-
niki noben, oba, vsi ima tudi cel 'ves' samostalniško jedro v imenovalniku, 
in sicer edninskem: cel 'ves' obraz. — Glede na pomen jedrnega samostalnika 
je mogoče ločiti več t ipov zvez. 
1.2.1.3.1 Samostalniška besedna zveza s količinskim pr idevniškim zaimkom 
cel izraža na jveč j i možni obseg česar koli: (d) Tone je celo belo steno pobarval; 
Tone je včeraj prebral celo knjigo; Cela desna roka ga boli. Formalno bi bila 
v navedenem t ipu pr imerov možna raba besede cel tudi v povedkovem dolo-
čilu, vendar t aka raba vpl iva na spremembo pomena — količinski pr idevniški 
zaimek postane kakovostni pr idevnik (prim. pogl. 1.2.1.1): Stena je cela 'nepo-
škodovana ' ipd . Breznikovo pre tvorbeno pravilo1 5 ne dovol juje tudi poved-
14 Gl. ]. T o p o r i š i č , SS 1976, str. 271, kjer imamo v razpredelnici mecl total-
nimi količinskimi pridevniškimi zaimki navedena ves, oba; da je ta ves lahko razum-
ljen kot sopomenka cel, se pravi 'v celoti', protipomenka 'deloma (del)', in ne morda 
v pomenu osi, vse sestavine česa ob štetem samostalniškem jedru, npr. Vsi delavci 
so se zbrali, nam omogoča pojasnilo na str. 280, kjer sta med količinskimi zaimki 
izrecno izpostavljena ves in cel. Seveda cel 'neokrnjen, nepoškodovan, poln', ne mo-
remo obravnavati med zaimki, saj gre, kot smo skušali dokazati (gl. 1.2.1.1), za pridev-
niško besedo stanja. 
15 Prim. A. B r e z n i k , SS 1934, str. 218. 
kovopri lastkovne razlage teh primerov p rav zaradi pomenske spremembe v 
povedkovem določilu: * Stena je cela — Steno je pobarval. S tem se tudi po-
t r j u j e zaimkovnost besede cel, s a j je raba pr idevniških zaimkov v povedkovem 
določilu navadno omejena na določene besedne zveze, na določena pomenska 
dopolnila.16 Seveda se po jav l j a vprašan je , ka te ra je sk ladenjska vloga besede 
cel v pr imer ih kot (di) Steno je celo pobarval. Desna roka ga cela boli —Desna 
roka je cela boleča. 
Lahko rečemo, da se količinski pr idevniški zaimek cel in tudi nekater i 
drugi , zlasti količinski razvrst i tveno obnaša jo kot prislovi; količinski pr idev-
niški zaimki imajo tudi pomenske prislovne lastnosti, s a j j ih ob glagolu lahko 
razumemo kot besede, ki izražajo obseg de j an j a samega, in ne samo obsega 
predmeta , ki ga de jan je pr izadeva. Da bi j ih lahko brez premisleka uvrstil i 
med prislove, p rep reču je ohran jena ujemalnost , lahko tudi v obliki štetega 
(množinskega) rodilnika, npr . Precej dobrih strokovnjakov uspe; Dobrih stro-
kovnjakov precej uspe : Dobri strokovnjaki precej uspejo, k j e r je precej 
nedvomno prislov.17 Prislovnost za imka cel ob glagolu nakazu je tudi prot ipo-
menska možnost s prislovom delno, ki dokončno prenese pomen samo na obseg 
d e j a n j a : Steno je delno pobarval. Kot pravi prislov pa se beseda cel obnaša, 
ko se razvršča p red lahko izpridevniški povedkovnik s tanja . Čeprav še vedno 
oh ran j a ujemalnost , pa je tudi pomensko pravi prislov, s a j izraža obseg po-
vedkovniško izraženega s t an ja : (da) Domov se je vrnil cel/ves uničen; Cela/ 
osa polomljena hodi okrog; Bil je cel/ves zanič, cel/ves hin, cel/ves bolan.18 
Tako so tudi drugi pr idevniški zaimki homonimni s prislovi: Precej/nekoliko/ 
ne toliko/enako/toliko uničen, k j e r pa seveda odpade tud i vp ra šan j e u jemal -
nosti. Tudi sopomenke besedi cel v omenjeni vlogi so prislovi s topnje, in sicer 
popolnoma, čisto, dokončno ipd. Beseda cel pa se k l j u b ohranjen i ujemalnost i 
razvršča lahko tudi pred povedkovnik s tanja . 
1.2.1.3.2 Samostalniška besedna zveza z zaimenskim cel izraža na jveč jo 
možno mero sploh: (e) Popil je cel liter vina; Preteči mora cel kilometer. P r i 
osnovnih merskih enotah se skora j ne uporab l ja oes. — Kot (površinska) so-
pomenka se tu po jav l j a tudi pr idevnik poln kot stilno nezaznamovan ob samo-
stalniku, ki po imenuje ka j , ka r se lahko polni (napolni — je polno): (ei) Cel/ 
poln lonec mleka je razlil; Doignil je celo/polno orečo moke; cel/poln jerbas 
orehoo; cel/poln orč vode. Taka sopomenska zamenjava p a je mogoča le v ob-
samostalniškem (prilastkovnem) položaju, v povedkovem določilu p a se besedi 
pomensko različno obnaša ta : Cel/poln lonec mleka — Lonec mleka je poln/ 
10 Prim. J. T o p o r i š i č , SS 1976, str. 281, kjer je rečeno, da »/n/ekateri pridev-
niški zaimki in števniki ne morejo rabiti kot povedkovo določilo /.../«; v članku 
A. V i d o v i č - M u h a , Pridevniške zaimenske besede, XV. SSJLK Ljubljana 1979, 
65—97, so predstavljene besedne zveze pridevniških zaimkov v različnih skladenjskih 
vlogah; potrjeno je spoznanje o omejenosti povedkovodoločilne rabe pridevniških zaim-
kov oziroma njihova vezanost v tej skladenjski vlogi pa tudi v vlogi povedkovega 
prilastka na posebno besedno zvezo, najpogosteje s členkom. 
17 Prim. J. T o p o r i š i č , SS 1976, str. 272, kjer gre za distribucijsko razpo-
znavnost besednih zvez tipa precej delavcev : precej delati. 
18 Plim. J. K a č a l a , Doplnok v slovenčine, Bratislava 1971, 161—165, ki se 
odloča o povedkovoprilastkovni vlogi besede cel predvsem na podlagi razvrstitve pa 
tudi pomenu besede, ob katero se razvršča, ne pa na podlagi pomenu dvostavčne pre-
tvorbe; tako obruvnuvu besedo cel kot povedkov prilastek, ko se razvršča ob polno-
pomenski glagol, ob imenskem povedkovem določilu pa je cel beseda, kutere »pomen-
skn stran je prislovna (= popolnoma, čisto)«, str. 162. 
Lonec je poln mleka — Lonec mleka je cel 'nerazbi t /nenačet (neodpit) ' . Tud i 
v obsamostalniškem položaju količinskozaimenski pomen pr idevnika cel zah-
teva še desni pri lastek, sicer je cel lahko kakovostni pr idevnik: cel lonec 'ne-
razbit ' : cel lonec mleka 'poln (lonec)'. Sk ra tka beseda poln je kakovostni , 
in sicer s tanjski pr idevnik, nastal po tvorbenem vzorcu polniti — napolniti 
— (biti) poln, napolnjen, cel p a oh ran ja vse lastnosti (količinskega) zaimka. 
1.2.1.3.3 Samostalniške besedne zveze z globinsko števniškim cel izražajo 
največj i možni številčni obseg, vendar lahko le posredno: (f) Cel/ves kolektiv 
je vedel; Cela/vsa Das se je zbrala; Prepeval je cel/ves avtobus; Cela/vsa dr-
žava je prizadeta. Da gre dejansko za številčni obseg, je mogoče dokazati 
s pretvorbo, v kateri pr ide na površino samo številčna količinska pr idevniška 
beseda vsi: Cel/ves kolektiv Vsi člani kolektiva (Vsi iz kolektiva ... ki so 
v kolektivu); Cela/vsa vas <— Vsi ljudje iz vasi... ki so v vasi i td. Zveze, 
ki izražajo na jveč j i možni številčni obseg, se skladenjsko ločijo od p re j šn j ih 
po tem, da je brez pomenske spremembe mogoča raba tudi Kolektiv je cel/ves 
(so vsi, ki tvorijo kolektiv) — Kolektiv je vedel; Vas se je cela/vsa zbrala: Vas 
je cela/vsa — Vas se je zbrala ipd. 
1.2.1.3.4 O b izsamostalniškem povedkovniku, ki izpostavlja npr . človeka 
kot nosilca lastnosti, dejavnosti , lahko pa tudi k a k a druga s tanja , je besedo 
cel mogoče razumet i kot poudaril i členek, ka r p o t r j u j e tudi sopomenska po-
vezava s pravi, np r . (g) Postal si cel ( 'pravi') mož ( ->ze lo možat); Tone je cel 
( 'pravi ') umetnik (-»-zelo umetniški) ; Nastala je cela ( 'prava') zmeda ( ->ze lo 
se je zmedlo); Sosed je cel ( 'pravi ') advokat (-> zelo advokatski) . 
Kot izvzemalni členek pa se cel uporab l ja ironično kot na jn i ž j a možna 
s topnja . Sopomenki sta členka samo, le: (gi) Celi dve minuti je čakal (samo, le). 
1.2.1.4 Pr idevniška beseda cel izkazuje torej dve temeljni pr idevniški po-
menski skupini : lahko je lastnostni, na tančne je kakovostni pr idevnik z vsemi 
značilnostmi te pomenske skupine pridevnikov, tudi s pr ičakovanimi konverz-
nimi prehodi med samostalnike, ali pa količinski pr idevniški zaimek v popolni 
ali m a n j popolni povezavi z ves; globinsko se lahko uvršča cel med števniške 
pr idevniške besede, sa j izkazuje (globinsko) sopomenskost z osi — primeri (f). 
Po razvrst i tvi in pomenu, ne pa po formalnih lastnostih (ohranjena u jemal-
nost), je lahko še prislov (obglagolski položaj , še izraziteje pa obpovedkov-
niški — primeri (di), (d2)) ali poudarni in izvzemalni členek — primeri 
(g), (gi). 
1.2.1.5 Na podlagi postavljenih pomenskih izhodišč bi morala biti v S S K J 
beseda cel ponovno razčlenjena. Sedan ja redakci ja te besede z razvrst i tvi jo 
in izbiro gradiva ne izkazuje niti temeljne pomenske delitve na kakovostnost 
in količinskost oziroma obsegovnost. Tudi pomensko odločujoča polnost oziro-
ma omejenost sk ladenjske rabe ni izkazana; npr . v prvem in drugem pomenu 
(za š tevi lkama 1., 2.) bi morale biti p reds tavl jene po eni strani skladenjske 
vloge kakovostnega pomena, po drugi pa vezanost na povedkovniško skla-
denjsko vlogo. Ker so pomenske meje zabrisane, seveda tudi ni izkazana skla-
denjska vezanost količinskega pomena; niso izkazani pr imeri , ko gre za pr i-
slovni pomen itd. Zelo motijo tudi razlage, ki so v bistvu besedno sopomenske, 
npr . samo v okviru 1. pomena: ki ni razdeljen na kose —> nerazdeljen (na kose 
— tavtološko), ki še ni načet —> (še) nenačet, ki ni poškodovan -> nepoško-
dovan. 
1.2.2 Med količinske pr idevniške ali samostalniške besede se uvršča ta tudi 
pol, če/rt.19 Po SS 1976, 267, je besednovrstnost te besede razvidna šele iz be-
sedne zveze, in sicer iz sklonljivosti ali nesklonljivosti desnega samostalnika: 
s pol/čebi kruha : s pol/četrt kruhom. S S K J 3 (753—754) uvršča besedo v ce-
loti med prislove, za kar p a nima nobenega formalnega dokaza. Glede na 
merilo pregibnosti desnega samostalnika, ki ga postavl ja J. Toporišič v SS 
1976, bi bilo mogoče ločiti pr imere, ko sta pol/četrt l ahko samo samostalniška 
beseda, od primerov, ko sta lahko samostalniška ali pr idevniška . Seveda se 
vs i l ju je vp rašan je , kako doseči razvidnost besednovrstnosti že v izhodiščni 
obliki. Ugotovitev iz SS 1976 (str. 267), da če je desni samostalnik ženskega 
spola, se ne sklanja , beseda pol je torej jedrni samostalnik, samostalniki mo-
škega in srednjega spola na tem položaju pa se lahko sk lan ja jo ali ne, je mo-
goče na podlagi gradiva2 0 dopolniti še z dejstvom, da se tudi samostalniki 
ženskega spola lahko sklanja jo , če so štcvni, če sta tore j poljčetri š tevnika 
(ob množinskorodilniški obliki): pol/četrt hruške — s pol/četrt hruške : pol/ 
četrt hrušk — s pol/četrt hruškami kot s pet(imi) hruškami ali pol/četrt po-
marančam (so se posušili listi). Samostalniškost besed pol in četrt se navezuje 
na sopomenki polovica, četrtina; besedi se namreč lahko uporab l j a t a v enakih 
besednih zvezah kot pol/četrt, k a d a r gre za poimenovanje enega od dveh ali 
enega od štirili enakih delov celote, čeprav je res, da se, zlasti ko gre za količino 
merskih, časovnih enot, nedvomna samostalnika de jansko redko uporab l j a t a 
— pogosteje tore j pol metra/pol dneva kot polovico metra/polovico dneva. 
Glede na pomen samostalnika, ki ga imata besedi pol/četrt na desni, ločimo 
več t ipov besednih zvez. 
1.2.2.1 Samostalnik ob besedi pol je merska enota. Gre za t. i. količinski 
rodilnik. ki ima dvojni rodilniški samostalnik — mersko enoto in to, k a r je 
mer jeno: (h) pol metra blaga; Postregel je s pol litrom vina / s pol litra vina; 
četrt metra blaga; Postregel je s četrt litra/litrom vina. Zveza pol + samo-
stalnik je tud i skladenjsko neločljiva, tako kot zveza npr . glavnega števnika 
s samostalniško mersko enoto. Drugi samostalniški pr i lastek, ki po imenuje 
to, ka r je merjeno, je skladenjsko seveda mogoče ločiti: Pol/četrt litra je še 
vina (liter pa vode); Vina je prinesel pol/četrt litra. 
Za razliko od nekater ih nedoločnih števnikov in (količinskih) zaimkov, npr . 
mnogostnih t ipa precej, malo idr., se beseda pol l ahko opisno s topn ju je s proti-
pomenskima pr idevnikoma dober/slab 'več/manj ' . T a značilnost jo povezuje 
z določnimi, in sicer glavnimi števniki : dobrega pol/četrt metra (blaga), 
slabega pol/četrt litra (vina), kot npr . dobrih tristo metrov blaga.-1 Takšno 
s topnjevanje določnih števnikov in s tem tudi besed pol/četrt je seveda samo 
površinsko, s a j gre dejansko za vzpostavitev p r imer jave z rodilniškim samo-
stalnikom, ki izraža merjeni količini: dobrega pol/četrt metra blaga 'več blaga 
kot pol/četrt met ra -> več kot pol/četrt met ra blaga ' ; slabih tristo metrov 
blaga ' m a n j blaga kot tristo metrov -> m a n j kot tristo metrov blaga. ' Pre tvorba 
kaže, da gre v bistvu za dvojno rodilniško zvezo, ki je v p r imer ja lnem raz-
10 Prim. Л. B a j e c , Besedotvorje slovenskega jezika II, III, Ljubljana 1952 
(dalje BS J). str. 93, ki je predstavlja besedo zgodovinsko kot samostalniško: »samo-
stalnik ро1ъ 'plat, polovica' se je sklanjal po ii-jevski deklinaciji.« 
20 Prim, izpise za to besedo v gradivu Inštituta za slovenski jezik, ZRC SAZU. 
21 Prim. S S K J 4, str. 727. kjer so л 7. pomenu pridevnika slab navedeni tudi 
primeri takšne rabe. 
mer ju (veznik kot): zvezo samostalnika z nedoločnim števnikom (količinskim 
zaimkom), katerega približnost potem omejuje (natančneje določa) zveza glav-
nega števnika s samostalnikom, ki poimenuje mersko enoto. Če tore j i zha jamo 
iz obravnavane besedne zveze, potem lahko rečemo, da ima tudi beseda pol 
lastnosti določnih števnikov. Tudi po pomenu sta pol in četrt bl ižje glavnim 
kot nedoločnim števnikom. s a j »natanko kažeta« (številčni) obseg »predmetov, 
o kater ih se govori / . . ,/«.22 
Zanimive so tudi zveze t ipa tri metre in pol/četrt blagu ч- tri metre blaga 
in pol/četrt metra blaga, k j e r gre v bistvu za pr i redno zvezo dveh podredilo 
razvitih samostalniških (besednih) zvez: pri prvi zvezi gre za izpust samo-
stalniškega pr i las tka , ki poimenuje mer jeno snov, pr i drugi pa za izpust samo-
stalnika, ko poimenuje mersko enoto. Samostalniku v količinskem rodilniku, 
ki poimenuje mersko enoto, pa lahko sledi tudi t. i. merni pr idevnik: 2 3 (hi) pol 
metra dolg; pol kilograma težek ipd. Le ob glagolih p r emikan j a lahko ostane 
merska enota v količinskem rodilniku brez nada l jn j e določitve: (I12) tekel, 
pešačil je pol kilometra. 
Zveze s samostalnikom, ki poimenuje časovno razsežnost, se od obravna-
vanih ločijo po tem, da samostalnik, ki poimenuje čas, nima obveznega desne-
ga določila: (i) Pol/četrt ure je minilo; Preigral je pol/četrt noči; Pol/četrt 
dne (dneva). — Pr i zvezah s časovnorazsežnostnim samostalnikom je kot pr i -
lastkovni mogoč samostalnik iz glagolov p remikan j a ; v teh pr imer ih postane 
samostalnik poimenovanje za (časovno) mersko enoto: (ii) Do vasi je uro 
in pol (ure) hoda/vožnje/teka/(počasne, hitre, zmerne) hoje, ka r je nastalo 
iz globinske podstave Do vasi se hodi/vozi... uro in pol (ure). Vse druge 
skladenjske lastnosti ostanejo. 
V vseh obravnavanih pr imerih sta besedi pol/četrt vsa j pomensko (če ne 
oblikovno) lahko števniški, tore j pr idevniški , ali zaimenski, in sicer pridev-
niški ali samostalniški. Števniški sta v pr imerih, ko izražata polovični, četr-
tinski del številčno izrazljive količine,: npr . četrt, pol, tričetrt metra, (en) meter, 
dva ..., zaimenski, ko izražata polovični, četr t inski del celote, npr . četrt, pol 
metra : cel meter. 
1.2.2.2 Samostalnik ob besedah pol/četrt lahko poimenuje ka j , ka r je mo-
goče šteti, pol/četrt sta števniška, ali ka j , k a r nima te lastnosti — pol/četrt 
sta zaimenska, izražata obseg: (j) Pojedel je pol/četrt jabolka/jabolk <— pol/ 
četrt obsega, količine jabolka/jabolk. V p rvem t ipu gre za obseg, v drugem 
za potencialno zvezo z glavnimi števniki. npr . pol (števila) jabolk — eno ja-
bolko, pet jabolk itd., vsa jabolka; v p rvem t ipu ostaja razmer je le s celoto 
oziroma z deli celote: pol/četrt jabolka — celo/vse jabolko. Na (predinetno)-
pomenski ravni imata pol/četrt sopomenki s polovica/četrtina: Pojedel je po-
lovico/četrtino jabolka/jabolk — Pojedel je celo (vse) jabolko / vsa jabolka. 
Primeri rabe v drugih skladenjskih vlogah so običajni : Jabolk-ef-a je pol/ 
četrt; Jabolk-of-a je pojedel pol/četrt. O b snovnih samostalnikih izražata pol/ 
četrt samo obseg: (ja) Zmešaj pol/četrt kisa in pol/četrt vode pol(-ovico)/če-
trt(-ino) količine kisa in pol(-ovico)/četrt(-ino) količine vode. Samo kot šte-
vilčno določitev (števniški pomen) moramo razumeti zveze kot (ji) Zbralo 
22 Prim. A. B r e z n i k , SS 1916, str. 109. 
23 Prim. A. V i d o v i č - M u h a , Merila pomenske delitve nekakovostne pridevni-
ške besede, SR 1978, 253—276, kjer so merni pridevniki določeni tudi z zanje tipično 
besedno zvezo kot »visok več metrov.« 
se je pol/četrt o asi, mestaч- Zbralo se je pol ljudi (iz) vasi, mesta (pol/četrt 
vaščanov, meščanov). 
1.2.2.3 Besedi pol/četrt pa se lahko razvrščata tudi ob pr idevnik, prislov 
ali glagol, k j e r izražata (neštevilčno) razsežnost, obseg s tan ja , lastnosti. Po 
razvrst i tvenem pravi lu slovenskega jezika24 sta v teh pr imerih prislova: (k) 
Pridelka je pol manj kot lani; Vlak je vozil pol prazen; Hiša je bila pol lese-
na; Tone pol dremlje, pol pa spi. Preds tavl jene zveze je mogoče razumeti tudi 
s (predložno) samostalniško podstavo v vlogi prislovnega določila, ka r se potem 
površinsko kaže kot prislovno-prislovna, pr idevniško-pris lovna ali glagolsko-
prislovna zveza: Pridelka je za pol(ovico)/četrt(ino) manj ( - > - . . . polovično, 
četrtinsko manj); Vlak je do pol(ovice)/četrt(ine) prazen (->... polovično, 
četrtinsko) prazen; Hiša je do pol(ovice)/četrt(ine) lesena (->... polovično, 
i četrtinsko) lesena: Klobuk je na pol(ovico) nov (->... polovično) nov (primer 
je frazeološki, s a j zveza dejansko pomeni 'precej , skoraj ' nov; ne gre več 
za izražanje na tančne količine obsega, zato tudi ni mogoča zveza *Klobuk 
je četrt nov); Tone na pol(ovico) dremlje ...(->... polovično) dremlje. 
Prenos besed pol/četrt pred samostalnik ti dve besedi seveda uvršča v sku-
pino, obravnavano pod 1.2.2.2. torej med samostalniške ali sk ladenjsko razvidne 
pr idevniške besede: Pol(ovica)/četrt(ina) pridelka je manj; Pol(ovica)/če-
trt(ina) vlaka je praznega; Pol(ovica)/četrt(ina) hiše je lesene; Pol(ovica)/če-
trtina) klobuka je novega; *Pol(ovica) Toneta dremlje ... 
1.2.2.4 V celoti samostalniške pa os ta ja jo različne prislovnodoločilne (pred-
ložne) zveze besed pol/četrt : (1) Prerezati limono čez pol(ovico); Preganiti polo 
na pol(ovico); Deliti si kaj na pol(ovico). 
1.2.2.5 Vse preds tavl jene skladenjsko-pomenske skupine zlasti besede pol 
so tudi besedotvornopodstavne, in sicer s o v podstavi tvor jenk z dvema koren-
skima morfemoma, se prav i zloženk in dvokorenskih sklopov. 
1.2.2.5.1 Sklopi s samostalnikom pol v podstavi so zelo stare tvor jenke, 
sa j oh ran j a jo sled samostojne sk lan ja tve u-jevskih debel: pol(u)dne, pol(u)noči, 
tudi poltreh, polštirili itd. P r imere kot pol(u)dan, pol(u)noč razlaga A. Bajec 
kot mlajše, nastale, ko so bili omenjeni sklopi že t rdno v jezikovnem sistemu, 
s a j je iz nj ih nastal nov izhodiščni (imenovalniški) sklon (-dne : -dan, -noči : 
-noč J.25 
Z današn jega vidika bi bile omenjene in n j im podobne še kasnejše 
tvor jenke (kot polkrogla, polkupola, pol-, četrtfinale, pol-, četrt stoletje; pol-
drugi, poltretji) uvrs t l j ive med zloženke z enomorfeinskim, samo medponskim 
obrazilom in s skladenjsko podstavo, npr . polkrogla krogla {do} роЦ-о), 
{} -> -0-, pol-, -krogla; poldan-(r- dan {do} роЦ-0}, {} -> -0-, pol-, -dan, tudi 
poldrugi drugi {do} роЦ-0}, {} -> -0-, pol-, -drugi ipd. ; pollitrski litrski 
{do} роЦ-0}, { } - 0 - , pol-, -litrski, vendar tudi \tak, ki je povezan} {s} 
pol{-e} litr{-om}/pollitr{-om}, {} -> ' -0- , [| -ski, pol-, litr-/\\ -> -ski, pollitr-
24 Gl. npr. J. T o p o r i š i č , SS 1976, str. 470, 471. 
25 Prim. Л. B a j e c . BS J, 93—94. kjer so primeri uvrščeni med sklope: ро1ъ dne, 
polu nošti. »Ko je zveza dobila enoten prenesen pomen, se je strnila tudi v besedno 
enoto z enotnim poudarkom. Iz takih kot casus obliqui občutenih primerov si je jezik 
ustvaril nov nominativ, bodisi v obliki *po^dbnb, *poh,noštb ali poludbnb, polu-
noštb. /.../ Zatorej moremo tudi v slovenščini računati z obema sestavinama pol- in 
polu-.« (Str. 93.) 
(enkrat gre za zlaganje, drugič za izpel jevanje iz zloženke polliter, ki je pa 
SSKJ nima).2e 
Enoglasnost sklopov poldne, polnoči in mlajš ih poldan, polnoč dokazuje , 
da gre v obeh pr imer ih še vedno za zelo stare tvor jenke, p rav tako poltréh, 
polpêtili ipd. Vse druge tvor jenke tega t ipa so dvonaglasne, ka r jih povezuje 
z vsemi drugimi mlajš imi obrazilno enomorfemskimi zloženkami t ipa avto-
cesta. Zloženke z medponsko-pr iponskim obrazilom tip pol-0-lét-je so eno-
naglasne, pač glede na morfemsko zgradbo zloženske določujoče sestavine.27 
SSKJ 3, 754—788, se glede števila naglasov v glavnem u jema z omenjenimi 
stališči, iz jema je le enonaglasnost pr i poldrùgi, poltrétji. Z naglasnega vidika 
pa je ohlapna določitev gesla pol...: pol... ali pol... (754), sa j ne gre za 
po l jubno zamenljivost naglašenosti ali nenaglašenosti . Mislim, da bi bilo 
mogoče na tančno reči, da je nenaglašeni pol... vezan samo na sklope in rned-
ponsko-pr iponske zloženke, sicer je pol... vedno naglašen (gl. še 1.2.2.4.2). 
1.2.2.4.2 Zelo obsežna skupina novejših zloženk pa v bistvu ne izraža ob-
sega predmetnost i same, a m p a k obseg n jene lastnosti. N e k a j pr imerov: polbog, 
polbrat, polinteligent, polavtomat, polusnje, polsintetika, polmrak, polsvetloba 
ipd. Pomenska podstava takšnih tvor jenk (npr. za polbrat) je: tisti, ki ima 
pol lastnosti brata / tisti, ki je na pol(ooico) — polovično bratovski; pol-
usnje •<— tisto, ki ima pol lastnosti usnja / tisto, ki je na pol(ovico) — polovično 
usnjeno; polmrak -<- tedaj, ko je na pol(ovico) lastnosti mraka / tedaj, ko je na 
pol(ovico) — polovično mračno. Sk ladenjska podstava vsebuje frazeologizirano 
prislovno (predložnosamostalniško) zvezo na pol: polbrat brat (na) роЦ-в], 
{} -0-, pol-, -brat, na pol 's pol lastnostmi' . Po zgradbi se tvor jenke uvršča jo 
med samostalniške medponskoobrazilne.2 8 Tudi dosledna dvonaglasnost po-
t r j u j e takšno uvrsti tev. 
1.2.2.5 Pomenska predstavi tev gesel pol in napol v SSKJ2 0 zahteva v marsi-
čem temelj i to preuredi tev. Pr ipombe na sedanjo redakci jo se nanaša jo pred-
vsem na slovnično (zlasti besednovrstno) opredelitev, (predmetno)pomensko 
razčlenitev gradiva, ustreznost gradivnega izbora, deloma vsa j ustreznost 
razlag. 
Geslo pol je v SSKJ v celoti uvrščeno med prislove brez kakr šne koli 
kasnejše dopolnitve ali pojasnila . Taka uvrstitev ni v skladu ne samo z našo 
razčlenitvijo, a m p a k tudi z vso dotedanjo besednovrstno predstavi tvi jo te 
besede.30 Po S S K J je beseda pol prislov celo v zvezah kot pol hleba, pol jabol-
ka ali pol metra, tudi prerezati čez pol, na pol ipd. D o določene mere bi bilo 
26 Prim, tudi J. T o p o r i š i č . SS 1976, ki uvršča primere polčas, polizdelek, 
četrtfinale med sklope, str. 147, polkrog (z navedenima naglasoma) pa med zloženke, 
str. 146, 147. 
27 O odvisnosti števila naglasov pri podrednih obrazilno dvomorfemskih zloženkah 
od njihove morfemske zgradbe prim. A. V i d o v i č - M u h a , Zloženke s pomenom 
lastnosti delov organizma, SR 1983, 359—374, zlasti 369—370. 
28 F. L e v s t i k ugotavlja v Napakah slovenskega pisanja (ZD 6, Ljubljana 1956, 
38—88), razprava izšla 1858, da so s pol prave sestave le v »dajalniku in storilniku«, 
tvorjenke kot polbrat, polkonj ipd. so neustrezne; tudi A. B a j e c v BS J uvršča 
obravnavane tvorjenke med »umetne besede, navadno pomenske izposojenke /. . . / . Za-
torej ima Perušek prav, ko jih odsvetuje in predlaga zanje naslednja nadomestila: 
mali bog, somrak, polovični učenjak, po poli brat /.../«, str. 93—94; za SS 1976 gl. op. 26. 
2» Prim, pol SSKJ 3, 753—754, napol SSKJ 2. 963—964. 
30 Doslej je to samostalniška in/ali pridevniška beseda — prim, literaturo npr. 
iz op. 18, 19. 
razumlj ivo omahovanje med samostalniškostjo in pr idevniškost jo zlasti za 
pr imere t ipa s pol hleba : s pol hlebom, prislovnost pa je nerazumlj iva . Y izho-
dišču bi moralo biti geslo določeno kot (zaimensko) samostalniško ali pr idev-
niško ter kot števniško (pridevniško: s pol jabolka/hruške : s pol jabolkom 
ter s pol jabolki/hruškami). 
Pr i pomenski razčlenitvi gre za številne ohlapnosti , ki kažejo na nedo-
mišljenost redakci jske zasnove. V prvem pomenu so pod a) brez poševnice 
(pomenskega (ali stilnega) znamenja v obliki poševne črte) ali brez dodatne 
razlage navedene eliptične zveze kot tri metre in pol blaga (tudi brez var ian te 
tri in pol metre); pod b) p rav tako brez poševnice ali razlage zveze ima pet 
let in pol ali do oasi je tri ure in pol hoda (-> se hodi tri ure in pol ure) i td. 
P rav tako so v prvem pomenil pod c) zelo raznovrstni primeri , tako besedno-
vrstno kot pomensko: brez opozorila sta s k u p a j zvezi s pol štruce in s pol 
hlebom. Ponovno se po jav i jo zveze z merskimi enotami, tudi časovnimi, čeprav 
so bile obravnavane pod a) oziroma b). Pr i zvezah kot dobrega pol litra, slabe 
pol ure gre namreč le za elipso iz zvez več (vina) kot pol litra, manj (hoje) 
kot pol ure; zveze sodijo za poševnice pod a) ali b), seveda z ustrezno dopol-
ni lno razlago, ki bi tudi površinsko utemelj i la tako uvrsti tev. 
Kot pomensko neproblemat ična je preds tav l jena zveza blago je iz pol 
sintetike in pol volne, čeprav gre za pomensko dvoumnost: ali je blago iz 
pol(ovice) sintetike (kolikor je imamo pač na razpolago), ali pa je blago pol-
ovico) iz sintetike —> polovično sintetično; ver je tno gre za zadnj i pomen, zato 
bi bila n u j n a premesti tev veznikov, torej blago pol iz sintetike, pol iz volne. 
Zveze kot možak in pol, dekle in pol, s eda j uvrščene v pomen za številko tri, 
i zha ja jo iz zvez, navedenih v 1. pomenu, kot meter in pol (metra), liter in pol 
(litra), leto in pol (leta) ali tudi štruca in pol (štruce), dve jabolki in pol (ja-
bolka), ki p a jih Slovar n ik je r ne izkazuje. Zveze kot možak in pol, dekle 
in pol je namreč mogoče razložiti kot možak in pol možaka, dekle in pol de-
kleta, seveda v pomenu lastnosti — (cela) možatost in še pol možatosti ipd. ; 
t reba bi jih bilo pr ikaza t i bl ižje skupa j , morda le za dvema poševnicama (kot 
t. i. podpomen) , pr i čemer p a bi bilo nu jno slovnično opozorilo, da gre za samo 
povedkovniške (predikat ivne) frazeologeme, kar je tudi formalni dokaz za 
n j ihov lastnostni pomen (in ne morda pomen nosilca lastnosti); ker so zveze 
v okviru 2. slovarske razlage (za številko 2) pomensko neizčiščene, ne morejo 
ti pr imeri , ki so predstavl jeni za 3. razlago (za številko 3), izražati organske 
pomenske povezave. Drugi slovarski pomen je namreč zmes različnih pr ime-
rov: s k u p a j se na jde jo zveze kot pol mesta, pol vasi in pol toliko, pol prazen: 
pr imer i so sicer ločeni z a) in b), a če se ustavimo n a j p r e j ob razlagi, za oba 
t ipa primerov ne more veljat i omejitev na približnost (izraža pribl ižno polo-
v i č n o . . . ) . Kako besednovrstno in skladenjsko-pomensko razumemo pr imere 
t ipa pridelka je pol manj (v Slovar ju s k u p a j — brez poševnice — s pol manjši), 
pol nov, hiša je pol lesena, smo predstavi l i v poglavju 1.2.2.2.3. Y S S K J imamo 
brez poševnic, p r a v tako v okviru drugega pomena, združene zveze kot hiša 
je pol lesena pol zidana s frazeološkimi zvezami kot to je rekel pol za šalo 
pol zares, ter pol živ, pol mrtev. Frazeološke zveze bi bilo mogoče razumeti 
rekel je za pol(ovico) šale... -*• polovično se je šalil...; pol živ p a seveda 
razlagamo prislovno polovično živ (polovično živi), polovično mrtev. V okviru 
drugega pomena na jdemo brez opozoril tudi zveze pol dremaje, k j e r bi se 
p r a v tako dalo govoriti o prislovu, in ka r n a p r e j brez poševnice pol v spanju. 
Zlasti slovnična redakci ja gesla pol je v S S K J res v celoti zgrešena, po-
menska p a vsa j nedomišl jena. Tudi gradivo, t. i. iztržki, ni dovolj pomensko 
razpoznavno. Tako bi bilo npr . treba v okviru prvega pomena, ki se glasi 
»izraža enega od enakib delov a) merske enote, b) časovne enote, c) celote« 
ravno s pomensko razvidnimi iztržki utemelj i t i ločitev na tri podskupine. Ko 
gre za nečasovne merske enote — tip a) — smo ugotovili, da se ob enoti ob-
vezno po jav l j a rodilniški samostalnik, ki poimenuje merjeno snov, npr . pol 
litra česa, pol metra česa ali merni pr idevnik, npr . pol metra dolg, pol kilo-
grama težek, labko p a tudi zveza z glagolom p remikan ja , np r . pešačiti, teči 
ipd. tri in pol kilometre; ob poimenovanju časa je poleg glagolskih zvez, ki 
izražajo t r a j an j e , doga jan je česa glede na čas, npr . čakati, delati, hoditi pol 
ure, še zveza z merskim pr idevnikom, npr . pol ure dolg sestanek. Kot smo že 
omenili, med pr imeri pod c) m a n j k a j o zveze kot (pojedel je) jabolko in pol. 
V nekater ih pr imer ih nas ta j a sopomensko razmer je med besedama pol in 
napol, zato še n e k a j besed o redakci j i tega gesla v S S K J (963—964). pomensko 
p r a v tako nedomišljeni. Besednovrstno gre tu sicer v celoti za prislov, nastal 
po sklopnein postopku iz predložne samostalniške besedne zveze na pol, vendar 
pa se slovarske pomenske delitve večinoma ne da jo utemelj i t i . Ostanimo samo 
v okviru prvega pomena z razlago »izraža pribl ižno polovično mero« s pr i -
meri napol izpraznjen DOZ; napol oolnena obleka; DOZ je napol pod streho / 
napol izpraznjen kozarec; napol odprte oči / govoriti napol za šalo napol 
zares. Vse te zveze imajo različne (pomenske) pretvorbene in sopomenske mož-
nosti: napol izpraznjen DOZ, sopomenka polprazen prazen do polovice —> po-
lovično prazen-, enako pretvorbo ima tudi zveza za poševnico: napol izpraz-
njen kozarec <~ izpraznjen do polovice —> polovično izpraznjen; napol vol-
nena obleka 'polvolnena' — je polovično volnena <- ima polovico volne; voz 
je napol pod streho — pol voza je pod streho. Pomen bi bilo treba tore j v celoti 
preuredi t i . Tudi obe zvezi iz drugega pomena sta različni: zvezi napol avto-
matska puška 'polavtomatska ' sledi zveza napol se vzdigniti i td. 
Pr i redakci j i količinskih števniških in zaimenskih izrazov pogrešamo v 
SSKJ teoretično izčiščenost tako glede slovničnih kot tudi besedoslovnih last-
nosti, p r e m a j h n o je upoš tevanje relevantnega skladenjskega okolja ob pozna-
v a n j u jezikovnosistemskih zakonitosti. 
SUMMARY 
t The grammatical (especially word-class) and (lexico)semantic features of such 
quantifiers as cel, pol and četrt are determined on the basis of criteria pertaining to 
the levels of syntax, word-formative syntax and lexicology (semantic components): 
the quantifiers are considered with respect to their role in the sentence structure, 
their (non)ability to participate in the various possible kinds of phrases, as well as 
their distribution and function therein. The criteria of word-formative syntax involve 
above all the analysis of the syntactic bases which underlie compound words. Among 
the interlexical semantic relations, those of synonymy, antonymy, hypernymy and 
hyponymy have been found the most relevant. 
1.1 Cel 
From the syntactic point of view, the word eel is classifiable into several semantic 
groups: 
(1) Cel 'whole' has all the syntactic functions of an adjectival word: it is a quali-
tative adjective, more precisely a state adjective, determined by the question form 
kakšen 'what (kind of)'. The head of the phrase may be a noun of material (sub-
stance) or some other kind of noun: (i) Čevlji so celi 'The shoes are "whole" (= with-
out holes)', Čevlje je prodal cele 'He sold his shoes (while they were still) "whole"', 
celi čevlji '"whole" shoes'. The synonyms here are negated antonyms: neraztrgan 
'untorn'; the hypernym is neuničen 'undestroyed'. (ii) Hlebi so celi 'The loaves are 
whole', lllebi па policah so ležali celi 'The loaves on the shelves lay there whole 
(= untouched)', celi hlebi 'whole (e. g. unsliced) loaves' — synonym nerazrezan 'un-
sliced'. (iii) Plača je cela 'The pay is whole', Plačo je prejel celo 'He received his pav 
"whole" (= in full)', cela plača 'the whole pay' — nerazdeljena/nedelna 'undivided / not 
partial'. The word eel in this sense does not form phrases with adverbs of degree, 
but it can form constructions with postmodifiers (complements), which is a characte-
ristic of qualitative adjectives, and the position of eel in the premodification structure 
of the noun phrase is likewise that of a qualitative adjective: it is placed after color 
adjectives and before adjectives denoting material (substance). It can express the 
opposition definite/indefinite: eel vs. celi. 
(2) Cel is a predicative denoting the state occurring after the completion of the 
action expressed by the verb celiti 'to heal'; celiti — zaceliti — (biti) začel jen '(to be) 
healed, whole'. As the predicative of state, eel cooccurs only with a limited number 
of heads, typically with the noun rana 'wound' and with all nouns denoting parts 
of the human body. It can appear in word-forming bases, but is limited to suffixation 
(celiti) and compounding (ranocelec). 
(3) When limited to the syntactic function of an attribute to a noun, eel is a quan-
titative adjective. Its question form is koliko 'how much', and in the premodification 
structure of the noun phrase it must be placed before the premodifiers denoting 
quality. As such, eel can be either a pronoun or a numeral. As a pronoun it denotes 
(i) the largest possible range of something: Cela desna roka ga boli 'His whole right 
arm hurts', (ii) the biggest possible measure: eel kilometer (poti) 'a whole kilometer 
(of distance)', eel liter (vina) 'a whole liter (of wine)'. As a numeral, its meaning 
is understood in terms of deep structure: cel avtobus 'the whole bus', i. e. 'all (the 
people) in the bus'. 
(4) When eel premodifies a deadjectival predicative of state, its congruence is re-
tained, but semantically it is a real adverb: Domov se je vrnil cel polomljen/bolan 
'He came back home "whole" (= all) beaten up / ill'. Its synonyms include maximizers 
such as popolnoma 'completely', čisto 'quite'. 
(5) Preinodifying a desubstantival predicative, eel functions as an emphasizer: 
Tone je cel umetnik 'Tony is a "whole" (= real, outright) artist'. Ironically it is used 
as a diminisher: Celi dve minuti je čakal 'He waited two whole minutes (= only two 
minutes)'. 
1.2 Pol, četrt 
According to the Slovenska slovnica (1976), the criterion for determining whether, 
in a particular construction, the words pol and četrt belong to the word class of nouns 
or to the word class of adjectives is the declinability or indeclinability of the noun 
which they modify. Another rule may be added: When pol/četrt preinodify a countable 
noun (in the genitive plural), they are always numeral adjectives: pol jabolk — s pol 
jabolki '(with) half of the apples', četrt hrušk — s četrt hruškami '(with) a quarter 
of the pears'. 
With regard to the meaning of the modified noun, several types of constructions 
can be discriminated: 
(1) The head is a measure partitive noun and may be followed by a second noun 
or by a measure adjective: pol/četrt metra blaga 'half a meter / a quarter of a meter 
of material', pol/četrt metra visok 'half a meter / a quarter of a meter tall'. With 
the verbs of motion the measure partitive noun has no postmodifier: Preteče pol kilo-
metra 'lie can run (the distance of) half a kilometer'. Temporal nouns are postmod-
ified by a deverbative noun: pol ure hoje 'half an hour of walking (= a half-hour 
walk)', četrt ure teka 'a quarter of an hour of running (= a quarter-hour run)'. In 
such cases the words pol and četrt are either numerals or pronouns, depending on 
whether the count or merely the incompleteness of extent of the modified noun is 
involved: pol/četrt metra — en meter, dva... 'half a / a quarter of a meter — one 
meter, two, three . . . meters' versus pol/četrt metra — cel meter 'half a / a quarter 
of a meter — a whole meter'. 
(2) The head denotes something countable or something which, used with pol/četrt, 
cannot be counted; in the first case, the words eel and četrt are numerals, in the 
second case, they are pronouns: pol jabolk 'half of the apples', pol jabolka 'half of 
the apple'. Only the pronominal meaning is possible when the head is a material 
(substance) noun: četrt kisa 'a quarter of the vinegar', pol moke 'half of the flour'. 
Only the numeral meaning is possible in the type četrt/pol vasi 'a quarter of / half of 
the village', i. e. 'of the villagers'. 
(3) Pol, in particular, is also an adverb, premodifying an adjective, a verb or another 
adverb: pol prazen 'half empty', pol spi '"lie half sleeps" (= he is half asleep)' (cf. 
1 half mish), pol manj 'half less'. The same function is performed by a synonymous 
prepositional phrase: na pol(ovico) prazen/spi/manj. Substantivity is demonstrated by 
such cases like prerezati čez pol 'to cut "across the half" (= in half, down the middle)'. 
(4) All the above meanings (esp. of pol) can be found in the syntactic bases of true 
and juxtaposed compounds. Older compounds express the "half-extent" of something: 
polnoč(i) 'midnight', also polkrogla 'semisphere'. More recent compounds denote the 
extent of a quality of something: polbog 'demigod', polbrat 'half-brother'. The com-
ponent pol- is unstressed only in so called interfix-suffix compounds (polletje), in 
other cases it always bears stress. Juxtaposed compounds have a single stress on pol-
(poldan)-, all compounds with a monomorphemic formant have two stresses: pôlkrôgla, 
polbrat.