A. D. Še ra Sc • • •' Čistp pp naključju scm dobil »tisto« znanp kritiko o publikacijah »Mladinske matice«. Prinesel rai jo je učenec, ki ga je naslov zaillteresiral kot narpčnika: na nje; zradovedilo ga je, kar je samp po sebi umevno. Da dancs tudi mladina posega po časppisih, vemo; samo da ne najde vedno vsega, kot bi mpralp biti. Mogoče tudi ta učenec ru\ pa me je tako hotel oppmniti, češ...? Pripravil nje je, da sem ga začel iz-praševati, pa tudi druge, ki so tolikp zreli, da znajo izreči sodbo. Izrekli so jo iz sebe o stvari sami in dokazali, da dobro znajp prepoznati prijatelja! 'Imam o stvari popolnoma subjektivno riHlenje, ki pa ni važno, ker ni bilo pisano žame, artipak za mladino' in zatp naj- ona izi*eče in katero pove. Kolikpr mi je znano o nje mnenju, toliko bpm tudll vpletel imed splošne misli. Mladina' si res želi pravljic, posebno je ta težnja jnpčna v nižji šolski stopnji, ko je še vsa privita na pravljično razpoloženje, ki je njegovi duševnosti bistvp samo. Je pa v tem tudi razlika med deželsko in proletarsko na eni strani in meščansko mladino na drugi strani. Druga se mnogo dalje ra^a sladka s pravljicamii ker je tudi bolj. oddaljena od resničnega realnega življenja, ne živi z njim v takp tesnem pbjemu in stiku; ga ne doživlja tako nep>osrednOi Zato je slast in strast pri njej po »indijanericah« kot nadaljevanje tudi psihološko razumljivp, kar je pri prvi malen•kostno. Tudi |e res, da nekateri pb sppzna- nju in doživetju težkcga življenja išče zatočišča v svetu pravljionega razpoloženja. S tenr pa ni rečeno, da ji ni nuditi takih knjig, kjer se ji razgrnc življenje tako kot je, posebno ko mu je dostopna in iko si takp tudi poželi. Tako spozna, da resnično- življenje ni skladno s tistim v pravljicah; spoprijazni se s tem, spoprijazniti se slejkoprej itak mora in .gleda čisto drugače na vse dogajanje. Vso šolsko dobo ne bo otrok samo po pravljicah posegal. Raje mu ob primernem času pomagamo s takim čtivom. da bo lažje prebolel enkrat Saiiip po sčbi pri§lb razočaranje nad neskladnostjo pravljičnega življenja z resriičriim. Tako ne bo poztteje odfaslim zalllčal v obraz: Zakaj ste rtii kazali dvpjert obra^f Če kdo takp hoče, pa'tudi dobro. Bo vsaj ppzfleje udarila z vsp pestjo po krivih pferokih! In kpnčno: deveta dežela je res daleč, ppsebtto od spdpbne mladirte in kar naj bp, kjer je z vsemi svojimi dbbrPtami in sladkpstmi, ki ji nič ne ppmagajp, edino d'a jp še Bblj vzrtevoljijo in nekatere napravijo bolj lačne in — »fevolucioftartie«. Bolje jo na vse pfipravljati v za nje zagfabljivi umetniško pblikpvani vsebitii in dostppno rijerii dušeVrti prožnosti! Kaj je mladinsko in kakp se naj piše za njo, to ona itak sama izpove. Znati je treba le iz nje neprisiljenp izvatbiti, ker kar ji dobro ne dene, itak sama zavrže \n- ignorirai Pa še kako to zna: to čitaj, ono ni lepo, rečejo... itd. Kako jim je dano pravilno kritikpvati, kako resnično soditi! Sicer pa je, oziroma bi morala biti vsaka- knjiga taka umetniška vrednota, da bi jo z mirno dušo dali mladostnik-u v roko. Ce ji ni umsko in duševnp zrel, jp bo itak sam ppložil stran in sprejemal le take, ki ga bodo same spontano prižemale v sebe. Tako je pač to preveč zahtevano, ker imamo take knjige, 'ki kar dišijo: za mladino prepovedano...! Pa vam jo tak mali izvrta: Toraj so take stvari, ki jih mi ne smemo vedeti in take, ki so sarfto za velike...? Pa se ižtimi V njem dvom nad odi*aslo dtužbo in protest je tu! Zelo ozkogrudno se je zaletavati ob to, da Mladinska matica nima prpgrama. Saj je že zadastert' prPgmm: vsako leto ponuditi redtle publikiacije. Mogbče se »kortVu zahoče drugega, mogoče še celo kake neiskrene tendietice? Saj jo omenjena kritika' ima za to in smO celo hvaležni, da Vemo za njen program. Da pa je Mladinska matica pokazala svoJB* čiiSte pojme irt' dosegla nattien s svojimi knjigami, je dokaaaia pač najlepše mladina sama s tem, da se je tako tpplo in zaupljivo zmostila z njo in da je v petih letih imela pri njej takp veiikanski odziv. In' 'kar je še več: še bolj je' postala' žena. Tp je najlepše zadpščenje, ki ga ni treba drugod iskati, ki ga niti »nekateH« nimajo pravice dajati; še manj pa mladini jemati. Od letošnjih publikacij si; je pddpbila največ mladih' prijateljev Bevkova: Lukec išče očeta, kot nadaijevairtje lanske: Lukec in njegov škprec. Predvsem je bil ta uspeh med dečki in v prvem delu dosti vidnejši. Mogoče je temu psihološki vzrok v tem, ker sp se mlajši počutili bolje v našem Pkplju, ki je v prvem delu poudarjen, zato pa so se starejši dečki bplj dobro znailt v drugem delu, ki je v pkviru njihpvega šolsko življenjskega izkustva. Prepuščam strokpvnjaškim kritikpm! Kpt so se dečti zadovoljili z Bevkonn. tako so deklice izglasovale zase Kristine Hafnerjeve: Botra z Griča. Tako je tudi Mladinska matica tokrat posrečeno nudila dečkom nekaj njihovega in deklicam nekaj dekličjega, ker se snovttp in oblikovno občutnp cepi zanimanje in okus dečkov ter deklic. Delu tudi drugi izrekajp priznanje, le ko ppazijo, da jo je spočela Mladinska matica, postane ponesrečeho — izrodek. Res, čudna preobrazba, samo kdo jo preživlja? Ne vem, kakp bi naj taka snov bila še lepše in dostojnejSe ponujena. Če bi tako bilo, potem bi vse šplske čitanke zgrešile svoje ppslanstvp in tudi snov sama, ki'se v špll obravnava, še težja snov. Kot vzgojno prizadevna knjiga je za nje mali katekizem. Pri »Kresnicah« pa je to zanimivo, da so prijale takim dtečkom in deklicarri. ki mnbgo čitajp, ki imajo finejši okus in so duševno z«lo gibčni v svoji širokogrudnosti fo so tisti, ki spravljajp čestokrat učitelja v »prijetno zadrego« s svojp načitanoStjo. Razeii tega pa »Kresnice« motivno in pblikoviio povlečiejo s seboj mladino različnih stopenj, ker zappslijo s stvarmi, kot so prispevki n. pr. Finžgarja in drugih, nižjo stopnjo. Kako ne bi, saj v mnogem, mnogem ptroku najdejp tudi taki prispevki resen življenjski odmev lastnega doživetja, Kakšni pa so življenjski mladostni spomini raznih naših literatov, pa ni krivda pisateljev samih, ki sp živeli tako življenje, še manj pa urednikova! Ogrfejejo pa se ptrpoi čisto sami in si napravijo sami svoj izbpr. kar je vedno najzdravejši načln, kateri se je znal mladini približatš, ji tako izpregpvpriti besedo, kpt? si želijo- tistega bo v sebi priznala, tistemu bp tudi-podelila dekret. Dcržajeva slikanica pa je predvsetn za najmlajše, ki znajo najbolje le slike čitati. Zakaj bi naj motllb besedilb polef in razmaK otroka v njegovi razigrani domišljiji, ko si ga vsak sam ustvari v vseh mogočflt variantah. Iz vsake slike si zna ustvariti 10 in še več nezaključenih' besedil, povesti z lasrnimii idejami' in' dbživetji. Ift je, mora bitti od^asllht1 vseeno, kako je tisto besedilb, glavnp d'a je ot*(4t: ofr nijfhs duš*vh»> pmdllkt5Ve«>!' Pa še to. Kp sp v višjih razredih sami med sebpj čitali tistp kritiko, ki jo je učenec priiieseli je eden pvav zategnjeno z ironifeim priokusoln deial: pač lepa pravljica ... Sledil je smeli... Ja. tudi taka je mladina, kaj hočemo. jo je tudi Mladinska matica pphujšala, čefudi' mladina v svojih srcih ne razume skoraj nobene strani »Kresnic«. Pa to kritiko je...! Pa še eno priznanje s strani tistnh, ki tudi imajo besedo. Danes me je poiskal star možak in mi pravi: Veste, tista o Lukcu je pares dobra\ naji ima« še- nuš» fant naročenB te bufevio©; Ihi mii ji3 sttosil! ttsttHi pai^ tUhBrjev ... Tucquegnieux, dne 4. X. 19392: SUt)rr.ll'al I"-4