V S E B I N A AKTUALNO Planinska jesen .....................................03 IZ DEJAVNOSTI PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE Dan slovenskih planincev 2005 v kamniški Bistrici.......................04 Društvo slovensko-črnogorskega prijateljstva podarilo knjigo..................05 Čopov steber ..................................................................................................05 KOMISIJE UPRAVNEGA ODBORA PZS POROČAJO PLANINSKI VESTNIK ....................................................................06 KOMISIJA ZA ODPRAVE V TUJA GORSTVA..............................................06 KOMISIJA ZA PLANINSKE POTI..........................................................09 VODNIŠKI KOTIČEK....................................................................16 KOMISIJA ZA GORSKO POPOTNIŠTVO.........................24 PLANINSKA DRUŠTVA IN MEDDRUŠTVENI ODBORI VABIJO................................................................................26 POROČAJO..........................................................................27 Obvestili prejemnikom OBVESTIL PZS in društvenim delavcem 40 MLADINSKA PRILOGA.......................rumena ZAKONODAJA IN URADNE OBJAVE.................zelena RAZPIS najvišjih priznanj Planinske zveze Slovenije za leto 2005- OPOZORILO.......... ZUO-01 RAZPIS - PLANINSKI KOLEDARČEK za leto 2006 in januar 2007 - OPOZORILO..............ZUO-01 Podatki o obratovanju planinske koče v letu 2006 - za Planinski koledarček 2006.......... ZUO-02 Postopek za pridobitev soglasja za organizacijo velikih mednarodnih športnih prireditev......ZUO-03 Javni razpis Fundacije za šport - sofinanciranje gradnje športnih objektov 2006, 2007 in 2008.......ZUO-03 STATUT PZS (čistopis)............................ priloga TRANSAKCIJSKI RAČUN PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE je odprt pri: A BANKI, d.d., Ljubljana, pod številko: 05100-8010489572 TRANSAKCIJSKI RAČUN GORSKE REŠEVALNE SLUŽBE SLOVENIJE pri UO PZS je odprt pri: NOVI LJUBLJANSKI BANKI, Trdinova 4, Ljubljana, pod številko: 02015-0253333651 VRATA V OGRAJI, KI OBKROŽA DVORIŠČE PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE IN SCT, SE BODO ZAPIRALA VSAK DELOVNIK OB 18,00 URI (LAHKO TUDI PREJ) IN ODPIRALA ZJUTRAJ PO 6,00 A K T U A L N O URI. OB SOBOTAH, NEDELJAH IN DELA PROSTIH DNEH BODO VSA VRATA ZAPRTA VES DAN. PROSIMO, DA NAVEDENO UPOŠTEVATE IN NE PUŠČATE NA DVORIŠČU PARKIRANIH OSEBNIH AVTOMOBILOV! PLANINSKA JESEN Oskrbniki planinskih koč tarnajo, da je letošnja planinska sezona označena s slabim vremenom - dež, dež... Res bi lahko na prste našteli vikende, ki so bili ugodni za izlete v visokogorje. Pa kaj moremo, eni po dežju, drugi po snegu, tretji samo po sončnem. Skratka, dolga jesen. Kdor ima rad planinstvo - gore, ga ne motijo vremenske razmere; kar veliko planincev kroži po gorah ob vsakem vremenskem stanju. Seveda ima prioriteto varnost, tako za individualne kot skupinske pohode. Prav je, da se dobro pripravimo na jesensko zimske pohode, tako psihofizično, kot tudi z opremo. Društveni izleti naj bodo vodeni pod vodstvom vodnikov PZS. Planinska društva so pred planom izletov, pohodov, aktivnosti za leto 2006. Kaj to pomeni? To pomeni, da je jesenski čas tisti, ko se od PD do MDO in PZS načrtujejo (po izkušnjah letošnjih programov) aktivnosti, ki bodo pritegnile vse starostne kategorije planincev. Prav tako kot PD in MDO se tudi PZS pripravlja, saj bo v letu 2006 veliko število prireditev, ki naj bi bile vseslovenske, kar pomeni, da je zaželena prisotnost čim večjega števila planincev: - zasedanje Skupščine PZS bo 20. maja 2006; - Dan slovenskih planincev bo 9. septembra 2006; - 110-letnica Triglavskega doma na Kredarici bo od 10. do 12. avgusta 2006 (skupaj s PD Ljubljana Matica); - 50-letnica MLADINSKE KOMISIJE UO PZS. Vseslovenska akcija >ZA ŽIVLJENJE ZDRAVO V GORSKO NARAVO< bo potekala preko MDO, ki bodo v Planinskem koledarčku za leto 2006 označili akcijo, s katero bodo množično, svečano - veselo in raznoliko, proslavili >naj dogodek< leta v posameznem MDO. Za te množične prireditve bodo lahko MDO - PD kandidirali tudi na javnih razpisih. Planinski koledarček akcij za leto 2006 bo zajemal vse pomembne programe PZS, MDO, PD ter posameznih komisij/odborov UO PZS. Želje nas vseh so, da bodo koledarčki in članske znamkice za leto 2006 društvom dosegljivi v mesecu decembru 2005. Da se bo vse to uresničilo, je potrebno spoštovati roke - datume oddaje programov s strani komisij/odborov UO PZS, PD in končno MDO. Vem, da vam je vse to znano, a žal se še vedno zapleta na nivoju PD - MDO. Torej v koledarčku za leto 2006 bodo zajete tiste letne aktivnosti društev, ki bodo potrjene v Meddruštvenih odborih planinskih društev (MDO). Seveda bodo posamezni MDO s svojo pasivnostjo prikrajšali društva, v kolikor akcij ne bodo zajeli za Planinski koledarček 2006. Prav tako pa se morajo tudi PD zavedati, da bodo s svojo neaktivnostjo, neprisotnostjo v koledarčku prikrajšali svoje članstvo in okolje v katerem živijo ljudje, ki želijo biti rekreativno aktivno. Zavedati se moramo tudi dejstva, da društva, ki nimajo raznolikih, pestrih programov, v katera vključujejo v akcije tako najmlajše, kot najstarejše občane, da so takšna društva še samo na papirju; v takšnih društvih je zaznan tudi upad članstva. Društvo, ki nima vizije razvoja dela z mladimi, bo slej ko prej pristalo na trhlih temeljih. Mladi si izbirajo tiste organizacije, ki jim omogočajo redno sodelovanje na različnih dinamičnih področjih. Planinstvo daje vse te možnosti, a žal jih ne izkoristimo vedno v celoti. Zamislimo se, kako znajo nekatere organizacije v okolju v katerem živimo pritegniti, vključiti mlade. Sodelovanje planinskih društev z vrtci in šolami mora ostati prioriteta. Dobri mentorji in vodniki pa so duša in srce vsakega društva. Bodimo v letu 2006 planinsko strokovni, inovativni, strpni, prijazni do narave in ljudi, le tako bodo naši programi cenjeni tudi tam, kjer zanje namenjajo sredstva. Naj že ta jesen prinese dobro setev in žetev v letu 2006. Adi VIDMAJER, podpredsednik PZS IZ DEJAVNOSTI PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE DAN SLOVENSKIH PLANINCEV 2005 V KAMNIŠKI BISTRICI Letošnji gostitelj Dneva planincev je bilo planinsko društvo Ljubljana-Matica, ki je pred planinskim domom v Kamniški Bistrici 10. septembra pripravilo pestro prireditev z družabnim srečanjem. Zbrane planince je pozdravil kamniški župan Tone Smolnikar, slavnostni govornik je bil predsednik Planinske zveze Slovenije mag. Franci Ekar, častni gost pa minister za okolje in prostor Janez Podobnik. Vsi trije govorniki so v svojih nagovorih poudarili pomen ohranjanja narave v naših gorah in pomembno vlogo, ki jo imajo pri skrbi za gorski svet prav planinci, povezani v planinska društva in PZS. >Vesel sem, da smo v občini Kamnik že doslej veliko storili za naravo. Veliko pa bo potrebno še postoriti. Če bomo zapravili naravo, bomo zapravili svoje življenje. Bodimo torej v gorah skupaj in sodelujmo pri varovanju naše gorske narave,< je dejal Tone Smolnikar Predsednik slovenskih planincev je v svojem nagovoru poudaril pomen dolgoletne tradicije slovenskega planinstva in izrazil upanje, da bo končno zaživela razširjena Triglavska muzejska zbirka in slovenski planinski muzej v Mojstrani. >Če pogledamo statistiko nesreč v naših gorah, vidimo, da se večina nesreč pripeti ljudem, ki niso člani planinske organizacije. To samo potrjuje pomen organiziranega planinskega izobraževanja in vzgoje, ki poteka v planinskih društvih. Z veseljem ugotavljamo, da je v društvih veliko dela z mladino - toda na tem področju bo potrebno storiti še več. Kvalitetna planinska vzgoja - od najmlajših v vrtcu pa do šolarjev in odraščajoče mladine - je izjemno pomembna, če hočemo, da bodo naši planinci usposobljeni, osveščeni in odgovorni obiskovalci gorskega sveta. Imamo vrhunske športne plezalce, imamo vrhunske alpiniste, markacisti, inštruktorji in vodniki v društvih opravijo na tisoče ur dragocenega prostovoljnega dela. Naša skrb pa mora veljati tudi varstvu narave, ki mora biti za nas planince prvenstvena naloga,< je dejal. Minister Janez Podobnik je povedal, da se je z veseljem odzval vabilu in se pridružil srečanju slovenskih planincev. >Vedno nas je vleklo v zgovorno gorsko tišino. Ob planinstvu se je slovenski človek zavedel lepote in dragocenosti narave, iz planinskih vrst so izšli naši prvi naravovarstveniki, varstvo narave na Slovenskem je neločljivo povezano z gorami in krasom. Na idejah planinstva in krasoslovja je temeljila že Spomenica Muzejskega društva leta 1920. Nič čudnega torej, da so tudi danes planinci najpomembnejši varuhi gorske narave.< Minister je zatrdil, da bo zamisel Krajinskega parka Kamniško-Savinjske Alpe kmalu zaživela. >Krajinski park ne bo ovira za življenje ljudi, ampak bo nasprotno -poroštvo za boljše življenje in za ohranjanje vrednot Kamniško-Savinjskih Alp!< Obljubil je tudi, da bo ministrstvo za okolje in prostor podpiralo ekološko sanacijo planinskih postojank in njihovo opremljanje z naravi prijaznimi viri energije. Mnogi udeleženci planinske slovesnosti v Kamniški Bistrici so prišli peš po prenovljeni Koželjevi poti. Ogledali so si lahko prikaz tradicionalnega izdelovanja macesnovih skodel, spomin na drvarsko, oglarsko in skodlarsko izročilo doline. Gorski reševalci ljubljanske in kamniške postaje GRS so prikazali svojo reševalno opremo, predstavljena je bila nova mednarodna vezna planinska pot Via Alpina, s priložnostno razstavo pa se je predstavil tudi Planinski vestnik. DRUŠTVO SLOVENSKO-ČRNOGORSKEGA PRIJATELJSTVA PODARILO KNJIGO Z željo po čim večjem zbliževanju in spoznavanju Črne Gore in Slovenije je Društvo slovensko-črnogorskega prijateljstva iz Ljubljane podarilo knjigo Planine Črne Gore avtorjev D.Vinceka, R.Popovica in M.Kovačevica knjižnici Planinske zveze Slovenije. Knjigo je v prostorih PZS na Dvoržakovi 9 v Ljubljani prejel predsednik PZS g. mag. Ekar iz rok g. Bijelica, predsednika Društva, z obojestranskimi obljubami, da se bo to sodelovanje nadaljevalo s še tesnejšimi stiki planincev Slovenije in Črne Gore. Zaradi povečanega zanimanja planincev za obisk Črne Gore bo društvo ponovno organiziralo predstavitve naravnih in kulturnih znamenitosti v Črni Gori. ČOPOV STEBER Ob 60-letnici prvega vzpona po Centralnem (sedaj Čopovem) stebru v Triglavu je PZS v soorganizaciji z Občino Kranjska Gora in Planinskim društvom Dovje Mojstrana, 24. junija 2005, pripravila v Vratih spominsko slovesnost s podelitvijo spominskih priznanj vsem, ki so Čopov steber kdaj preplezali. V ta namen so bili zaprošeni vsi, ki so to naredili, da pošljejo PZS podatke na posebnem obrazcu. Do sedaj je bilo podeljenih ?????? spominskih priznanj (seznam prejemnikov spominskih priznanj je objavljen na spletni strani www.pzs.si). Priznanje se podeli le za prvi vzpon. Vsi, ki boste v prihodnje osvojili Čopov steber lahko priznanje, ob izpolnitvi obrazca, prevzamete v Aljaževem domu v Vratih ali pa obrazec (nahaja se na zgoraj omenjeni spletni strani PZS) pošljete na naslov PZS in priznanje vam bo poslano po pošti. SPORT ZA VSE KOMISIJE UO PZS POROČAJO tik PLANINSKI VESTNIK Vse, ki še niste naročeni na Planinski vestnik obveščamo, da lahko posamezni izvod revije kupite na PRODAJNIH MESTIH, ki so objavljena na spletnih straneh PZS: www.pzs.si). Naročite pa ga lahko po e-pošti: pv@pzs.si . Letna naročnina je 6.950 SIT (50 EVR za tujino). Članarina PZS za člane kategorije A planinske organizacije vključuje naročnino. 10 PREDSTAVITVENIH PANOJEV 110-let PLANINSKEGA VESTNIKA in ALJAŽEVEGA STOLPA in 30 let MAKALUJA, SI LAHKO OGLEDATE NA SPLETNI STRANI: http://www.planinskivesnik.com/obvestila.htm. PANOJE SI LAHKO, PO PREDHODNI NAJAVI, TUDI IZPOSODITE ZA PREDSTAVITEV V VAŠEM KRAJU. Obveščamo vas, da bodo panoji Planinskega vestnika razstavljeni od 7. do 19. novembra v času kino predstav v Delavskem domu v Zagorju ob Savi. Uredništvo Planinskega vestnika KOMISIJA ZA ODPRAVE V TUJA GORSTVA ŠOLA NEPAL Tričlanska ekipa - vodja Bojan Pollak - je od srede avgusta vodila tečaj za vodnike NMA v Manangu in se vrnila septembra. TABOR ZA PERSPEKTIVNE HIMALAJCE Pet mladih alpinistov (vodja Matej' Kovačič, Nina Kopčavar (oba Akademski AO), Nejc Česen (AO Kranj), Blaž Ortar (AO Ljubljana -Matica) in Martin Belhar (AO Tržič) se udeležuje mednarodnega tabora, ki zdaj že tradicionalno poteka v indijski Himalaji. Tokratni cilj je sedemtisočak Nun (7135 m). Odšli so 11. septembra; vračajo se 12. oktobra. ODPRAVA KULA KANGRI Uroš Samec vodi letošnjo osrednjo akcijo s ciljem, prvenstvene smeri v gorstvu Kula Kangri (glavni vrh Kula Kangri 7554 m), v južnem Tibetu na meji z Butanom. Člani odprave so: Rok Blagus, 23 let, AO Ljubljana- Matica, Tine Cuder, 26 let, AO Ljubljana- Matica, Jurij Hladnik, 21 let, AO Radovljica, Miha Valič, 27 let, AO Rašica, Aleš Česen, 23 let, AO Kranj, Rok Zalokar, 23 let, AO Radovljica, Mitja Šorn, 26 let, AO Jesenice, Aljaž Tratnik, 23 let, AO Idrija, Anja Štemberger, 36 let, zdravnica odprave. Čas: od 15. septembra do 4. novembra Andrej Štremfelj in Miha Habjan nameravata kot prva preplezati še neosvojeni Janak (7028 m), izrazit vrh severno od Kangčendzenge. Čas: od 15.09. do 31.10. AMA DABLAM (6828 m) Odprava je posvečena 30-letnici slovenskega vzpona na prvi slovenski osemtisočak Makalu. Vodi jo takratni udeleženec Viki Grošelj. Nekaj moštva je veteranov z Makaluja 75, nekaj drugih po vabilu vodje. Razen dveh mlajših so vsi samoplačniki, PZS prispeva za stroške države. Čas: od 28. 9. - 2.11. 50 LET KANGČENDZENGE Zanimiva prireditev bo v Gangtoku, glavnem mestu indijske države Sikim. Ker je zadnja leta Sikim iz verskih razlogov za odprave >zaprl< večino najvišjih vrhov, je ta proslava morda znak, da bo v bližnji prihodnosti morda kaj drugače. Povabili so vodje uspešnih odprav in tiste, ki so dosegli glavni vrh (8586 m). SIKKIM Gangtok DRUGO O B V E S T I L O Komisija za planinske poti razpisuje za leto 2006 dva tečaja za markaciste PZS Kandidat za markacista Planinske zveze Slovenije mora ob prijavi izpolnjevati naslednje splošne pogoje: • Starost najmanj 18 let; • Dosežena III. stopnja šolske izobrazbe; • Enoletna predhodna aktivnost v planinstvu; • Članstvo v planinskem društvu, ki je polnopravni član Planinske zveze Slovenije. Planinska društva naj prijave za svoje kandidate pošljejo na uradnem obrazcu: >Prijavnica za tečaj markacistov PZS< (priloga - prijavnica je objavljena tudi na spletni strani www.pzs.si pri Komisiji za planinske poti) najkasneje do 15. novembra 2005 na naslov: Planinska zveza Slovenije, Komisija za planinske poti, p.p. 214, 1001 Ljubljana Poročilo o delu na planinskih poteh Komisija za planinske poti prosi vsa planinska društva oziroma njihove odseke za planinske poti, da pošljejo poročila o opravljenih delih na planinskih poteh v letu 2005 na obrazcu >Poročilo o delu na planinskih poteh< (priloga- obrazec je objavljen tudi na spletni strani www.pzs.si pri Komisiji za planinske poti) najkasneje do 15.novembra 2005 na naslov: Planinska zveza Slovenije, Komisija za planinske poti, p.p. 214, 1001 Ljubljana Podatki markacistov PZS za program ŠPAK Komisija za planinske poti UO PZS ponovno prosi vsa planinska društva oziroma njihove odseke za planinske poti, da nam čimprej pošljejo izpolnjene obrazce z potrebnimi osebnimi podatki o markacistih, zaradi vodenja enotnega sistema strokovnega izobraževanja, usposabljanja, licenciranja ter izpopolnjevanja strokovnih kadrov na področju športa. V primeru, da tega ne boste storili vaših markacistov v naslednjem letu ne bomo mogli registrirati oz. jim podaljšati licence. Podrobnejša obrazložitev je bila skupaj z obrazcem objavljena v Obvestilih PZS 2005, št. 5 na strani 4344. Tone TOMŠE, načelnik KPP UO PZS PRIJAVNICA ZA TEČAJ MARKACIST PZS Podatki o kandidatu IME IN PRIIMEK:__SPOL: M Ž NASLOV STALNEGA BIVALIŠČA: POŠTA S POŠTNO ŠTEVILKO: I I I I I DATUM ROJSTVA _KRAJ ROJSTVA EMŠO: Športna panoga: PLANINSTVO/ MARKACIST TELEFON ali GSM: I I I I I I I I I I ŠT. KZZ (kartice zdrav. zavarovanja): I_I_I_I_I_I_I_I_I_I STOPNJA IZOBRAZBE: I. II. III. IV. V. VI. VII. VIII. IX. POKLIC: ČLAN PLANINSKEGA DRUŠTVA: Prijavljam se za strokovno usposabljanje za naziv MARKACIST PZS Podatki o plačniku stroškov usposabljanja: NAZIV / IME: SEDEŽ / NASLOV: KRAJ IN POŠTNA ŠTEVILKA: I I I I I DAVČNA ŠTEVILKA: II I I I I I I I DAVČNI ZAVEZANEC DA NE TELEFON:_TELEFAKS:__E-POŠTA Datum prijave: Kandidat s svojim podpisom dovoljuje uporabo, hrambo in posredovanje podatkov s tega obrazca za potrebe nosilca usposabljanja, Strokovnega sveta Republike Slovenije za šport ter Ministrstva za šolstvo in šport. Podatke s tega obrazca s pomočjo spletne aplikacije ŠPAK upravlja Zavod za šport Slovenij e - Športno informacij ski center. Podpis kandidata: Podpis (in žig) plačnika: P O R O C I L O o delu na planinskih poteh v letu 2005 PLANINSKO DRUŠTVO Redno vzdrževanje na planinskih poteh Ime poti: št. poti: Delo so opravili: Opravljeno število ur dela: Prispevek planinskega društva v SIT: Načelnik odseka za planinske poti: žig PD Dne_ 2005 predsednik PD: Vse podrobnejše opise dela vpiši na hrbtni strani KPP-Obrazec za letno poročilo GENERALNA SKUPŠČINA EVROPSKE POPOTNIŠK ZVEZE PONOVNO VSEEVROPSKA AKCIJA EVROPOHOD Med 22. in 25. septembrom je potekala v Elspeetu na Nizozemskem 36. generalna skupščina Evropske popotniške zveze (EWV). Zveza združuje 54 planinskih in popotniških organizacij iz 28 evropskih držav, katerim se kot zunanji organizaciji pridružujeta CTO iz Cipra in FRMSM iz Maroka. Slovenija je stalna članica Evropske popotniške zveze že od njenega nastanka v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Interese naše države v EWV zastopa kot članica Komisije za evropske pešpoti PZS. Ker je bila letos volilna skupščina EWV je dosedanji in novoizvoljeni predsednik Jan Havelka iz Prage predstavil nekaj temeljnih ciljev Evropske popotniške zveze. Glavna skrb je usmerjena v področje evropskih pešpoti. Trenutno jih poteka čez ozemlje ''stare celine'' 11. Med njimi čez Slovenijo E6 na poti od Finske na severu do Grčije na jugu in E7 od Portugalske na zahodu do Romunije na vzhodu. Posebej problematična so območja v južni Evropi in na Balkanu. Kot posledica nedavnih vojn so poti tukaj prekinjene. V našem primeru se E6 na kopnem prekine v Strunjanu, od koder nadaljujemo z ladjo po morju do grške Igoumenitse, nato pa ponovno po kopnem naprej. Za izboljšanje razmer na tem območju se trudi tudi vodstvo EWV. Kot nas je obvestil predsednik Jan Havelka, so se v letošnjem letu pričeli pogovori s predstavniki planinskih organizacij Srbije in Črne Gore, Makedonije ter Hrvaške (slednja je v preteklosti že bila članica EWV) o nadaljevanju že planiranih odsekov E pešpoti čez ozemlja omenjenih držav. V želji po ustrezni označenosti E pešpoti je EWV v letu 2002 organizirala poseben seminar o označevanju oziroma markiranju pešpoti v Evropi. Seminar je pokazal veliko pestrost oznak na poteh širom Evrope. Kot posledica različnih zgodovinskih okoliščin srečamo oznake različnih barv in oblik. Kot je bilo na osnovi razprav ugotovljeno si v Evropi v prihodnje ni mogoče zamišljati enotnih oziroma unificiranih oznak poti. Poenotenje preprosto ni izvedljivo tako z vidika tradicije posameznih držav, kot zlasti s finančnega vidika. Zato se EWV nagiba k poenotenju osnovnih pravil označevanja, zlasti križišč in smernih tabel. Planinci in popotniki, ki v času Evrope brez meja hodijo širom po Evropi potrebujejo ustrezno označene poti, podprte z zemljevidi, vodniki in vse bolj informacijami z mednarodnega spleta - Interneta. Ostali cilji, ki jih je izpostavil predsednik EWV so še: - varovanje naravnega okolja in sonaravni razvoj; - spoznavanje evropske naravne in kulturne dediščine; - pravice pohodnikov o svobodnem gibanju v naravnem okolju; - čezmejno sodelovanje v Evropi in bližnjem sosedstvu; - vzpodbujanje pri oblikovanju krajših meddržavnih poti; - organiziranje vseevropskih aktivnosti in prireditev. Med slednje cilje sodi tudi glavna aktivnost Evropske popotniške zveze v prihodnjem letu, to je EVROPOHOD 2006. Vseevropska akcija katere glavni cilj je popularizacija pohodništva in zdravega načina življenja z gibanjem v naravnem okolju, je bila prvič organizirana v letu 2001. Izreden uspeh akcije je botroval k odločitvi o ponovni organizaciji prihodnje leto. Ker je želja EWV, da čim več evropskih pohodnikov obišče tudi ostale evropske države ter torej spoznajo pokrajine in ljudi izven meja svoje matične države, so tokratna pravila akcije EVROPOHOD 2006 nekoliko spremenjena. Evropska popotniška zveza je izdala poseben katalog EURORANDO 2006 v treh jezikih (nemškem, francoskem in angleškem), kjer so predstavljene ponudbe 14 evropskih držav za enotedenske pohode. Med njimi je tudi enotedenski EVROPOHOD 2006 SLOVENIJA, ki bo potekal med 22. in 29. junijem 2006 na trasi evropske pešpoti E7 SLO. Pričetek bo v Prekmurju, natančneje v Beltincih. Nato pa bodo pohodniki prehodili pot vse do Obsotelja in Posavja. Seveda bodo tudi tokrat EVROPOHOD 2006 spremljale številne kulturno, etnološko in kulinarično-enološko obarvane prireditve. Dodatne ponudbe držav, ki niso pravočasno poslale ponudb za objavo v katalogu, bodo predstavljene na spletni strani EWV, era-ewv-ferp.org, kjer so na voljo tudi ostale informacije o akciji. Katalog je izdan v nakladi 25.000 izvodov in bo v kratkem na voljo tudi širom po Sloveniji. Podobno kot v letu 2001 v Strassbourgu, bo prihodnje leto zaključek EVROPOHODA 2006 v Českih Budejovicah. Zaključna prireditev bo potekala od 3. - 9. septembra po celotni južni Češki in bo dosegla svoj vrhunec s svečanim pohodom planincev in popotnikov po ulicah Českih Budejovic. Prireditev bodo spremljali številni koncerti iz različnih evropskih držav, spoznavanje pokrajinskih posebnosti in seveda pohodi. Z željo, da se prihodnje leto udeležite EVROPOHODA 2006 v Sloveniji ali se priključite kateri od ponudb ostalih evropskih držav, vas bomo o aktivnostih povezanih s hojo po evropskih pešpoteh sprotno obveščali. Delegat v EWV: mag. Uroš VIDOVIČ V POMOČ POHODNIKOM, KI JIH ZANIMA EVROPSKA PEŠPOT E6 - SLO Na novo izdani vodnik z dnevnikom me je vzpodbudil, da sem v minulih poletnih mesecih v družbi planinskih prijateljev prehodil Ciglarjevo pot od Drave do Jadrana E6 - SLO v petih etapah, ki so skupaj trajale skupaj 13 dni. Zdaj lahko z gotovostjo rečem, da Slovenija niti ni tako majhna dežela. Izbrali smo varianto, ki vodi prek Turjaka, tako da nismo obiskali Želimlja in Iške. Čeprav smo kakšen dan predolgo hodili, smo bili navdušeni nad lepoto in zlasti pestrostjo pokrajine, prek katere nas je vodila pot. No, zato pa smo bili nemalo razočarani nad opustelostjo poti. Tako smo na celotni poti naleteli na samo enega pohodnika. Naše razočaranje pa je na srečo popolnoma splahnelo, saj smo na poti spoznali številne izredno prijazne in gostoljubne domačine. Poleg popotnikov smo pogrešali tudi urejena počivališča, kakršna so bila pred dvajsetimi leti. Ob vsem tem se popotnik vpraša: kaj storiti, da bi pot resnično zaživela? Nov vodnik je najbrž premalo za vzpodbudo. Sicer pa, koliko planincev sploh ve za to pot? E6 je treba najprej predstaviti v vseh sredstvih informiranja. Animirati bi morali planinska in športna društva, da po poti organizirajo pohode. Morda pa je pot prenaporna, zato bi jo kazalo razdeliti na več etap, npr. 4 ali 5. Kdor bi prehodil posamezno etapo, bi že dobil kak spominček ali skromno priznanje. Planinski vestnik je v minulih letih večkrat opisoval problematiko evropskih pešpoti. Nazadnje je vzpodbudne besede o tej poti napisal Marjan Bradeško v februarski številki Planinskega vestnika leta 2004 ob izidu novega vodnika. Vodnik po večini pohvali, izreče samo pripombo, da lektorica ni dobro opravila svojega dela. No, danes, ko sem prehodil pot z novim vodnikom v roki, bi dodal še kaj. Tako so skice poti za današnji čas preskromne. Moteča je skica zadnjega dela poti, ki se popolnoma razlikuje od preostalih. Pogrešam tudi predlog izvedbe pohoda po poti s podrobnejšimi podatki o možnosti prenočevanja. Pravzaprav namen mojega zapisa ni kritika vodnika, ampak želja pomagati poti željnim popotnikom, da bi imeli čim manj težav z nastanitvijo in iskanjem poti ter dokazov zanjo (žigov). Če želite prenočiti v postelji, vam svetujem, da prej pokličete po telefonu. Pot vodi po večini prek redko naseljene pokrajine, kjer ni veliko gostišč in praviloma niso odprta vsak dan. Nekatera so dalj časa zaprta zaradi dopustov prav takrat, ko se večina odloči za pohod. Gostilne na Primorskem odpirajo zelo pozno, to pa je lahko sila neprijetno. Podobno velja za planinsko kočo na Slavniku, ki je zaprta vsako poletje od 15. julija do 15. avgusta, sicer pa je odprta samo ob koncih tedna. Takrat ne boste dobili niti žigov, saj so le-ti praviloma v gostiščih. Izjema je samo domačija Dolinar, na kateri žig najdete v skrinjici. Svoje pripombe sem združil v dva razdelka: Problemi z žigi in Pomanjkljivosti pri oznakah na terenu in zemljevidih. Prvi je namenjen tistim, ki si brezpogojno želijo spominček v obliki žiga, drugi pa naj ta razdelek raje preskočijo. Drugi razdelek je bolj ali manj obvezen za vse pohodnike, saj si najbrž nihče ne želi, da bi se izgubil na poti. Problemi z žigi 1. Prvi večji problem se začne že na Pohorju. Na seznamu prenočišč v vodniku ni naveden Partizanski dom na Mali Kopi, vendar med vrsticami v vodniku piše, da se da v njem prenočiti in dobiti toplo hrano. Mi, starejši in izkušeni planinci, že dolgo vemo, kako problematičen je ta dom, posebno v poletni planinski sezoni. Seveda je bil tudi tokrat zaprt, čeprav je bila zadnja sobota v juniju. Lastnik ali upravitelj doma se niti ni potrudil napisati kakšnega obvestila, do kdaj bo dom zaprt. O žigu ni ne duha ne sluha, menda pa je v domu. Žig gor ali dol, treba je bilo pomisliti na nočitev. Tako smo se morali podvizati do Grmovškovega doma, ki leži tri četrt ure stran od naše poti. 2. S Pohorja se pot spusti na letališče Slovenj Gradec, na katerem so v minulem letu zgradili nov hotel. Tam o žigu za E6 ne vedo ničesar, kaj šele, da bi ga imeli. 3. Z naslednjim problemom s kontrolno točko smo se srečali v Mozirju. V novem dnevniku piše, da hranijo žig v gostišču Gaj v Mozirju. Pivo, ki smo ga pili na senčnem vrtu, je postalo še bolj grenko, ko so nam povedali, da žiga tam niso nikoli imeli. Ker smo v Mozirju prekinili svoj pohod, smo drugič slučajno izvedeli, da imajo novi žig za E6 v penzionu Kozorog na Glavnem trgu. 4. V vodniku piše, da pohodniki v Grosupljem dobijo žig in se vpišejo v vpisno knjigo v Gostilni Vodičar na Adamičevi ulici 30. To ni res. Žig smo našli v gostilni Krpan nedaleč stran. 5. Na Mramorovem pri Lužaijih so nam sosedje povedali, da je gospa Turk, pri kateri naj bi dobili žig (tako je zapisano v vodniku), že deset let v domu ostarelih. Sosedje bi ga bili pripravljeni prevzeti, tako so vsaj trdili, pa jim ga še nihče ni ponudil. 6. V vodniku piše, da sta žig in vpisna knjiga v hotelu Turist v Starem trgu pri Ložu. Sam sem bil že večkrat tam, pa še nisem slišal za tak hotel v tem kraju. Včasih so žig imeli v gostišču Mlakar v Markovcu, mimo katerega smo šli tudi mi z namenom, da bi se odžejali. Danes jim je ostala le še vpisna knjiga za E6. Kje je žig ali kje bi moral biti, žal nismo ugotovili. Lahko pa v Starem trgu odtisnete žig Poti kurirjev in vezistov v gostilni Papigal. 7. V Ilirski Bistrici naj bi imeli žig v hotelu Turist, ta pa že štiri leta sameva zaprt in zapuščen. Kdo ve, kje je originalni žig, če je sploh kje. Mi smo odtisnili kar žig bližnje okrepčevalnice Trnovo. 8. Na Pregarjih smo se ustavili pri hiši št. 91, v kateri domuje družina Kapelj. Prijazni gospodar nam je povedal, da žiga niso nikoli dobili, čeprav so jim ga obljubljali. Sicer pa se da na Pregarjih št. 36 dobiti žig Poti kurirjev in vezistov. 9. V Dimnicah poleg vhoda v znamenito podzemno kraško jamo sicer obstaja betonska omarica za električni priključek, o žigu in vpisni knjigi pa ni ne duha ne sluha. 10. V vodniku je navedeno, da je žig v gostilni Jakomin v Hrastovljah. Tam je samo gostilna Švab, ki je bila v času našega obiska zaprta zaradi dopusta. Tako ne moremo z gotovostjo reči, da imajo žig E6. 11. V novem vodniku žal ni niti z besedico omenjeno, kdo hrani žig v Kubedu. Mi smo se oglasili v gostilni Jakomin, v kateri so nam dali svoj žig, o žigu E6 pa ne vedo ničesar. Pomanjkljivosti pri oznakah na terenu in zemljevidih Pot je na splošno dobro označena. Nekateri odseki spominjajo na markirano brezpotje, saj je očitno zelo malo pohodnikov. Tako nam je gospa Silva Kraševec iz Sela pri Robu povedala, da je v gozdarski koči na Mačkovcu za časa Jugoslavije vsako leto prespalo kar precej pohodnikov. Letos pa jih je tam pred nama menda prenočilo samo pet. Ob poti so nameščene številne stare plastične table (novih žal ni), ki opisujejo opuščeno traso E6, ki se je končala na Hrvaškem, in povrhu še nosijo oznako države, ki je vsaj pri nas ni več že skoraj štirinajst let. Popotniku, ki trase ne pozna, so priložene skice poti v vodniku dosti premalo, saj na njih manjkajo kraji, ki niso tik ob poti. Te pa včasih potrebuješ, če nočeš prespati pod milim nebom. V vodniku je na srečo seznam zemljevidov Planinske zveze Slovenije, ki pokrijejo skoraj celotno pot, in morebitni popotnik jih mora obvezno nabaviti. Prilagam seznam pomanjkljivosti pri oznakah na terenu in zemljevidih. Zavedam se, da so te težave tudi subjektivne narave. Prepričan pa sem, da jih bo imel povprečen pohodnik še več, saj sem traso od letališča Slovenj Gradec do Turjaka po večini že poznal, ker sem obhodil prav vse transverzale na tem območju, in teh ni malo. Odkril sem tele pomanjkljivosti: 1. Na zemljevidu Pohorja v merilu 1 : 50.000 je napačno vrisana pot čez Kopnikov vrh. E6 poteka po vzhodnem pobočju vrha in ne gre čez vrh. Je dobro označena. 2. Zelo slabe so oznake v območju Lebenic in Hribov nad Trojanami. Tam je obvezna uporaba specialke. 3. Pri odcepu za Mali Vrh pri Trebeljevem nas zmotijo stare markacije, ki speljejo E6 takoj na cesto (manjka nova markacija za E6, ki se do ceste pokriva z Badjurovo potjo in Potjo kurirjev in vezistov). 4. Na zemljevidu Ljubljana - okolica je E6 napačno vrisana, saj gre skozi Sp. Slivnico na jug namesto proti vzhodu. Stare markacije še vodijo mimo Kepeta, novejše pa ga obidejo po južni strani. 5. Na zemljevidu Snežnik je napačno vrisana pot od Granjevca proti Osredku. Prava pot gre skozi gozd, na zemljevidu pa po cesti naokoli skoraj do Roba. 6. Manjka markacija na križišču štirih cest nad vasjo Mački (na zemljevidu Snežnik so vrisane samo tri ceste, tista, ki gre proti SZ, pa ne). 7. V Loški dolini je na zemljevidu Snežnik napačno vrisana pot pred vasjo Šmarata. Ta sploh ne gre skozi vas, ampak zahodno od nje. Pot pelje mimo cerkve sv. Marjete. 8. Nad gradom Snežnik se pot vzpenja v zelo dolgih zavojih, na zemljevidu Snežnika pa je vrisana kar naravnost navzgor. 9. Na cesti, ki se vzpenja vzhodno od hriba Ahac (pred Ilirsko Bistrico), ni niti ene markacije. Manjka tudi markacija na glavni cesti, ki bi potnika usmerila k Črnim njivam (tam so samo table za odlagališče odpadkov). 10. Najslabše je pot markirana od Podgorja prek Podpeči v Hrastovlje. Tam markacij tako rekoč ni. O tem je že pisal Franci Erzin v Planinskem vestniku na straneh 338 in 339 leta 1998. Problem je še večji, ker na zemljevidu Slovenske Istre, Čičarije, Brkinov in Krasa E6 sploh ni vrisana. 11. Markacije so redke tudi od Sv. Antona do Šmarij. Sama sreča je, da se je tam lahko orientirati, ker se samo držimo slemenske ceste. 12. Markacije se iznenada zelo popravijo, ko popotnik prispe do Gažona. Dobre so vse do točke, ko zagledate Zdravilišče Krka v Strunjanu, potem pa iznenada izginejo, kot da bi se sramovale mondenega turističnega središča. Spreglejte te manjše pomanjkljivosti. Nanje boste pozabili že prvi dan, ko boste na poti. Odločite se in pojdite, ne bo vam žal. Ta zapis pa vzemite kot dobronamerno dopolnilo k novemu popotnemu vodniku. In srečno! Tri leta po vzpostavitvi prvih spletnih strani Via-alpina.org se predstavljajo v popolnoma prenovljeni podobi. Via Alpina, kot prva uradna pohodna pot, ki med seboj povezuje osem alpskih držav (Italijo, Avstrijo, Švico, Francijo, Nemčijo, Slovenijo, Liechtenstein in Monako), je končno postala resničnost. Z markacijami je označenih 5000 kilometrov poti, na vsaki etapi pa obiskovalca pričakajo večjezične table s koristnimi informacijami. V obliki interaktivnih zemljevidov v različnih merilih nam nova spletna stran ponuja praktične informacije za vseh 341 pohodnih etap, v petih jezikih. Za vsak kraj, skozi katerega vodi posamezna etapa, so poleg tega navedeni koristni naslovi, kjer je mogoče pridobiti aktualne informacije o trenutnih pogojih na etapi ter o možnostih namestitve. Via Alpina vabi, da prestopite mejo in se podate na pot odkrivanja naravne in kulturne dediščine alpskega sveta. Zahvaljujoč drugi finančni podpori Evropske unije (Evropskega sklada za regionalni razvoj) ter vsake posamezne alpske države v okviru Interreg IIIB programa za Območje Alp bodo v naslednjih treh letih vzpostavljena partnerstva s turističnimi agencijami, ponudniki prenočišč, gorskimi in planinskimi vodniki ter ponudniki organiziranih gorskih tur, kar bo pohodnikom zagotovilo predvsem ponudbo visoko kvalitetnih storitev. Niko GUID POVSEM NOVE SPLETNE STRANI VIA ALPINA Kratka predstavitev in informacijska stojnica za Via Alpina je bila tudi na srečanju ob dnevu slovenskih planincev v Kamniški Bistrici. Tiskovna mapa je na voljo tudi na spletni strani v rubriki >Dokumenti< (prosim, najprej izberite ustrezen jezik). KONTAKTI: Mednarodni sekretariat: La Grande Traversée des Alpes 14 rue de la République, B.P. 227, F- 38109 Grenoble Cedex, Francija Tel. +33 (4) 76 42 08 31, fax +33 (4) 76 42 87 08 E-mail mail@via-alpina.org Nacionalni sekretariat Slovenije: Proplus d.o.o. Strma ulica 8, SI-2000 Maribor, Slovenija Tel. +386 (2) 250 41 10, fax +386 (2) 250 41 35 E-mail proplus@proplus.si VODNIŠKI KOTIČEK ZAPISNIK 12. seje Vodniške komisije, ki je bila v sredo, 07. septembra 2005 ob 17. uri v prostorih PZS Prisotni: Franc Gričar, Stane Tomšič, Franc kadiš, Bojan Rotovnik, Danilo Škerbinek, Veronika Susman - Šegatin Opravičeno odsotni: Katja Kadiš, Bojan Pollak. Dnevni red: 1. pregled zapisnika in sklepov 11. seje VK; 2. pregled dela podkomisij; 3. predlog podkomisije za kategorizacijo in registracijo o povečanju zavarovanja; 4. razpis akcij za leto 2006; 5. razpis za planinsko šolo; 6. potrditev Finančnega plana komisije s podkomisijama za leto 2006; 7. priprave na Zbor vodnikov 2005; 8. odziv na javno obravnavo sprememb 17. člena Pravilnika o organiziranosti VPZ; 9. obravnava vloge za oprostitev plačila tečaja; 10. seznam koč, ki so se prijavile na razpis VK; 11. razno. Ad 1) Sklep št. 1: Zapisnik 11. seje VK se soglasno sprejme. Ad 2) Franc Kadiš je podal poročilo o zadnji seji Podkomisije za usposabljanje. Veronika Susman - Šegatin je podala informacijo o formiranju novega Strokovnega sveta RS za šport, podaljšanju veljavnosti starih programov do 01. 07. 2006 in izdaji diplom iz aplikacije ŠpaK. Ad 3) Danilo Škerbinek je pojasnil, da je pripravljen nov predlog zavarovanja za odgovornost za kadre PZS -premija se poviša na 600,00 SIT, zavarovalna vsota pa se poviša: za poškodbe oseb: 21.000.000,00 in za poškodbe stvari: 6.300.000,00 SIT. Ad 4) Franc Kadiš je pojasnil razpis akcij za leto 2006. Vsa usposabljanja se bodo razpisala preko VK in ne preko MDO-jev. Namesto letnega izpopolnjevanja MDO Primorsko-Notranjske se razpiše letno izpopolnjevanje MDO Posočja. Datume akcij predlaga VK, MDO-ji jih potrdijo. MDO-ji predlagajo vodje akcij. Bojan Rotovnik je predlagal, da se tečaj C prestavi na kasnejši čas - tečaj: 22. - 24. 09. 2005, izpit: 14. 10. Predlagal je tudi, da se 1. skupina tečaja B organizira v Bavšici: 17. - 21. 05. 2006. Predlagal je tudi, da se pri razpisu ob datumu napiše tudi ura začetka. Za leto 2006 se razpiše tudi tečaj za IPV. Brošuro razpis akcij VK v letu 2006 se izda skupaj z MK. Franc Kadiš je predlagal, da bi KVIZ prevzela povezovanje usklajevanja inštruktorjev z različnih komisij, ko gre za isto področje. Sklep št. 2: VK predlaga UO PZS, da se vse pristojnosti usposabljanja IPV prenese na VK. Sklep sprejet soglasno. Plan akcij je priloga temu zapisniku. Ad 5) Danilo Škerbinek je predlagal, da bi VK pripravil program seminarja o varni hoji v gore za PD. Pomagala bi tudi GRS, ki pa sama tega ni pripravljena prevzeti. Bojan Rotovnik je predlagal, naj na tem področju sodelujeta MK ter GRS in naj se ne pripravlja novega programa, saj že obstaja program planinske šole. Poudaril je tudi, da VK kot krovni organ tega trenutno ne more izpeljati, saj je program VK prenatrpan. Franc Gričar je dejal, da VK tudi finančno tega ne more izpeljati, saj ne more pridobiti sredstev za take programe, lahko pa nudi strokovno pomoč. Bojan Rotovnik je predlagal, da se pred Zborom vodnikov organizira okrogla miza na temo, ki jo bo pripravil in vodil Danilo Škerbinek. Ad 6) Sklep št. 3: Potrdi se finančni plan VK za leto 2006. Sklep soglasno sprejet. Ad 7) Za Zbor vodnikov se pripravijo poročila VK (Franc Gričar), PKR (Bojan Pollak), PU (Franc Kadiš), Založniški odbor Vodniškega učbenika (Bojan Rotovnik). Rok za oddajo poročil je 10. 10. 2005. Zbor vodnikov bo 26. 11. 2005. Stane Tomšič poskusi dobiti dvorano Pošte Slovenije na Čopovi ul. v Ljubljani. Pred zborom bo okrogla miza, ki jo bo pripravil in vodil Danilo Škerbinek. Okrogla miza se bo začela ob 9. uri, zbor pa ob 10.30 s klasičnim dnevnim redom. Organizira se tudi postrežbo (kava, sok, sendvič). Ad 8) Prispela so tri mnenja MDO-jev, ki so nesporna: MDO Dolenjske in Bele krajine, MDO Zasavja in MDO Podravja, ki so se opredelili za obstoječe stanje. Ostali odzivi niso legitimni: na seji MDO Savinjske so bili prisotni samo 4 člani, MDO Ljubljane ni imela seje. Mnenja PD: PD Ljubljana-Matica, PD Kamnik, PD Integral, PD Drago Bregar so za spremembo, PD Fram pa je proti spremembi. Rezultati javne razprave se predstavijo na Zboru vodnikov. Sklep št. 4: VK je proti spremembi pravilnika. Ad 9) PD Brežice in APD Kozjek sta poslali prošnji za oprostitev plačila neudeležbe na akcijah oz. prepozne odjave. Sklep št. 5: PD Brežice plačajo 32.980,00. Sklep št. 6: APD Kozjak, Silva Grm, plača celo ceno. VK se pridružuje pobudi predstavnikov GRS, KŠP in KA pri šolanju kadrov v Bosni, Črni gori, Makedoniji in na Kosovu. Sklep št. 7: Zaradi namena vzpostavitve vodniške dejavnosti v Bosni VK krije stroške udeležbe enega od predstavnikov PZ Bosne na vodniškem tečaju A v Bavšici v letu 2005. Ad 10) Franc Gričar je podal informacijo o kočah, ki so se prijavile na razpis. Seznam koč je priloga temu zapisniku. Ad 11) Danilo Škerbinek je pozval VK, naj na naslednji seji obravnava zaključke in priporočila, ki jih je PZS zbrala na osnovi ankete PZS jutri. Zapisala: Načelnik VK UO PZS: Veronika Franc Gričar Susman - Šegatin Vodniška komisija PZS razpisuje usposabljanja za vodnike PZS v letu 2006: Tabela 1: Tečaji ZAP. ŠT. DATUM IZPITA USPOSABLJANJE IZVAJALEC LOKACIJA DATUM Sprejemni izpit in preizkusna tura 1. za pridobitev A kategorije na deljenem tečaju v letu 2006 PU VK PZS Primorska 18.2. -19.2. 18.2. -19.2. 2. Tečaj za A kategorijo PU VK PZS različno po Sloveniji marec - junij 17.6. - 18.6. šest vikendov (12 dni) Sprejemni izpit in preizkusna tura za PU VK PZS naknadno 6.5. - 7.5. 6.5. -7.5. 3. I. izmeno PUS Bavšica Tečaj za A kategorijo, I. izmena PU VK PZS 1.7. - 12.7. v okviru tečaja Sprejemni izpit in preizkusna tura za PU VK PZS naknadno 13.5. - 14.5. 13.5. -14.5. 4. II. izmeno PUS Bavšica Tečaj za A kategorijo, II. izmena PU VK PZS 12.7. - 23.7. v okviru tečaja Sprejemni izpit in preizkusna tura 5. za pridobitev A kategorije v letu 2007 PU VK PZS Primorska 25.11.- 26.11. 25.11.- 26.11. Tečaj za B kategorijo 6. 1. skupina PU VK PZS Bavšica 17.5. -21.5. 10.6. -11.6. Tečaj za B kategorijo 7. 2. skupina PU VK PZS Češka koča 1.6. - 4.6. 24.6.-25.6. 8. Tečaj za C kategorijo PU VK PZS naknadno 22. 9. - 24. 9. 14. 10. ZAP. ŠT. DATUM IZPITA USPOSABLJANJE IZVAJALEC LOKACIJA DATUM 9. Tečaj za D kategorijo PU VK PZS Valvasorjev dom 2.2. - 5.2. 25.2. - 26.2. 10. Tečaj za D kategorijo PU VK PZS Peca 9.2. - 12.2. 4.3. - 5.3. 11. Tečaj za D + G kategorijo PU VK PZS Komna 11.2. - 18.2. 11.3. - 12.3. 12. Tečaj za G kategorijo PU VK PZS Komna 14.2. - 18.2. 12.3. 13. Tečaj za E + H kategorijo PU VK PZS Komna 1.3. - 5.3. 1.4. - 2. 4. 14. Tečaj za IPV PU VK PZS različno po Sloveniji oktober 2006 ROK PRIJAV: 2 MESECA PRED TEČAJEM, RAZEN ZA NEUSKLAJEN TEČAJ A JE ROK PRIJAV 06.01.2006. Prijava po roku ne bo več mogoča! Tabela 2: Izpopolnjevanja ZAP. ŠT. USPOSABLJANJE IZVAJALEC LOKACIJA DATUM USPOSABLJANJA 1. Izpopolnjevanje v snežnih razmerah PU VK PZS Peca 18. 02. - 19. 02. 2. Izpopolnjevanje v snežnih razmerah PU VK PZS Dom pod Storžičem 11. 02. - 12. 02. 3. Izpopolnjevanje v snežnih razmerah PU VK PZS Erjavčeva koča 11. 03. - 12. 03. ROK PRIJAV: 1 MESEC PRED IZPOPOLNJEVANJEM. Prijava po roku ne bo več mogoča! Prijavnice za tečaj, sprejemni izpit in izpopolnjevanje so priloga teh Obvestil; objavljene bodo tudi na spletni strani www.pzs.si. Razpis za izpopolnjevanja v kopnih razmerah bo objavljen v naslednji številki Obvestil. Franc KADIŠ, Podkomisija za usposabljanje VK UO PZS KOMISIJA ZA GORSKO POPOTNIŠTVO RAZPIS POPOTOVANJA PO MEHIKI, 10.-29. januar 2006 Po programu Komisije za gorsko popotništvo pri UO PZS razpisujemo popotovanje v Mehiko, ki bo od 10. do 29. januarja 2006. 1./Namen popotovanja Mehika je bila že večkrat naš cilj, program je preverjen in skupina bo manjša. Popotniki bodo spoznali različne kulture, od majevske do azteške. Pot bo potekala skozi 11 mehiških držav, ne bomo pa pozabili tudi na tiste s planinskimi ambicijami. 2./PROGRAM Program se bo prilagojeval razmeram na poti, kar je pri manjši skupini mogoče. Z najetim kombijem bomo prevozili okrog 4500 kilometrov. vendar se bo kljub temu našel čas za dodatne oglede, kopanje, poslušanje glasbe in nakupe. Okvirni program je sledeč: 1.dan: polet proti Mehiki in pristanek v Ciudad de Mexico, namestitev v hotelu; 2.dan: najem kombija in vožnja do Pueble, ogled Cacaxtle, Cholule, kolonialnih cerkva in Pueble; 3.dan: prevoz do Oaxace in ogled mesta ter Monte Albana; 4.dan: ogledi zapoteških spomenikov El Tule in Mitle ter vožnja do Tihega oceana in Tehuantepeca; 5.dan: vožnja čez Tehuantepeško ožino do Tuxle Gutiereza in kanjona Sumidero z ogledom, dan bomo zaključili v San Cristobalu de las Casas v indijanskem Chiapasu; 6.dan: nedeljski obisk vasi Chamula in njenega sejma in ogledi v okolici San Cristobala; 7.dan: prevoz do Tonine, slapov Agua azul in Misol-ha in ogled Palenqueja, prvi stik z majevsko kulturo; 8.dan: se bomo odpeljali v Lakandonski gozd z ogledom Yaxchilana: 9.dan: povratek proti Palenqueju in vožnja proti Yucatanu; 10.dan: prihod na vzhodno obalo Yucatana z ogledom Chetumala, jezera Bacalar do Tuluma; 11.dan: zjutraj obisk majevskega obalnega naselja Tulum, kopanje v Karibskem morju v Playa del Carmen, ogled Cancuna; 12.dan: bo namenjen biseru majevske in tolteške kulture Chichen Itze, vožnja do Meride, večer v tem živahnem mestu; 13.dan: vožnja do majevskih mest Kabah in Uxmal in vožnja proti Villahermosi ; 14.dan: ogled olmeškik arheoloških najdb v Villahermosi in nadaljevanje poti do jezera Catemaco in Veracruza; 15.dan: ogled pristaniškega Veracruza, Zempoale in prijetne Jalape z muzejem; 16.dan: iz Jalape bomo končno spet na visoki planoti, povzpeli se bomo na La Malinche /4461 m/ in zopet prišli v Pueblo; 17.dan: je rezerviran za obisk Teotihuacana in Tule, središča vojaškega ljudstva Toltekov, dan bomo zaključili v Toluci; 18.dan: se bomo povzpeli na Nevado de Toluca /4701 m/ in se popoldne vrnili v Ciudad de Mexico; 19.dan: ogledi v Ciudad de Mexicu; 20.dan: nadaljevanje ogledov odhod na letališče in polet proti Evropi; 21.dan: prihod v Slovenijo. 3./CENA Okvirna cena je 490.000 SIT, odvisna bo od cene letalskega prevoza in števila udeležencev. V ceni so vključeni poleti in transferji, letališke takse, nočitve v enostavnih hotelih, najem kombija in stroški goriva ter cestnin, vsi lokalni prevozi, vstopnine in ogledi po programu, vodenje ter stroški organizacije. Za ostale stroške se udeleženci dogovarjajo sproti / dodatni ogledi, kulturne prireditve, lokalni vodniki, prehrana, itd. /. Prijave z vplačilom akontacije 20.000 še sprejemamo v računovodstvu PZS, o ostalih plačilih bodo udeleženci sproti obveščeni. 4./OPREMA Za potovanje rabite normalna oblačila in uhojeno obutev. Čevlji za vzpone naj bodo profilirani, za potovanje v dolini rabite športno obutev in sandale. Za gore, ki tehnično niso zahtevne, rabite poleg čevljev: pohodne hlače, flis jopič in dobro vetrovko, rokavice in kapo, športno čepico, sončna očala, perilo, srajco, smučarske palice-če jih uporabljate, manjši nahrbtnik. Dovoljena teža za letalo je 20 kg, oprema naj bo v enem kosu (potovalna vreča, velika potovalka), ostalo pa v osebni prtljagi predpisane velikosti 55x40x20 cm in težo 5 kg. Vse ostre predmete kot so noži, škarjice, imejte v večji prtljagi. Ne pozabite na komplet prve pomoči, zdravila in repelent proti mrčesu ter sončno kremo z visokim faktorjem. Dokumente in denar imejte v pasu ali v primerno zavarovani denarnici ali pasu. Ostala oprema: kopalke, kratke hlače, majice, plastičen pončo ali pelerina, dežnik, baterija, nož, komplet za šivanje, brisača, toaletni pribor, digitalni ali klasični fotoaparat z ustreznim priborom in filmi, video kamera, plastične vrečke, ruta. Dokumenti: veljavni potni list in njegova kopija, plačilna kartica, denar v USD in ev. potovalni čeki. Dolarski bankovci naj bodo novejši, to je z večjo podobo predsednika, za manjše nakupe imejte tudi nekaj denarja v manjših bankovcih. 5./KLIMATSKI POGOJI Klima je zelo raznolika, od oceanske do visokogorske, od vlažne tropske do suhe na visoki planoti. Temperature se lahko dvignejo do 30 stopinj C, zlasti na Yucatanu in v priobalnem pasu, na visoki planoti so noči lahko mrzle, čez dan pa se ogreje. 6./ZDRAVSTVENE RAZMERE Priporočljiv je preventivni zdravstveni pregled in popravilo zob. Poskrbite za osebna zdravila, ki jih redno jemljete. Priporočljiva zdravila: aspirin, antibiotik, zdravila proti driski, kapljice za oči, tablete proti bolečinam in želodčnim težavam, mazilo proti alergiji po piku žuželk, povoji in obliži. Nezgodno in Coris zavarovanje bomo uredili po dogovoru.. 7./KOMUNIKACIJE V Slovenijo boste lahko telefonirali iz hotelov in javnih telefonskih govorilnic. Možno je telefonirati tudi z mobilnim telefonom. V Mehiki lahko brez problema uporabljate tudi Internet in e-mail. Električna napetost je v glavnem 110 V, v nekaterih krajih tudi 220 V, torej rabite pretvornik in ustrezni ameriški adapter za vtičnico. 8./LITERATURA Za boljše poznavanje Mehike in njene pestre zgodovine je tudi v slovenščini nekaj ustrezne literature. Klasična literatura je na primer: W. H. Prescott: Osvojitev Mehike, Miroslav Stingl: Za zakladi majevskih mest, E. E. Kisch: Odkritja v Mehiki, C. W. Ceram: Pokopane kultura. V ljubljanskih knjigarnah dobite priročnike za Mehiko različnih založb: Lonely Planet, Let,s Go v angleščini in Baedekers v nemščini, včasih se najde tudi kakšna avtokarta. Dobili jo boste tudi v Mehiki. Seveda sem za Vas pripravil veliko informacij, ki jih boste dobili v posameznih krajih, po dogovoru pa bomo lahko tudi najeli lokalnega vodiča. Dodatne informacije dobite pri Janezu Pretnarju, mobitel 031/429 970 e-pošta: janez.pretnar@siol.net. RAZGIBAJMO ŽIVLJENJE www.razgibajmozivljenje.net PLANINSKA DRUŠTVA IN MEDDRUŠTVENI ODBORI VABIJO IN POROČAJO VABIJO. __v Obveščamo Vas, da se je Zavetišče pod Spičkom zaprlo 25.09.2005 in bo zaprto do naslednje poletne sezone. Vse informacije dobite v pisarni društva, Predsednik PD Jesenice: Branko BERGANT tel.: o4/5866-070. PLANINSKO DRUŠTVO LENDAVA v vabi na 9. POHOD PO MIŠKOVI POTI, ki bo v soboto, 22. oktobra 2005. Štart pohoda bo med 9. in 10. uro izpred domačije Miška Kranjca v Veliki Polani. Trasa pohoda: Velika Polana - Mala Polana - Copekov mlin - ob Črncu in Ledavi do Lendave - Lendavske in Dolgovaške gorice - Piramida - Lendava (gostilna Lovski dom). To je pohod po poteh po katerih je dejansko hodil in jih v svojih literarnih delih opisal naš pisatelj Miško Kranjec. Obenem pot predstavlja del Pomurske planinske poti: žiga v Veliki Polani in Lendavi! Pot je primerna za vse kategorije pohodnikov od šolarjev do starejših udeležencev. Dolžina pohoda je približno 16 km, ki jih z lahkoto premagamo v štirih do petih urah. V Veliki Polani si bodo pohodniki lahko ogledali spominsko sobo pisatelja Miška Kranjca. Od Velike Polane do Lendave je pot ravninska. Poteka mimo slikovitega Copekovega mlina na potoku Črnec ter se nadaljuje ob potokih Črnec in Ledava. V Lendavi zapustimo ravnico in se podamo v slikovite Lendavske gorice od nadmorske višine 165 m na 328 m. Možnost ogleda lendavskega gradu in ogled mumije vojščaka Hadika, branitelja Lendave! Pot bo vodila mimo Piramide, najvišje točke Lendavskih goric, tik ob meji s sosednjo Madžarsko. V neposredni bližini bo organizator pripravil okrepčevalnico. Pohod bodo pohodniki sklenili pri gostilni Lovski dom v Lendavi. Pot je označena, na delih poti, ki potekajo po javnih cestah je potrebna previdnost. Štartnina: Odrasli 300 SIT, otroci brezplačno. Vsak udeleženec pohoda prejme kontrolni kartonček pohoda in čaj. Za peti pohod spominski vrček (putra)! Pohodnike bo iz Lendave v Veliko Polano peljal avtobus izpred hotela >Lipa< ob 9,00 uri. Voznikom osebnih vozil organizator priporoča, da vozila odpeljejo v Lendavo in se vrnejo na start v Veliko Polano z avtobusom! Pohod bo ob vsakem vremenu! Kontaktna oseba: Laszlo Ligeti gsm: 040/205 778 DRUŠTVENE AKCIJE ZA MESEC OKTOBER 2005 NAJDETE V PLANINSKEM KOLEDARČKU 2005 IN VKOLEDARJU AKCIJ NA SPLETNISTRANI WWW.PZWS.SI POROČAJO. SOŽITJE PLANINCEV IN LOVCEV NA PLANINI KOROŠICA V SAVINJSKIH ALPAH Planinsko društvo Celje-Matica upravlja na planini Korošica s planinsko postojanko - Kocbekovim domom. Planinska postojanka je ograjena zaradi krav, ki se v poletnem času tu pasejo. Na tej planini in sosednjih Petkovih njivah živi številna kolonija svizcev, ljubkih živalic, ki jih prihajajo občudovat planinci. Po lovskih predpisih je treba skrbeti za uravnavanje števila. To pa se žal ne dogaja vedno na način, ki bi bil sprejemljiv za nas planince. Lov nanje se začenja v času, ko je planinska sezona v polnem razmahu. Dogodilo se je, da so lovci zasedli eno od miz pred planinsko postojanko, nanjo postavili vse potrebno za opazovanje in ob primernem trenutku streljali nanje v smeri Praga, od koder so sestopali planinci. Prav tako ni redko, da živali odirajo oz. čistijo v bližini postojanke. O ogorčenju planincev najbrž ni treba posebej pisati. Nasploh se dogaja, da si lovci radi izberejo našo planinsko postojanko za oprezanje za svizci. V prihodnje si želimo prijetnega medsebojnega sožitja in sodelovanja. Lovcem, ki prihajajo na planino Korošica oz. obiščejo našo planinsko postojanko sporočamo, da so pri nas dobrodošli vse do tedaj, ko je njihovo obnašanje in ravnanje v skladu s planinskim duhom. Prepovedujemo pa uporabo našega zemljišča za lovsko opazovanje in streljanje na divje živali. Manja RAJH, predsednica PD Celje-Matica OTVORITEV ČISTILNE NAPRAVE PRI POŠTARSKEM DOMU NA VRŠIČU (kratko obvestilo je bilo objavljeno že v prejšnji številki; danes objavljamo podrobnejši prispevek predsednika planinskega društva PT Ljubljana) Planinsko društvo Pošte in Telekoma Ljubljana upravlja priljubljeno planinsko postojanko Poštarski dom na Vršiču - v soseščini Prisojnika, Mojstrovke, Razorja, Jalovca in drugih vrhov Julijskih Alp. Dom, ki je bil v preteklosti večkrat izbran za najboljšo planinsko postojanko v sredogorju, je pred dvema letoma, skupaj z društvom, praznoval 50-letnico. Zaradi vse strožjih zahtev po varovanju okolja je društvo letos ob domu zgradilo biološko čistilno napravo, ki je prva na Vršiču in med prvimi v območju Triglavskega narodnega parka. Aktivnosti za ekološko sanacijo Poštarskega doma na Vršiču so se začele že leta 2001 po sprejemu odloka o ureditvi odvajanja in čiščenja odpadnih voda na območju Občine Kranjska Gora. Na skupnem sestanku so bili gospodarji planinskih društev, ki imajo svoje postojanke na območju Triglavskega narodnega parka, seznanjeni s problemi onesnaževanja okolja z odplakami ter možnimi rešitvami. Leta 2002 sta bili v študiji Triglavskega narodnega parka nakazani dve možnosti ureditve odplak na območju Vršiča: skupna čistilna naprava za Tičarjev dom, Erjavčevo kočo in Poštarski dom, ali pa redni odvoz odplak iz greznice v čistilno napravo v dolini. Na podlagi izmerjene povprečne porabe vode je bilo ocenjeno, da bi bili stroški odvoza odplak previsoki. Tudi gradnja skupne čistilne naprave treh postojank na Vršiču ni prišla v poštev zaradi medsebojne oddaljenosti, neugodnega terena, potrebnih posegov v naravo in velikih stroškov. Zato se je upravni odbor PD Pošte in Telekoma Ljubljana odločil zgraditi lastno malo čistilno napravo, obenem pa zaradi dotrajanosti sanirati zunanjo kanalizacijo in notranje inštalacije. V ta namen je 23. januarja 2003 imenoval Odbor za ekološko sanacijo Poštarskega doma na Vršiču in ga zadolžil za pripravo celovite rešitve; od izbire tehnologije, do zagotovitve znatnih finančnih sredstev. Odbor je takoj zavihal rokave in v nedeljo, 14. avgusta 2005, so se člani društva, vabljeni gostje in predstavniki javnega obveščanja, zbrali pred Poštarskim domom na Vršiču, da bi se zahvalili odboru, graditeljem in tistim članom ter prijateljem društva, ki so prispevali k uspešnemu dokončanju prve faze ekološke sanacije doma. Na prvem mestu se je predsednik društva Stane Tomšič zahvalil predsedniku Odbora za ekološko sanacijo Poštarskega doma na Vršiču, Borisu Lazarju, ki je, skupaj s člani in sodelavci odbora, vložil veliko ur prostovoljnega dela v uresničitev načrtov. Še prav posebej se je zahvalil vsem, ki so velikodušno priskočili na pomoč v obliki donacij v denarju ali materialu, brez česar zagotovo ne bi uspeli uresničiti zahtevnega projekta izgradnje čistilne naprave. >To naj bo naš skupni prispevek k ohranitvi Alp kot naravnega in kulturnega življenjskega prostora. Priporočamo se tudi za naprej, saj nas prihodnje leto čaka še sanacija notranjosti doma. K izgradnji so pripomogli: Planinska zveza Slovenije, Pošta Slovenije, EPPS-elektronsko pismo Pošte Slovenije, Telekom Slovenije, Avtenta.Si, SiOL, Šolski center PET Ljubljana, Si Mobil (žal pa ni imel nobenega posluha Mobitel, čeprav ima že več let bazno postajo v našem domu), Smart Com, Kobra-Team, Telsim Berk Igor, Cestno podjetje Kranj in Slovenske železarne Acroni Jesenice, Občina Kranjska Gora pa nam je obljubila pomoč za prihodnje leto. Otvoritev so podprli: Pivovarna Laško, Pivovarna Union in Karner, d.o.o. Ljubljana. Hvala vsem in planinski srečno!< Tako je zaključil svoj govor predsednik društva. Intenzivno so pričeli zbirati finančna sredstva. Kandidiranju za črpanje sredstev iz strukturnih skladov EU se je moralo društvo žal odreči, saj so naša ministrstva postavila nesprejemljiv pogoj, da del lastništva planinske postojanke prepišemo na občino. Tega nismo mogli storiti že zaradi generacij članov našega društva, ki so gradili in več kot pet desetletij oskrbovali Poštarski dom na Vršiču. Po pridobitvi lokacijske informacije in naravovarstvenega soglasja je odbor zaradi primerljivosti ponudb naročil projektantski predračun z izmerami. Od decembra leta 2003 pa do konca leta 2004 je bilo poslano povpraševanje različnim dobaviteljem in izvajalcem, izmed katerih je večino zanimala samo prodaja. V začetku leta 2005 je podjetje Karner d.o.o. Ljubljana končno pripravilo ugodno ponudbo za celovito izvedbo, zato je društvo z njim sklenilo kupoprodajno pogodbo za izdelavo projekta, dobavo in montažo biološke čistilne naprave, s kapaciteto 30 PE (populacijski ekvivalent) ter izvedbo gradbeno-inštalacijskih del z obnovo zunanje kanalizacije. Začetek gradnje se je zavlekel zaradi snega, vendar je Janez Tonejc, s.p., Bled, podizvajalec gradbenih, obrtniških in inštalacijskih del, kljub neugodnemu vremenu, dela končal v dogovorjenem roku, 13. julija 2005, da smo lahko odprli Poštarski dom za planince. Poleg pogodbenih del so bila v tem času, na zahtevo odbora, izvedena tudi dodatna gradbena dela v okolici glavnega in pomožnega objekta, zamenjane cevi za zbiranje kapnice ter urejen odvod meteorne vode. Stroški za vsa dela po pogodbi in dodatna dela, katerim je potrebno prišteti tudi lastno udeležbo pri delu in materialu, znašajo preko 12 milijonov SIT. Ob koncu sezone je na vrsti še sanacija dovozne ceste, postavitev podpornih zidov ter ureditev okolice doma, kar predstavlja nekaj dodatnih milijonov stroškov. Boris Lazar je zaključil z besedami: >V imenu Odbora se zahvaljujem vsem, ki ste sodelovali pri uspešnem dokončanju ekološke sanacije Poštarskega doma na Vršiču, bodisi s svojim delom, ali s finančnim prispevkom, oziroma materialom. Zahvala pogodbenemu izvajalcu g. Avguštinu Karnerju za profesionalno sodelovanje pri projektu, svetovanju, spoštovanju rokov! Posebna zahvala in pohvala g. Janezu Tonejcu, izvajalcu gradbeno-obrtniških del za kvalitetno opravljeno delo in spoštovanje dogovorjenih rokov! Zahvala Cenetu Avguštinu za strokovno izvajanje nadzora gradbenih del ter Dušanu Baldermanu in Nikolaju Čuku za strokovno svetovanje! Zahvaljujem se vsem članom Odbora za ekološko sanacijo, Štefaniji Žagmeister, Stanetu Tomšiču, Miletu Guzini, Petru Mačku, Miru Maroltu in Miranu Selanu, za izjemen prispevek k realizaciji projekta izgradnje čistilne naprave pri Poštarskem domu na Vršiču!< Navzoče planince je pozdravil tudi predsednik Planinske zveze Slovenije mag. Franci Ekar. zastopa in vodi predsednik Jože Prah. Začetki društvenega življenja segajo v leto 1905, ko je prišlo v mesecu oktobru do ustanovitve Posavske podružnice Slovenskega planinskega društva. Gora po kateri nosi društvo ime, je bila obiskana že od nekdaj. Pisni viri poročajo, da sta bila že leta 1906 dva organizirana izleta na Lisco, leto kasneje pa je bilo v vpisni knjigi registrirano kar 107 obiskovalcev. Število je v kasnejših letih strmo naraščalo, prav tako tudi število društvenih izletov. Druga svetovna vojna je prekinila društveno delo, ki pa je ponovno oživelo v petdesetih letih. Kasneje so se pričele ustanavljati prve planinske skupine npr. v podjetju Lisca in Kopitarna, v Jutranjki, občini Sevnica, Kovinarski in Celulozi v Krškem. Tudi na mlade niso pozabili. V letu 1966 je društvo organiziralo enotedenski pohodni tabor v Avstrijo, Švico in Italijo. Tabori za odrasle in STOLETNICA PLANINSKEGA DRUŠTVA LISCA Za planince PD Lisca je leto 2005 jubilejno leto. Prazniku ob stoti obletnici ustanovitve so namenili vrsto aktivnosti, ki so bile dobro obiskane in dokaz marljivega dela društvenih delavcev. Društvo trenutno šteje 500 članov, mnogi med njimi so vključeni v društvene dejavnosti in odseke: naravovarstveni klub, klub vodnikov, markacijski odsek, ki skrbno ureja 120 km dolgo Sevniško pot, mladinski odsek, ki deluje na osmih osnovnih šolah, gospodarski odsek. Društvo mladino so postali stalnica, saj so bili izjemno dobro obiskani. Izobraževali so se mladinski vodniki in od leta 1977 dalje tudi prvi planinski vodniki. Za koordinacijo dela vodnikov je bil leta 1979 ustanovljen klub vodnikov, ki danes šteje 20 vodnikov z vodniško licenco. Od ustanovitve do danes se je za vodniške potrebe izobrazilo že 300 vodnikov različnih vodniških kategorij. Že pred uradno ustanovitvijo Posavske podružnice je bilo na Lisci 21. avgusta leta 1902 odprtje prve Jurkove koče, do katere so dve leti kasneje markirali prvo planinsko pot. Poimenovali so jo po neutrudnem razborskem nadučitelju Blažu Jurku. Druga velika gradbena pridobitev je segala v čas med obema vojnama, ko je bila 19. junija 1932 postavljena druga, večja koča na Lisci. V času druge svetovne vojne sta bili obe koči požgani, vendar se je občni zbor društva, 6. junija leta 1948, odločil o gradnji Tončkovega doma na Lisci in obnovitvi druge Jurkove koče, katere obnova je bila dokončana v letu 1950. Prvi Tončkov dom je bil nared novembra leta 1952. Ime je dobil po zavzetem predsedniku društva Tončku Čebularju. V naslednjih letih se je podoba obeh koč spreminjala, saj so planinci leta 1970 praznovali odprtje drugega Tončkovega doma, dve leti kasneje pa tretje Jurkove koče. Leta 2000 je društvo pridobilo še en pomemben objekt. Z občino Sevnica so planinci podpisali pogodbo in opuščeni taborniški dom s prostovoljnim delom spremenili v Planinsko zavetišče pod Sv. Rokom. Tam se sestaja upravni odbor, sestajajo se vodniki in drugi člani društva, služi pa tudi kot priljubljen prireditveni prostor. Na Lisco in planinske objekte na njej so bile (in so še danes) vezane številne planinske prireditve in dogajanja širšega značaja. Mnogi planinci se spominjajo dneva planincev leta 1982 in leta 2002, ki je istočasno pomenil osrednjo prireditev ob mednarodnem dnevu gora. Hkrati je bil to prvi dan planincev v samostojni Sloveniji. Kot dobri organizatorji so se planinci PD Lisca vselej izkazali tudi kot izjemni gostitelji. Osrednjo proslavo ob 100-letnici društva so imeli 20. maja 2005, na Dan pohodništva v občini Sevnica. Pohod je (v veliki meri na osnovi prizadevanj društvenih delavcev) obiskalo rekordnih 1500 pohodnikov. Ob tej priložnosti so slavnostno odprli planinsko čitalnico, ki so jo poimenovali po Lojzu Motoretu -Lojzova soba. V njej so slovesno podelili več priznanj in pripravili fotografsko razstavo. V čast častitljivi obletnici so se planinci podali na Triglav. V lepem septembrskem dnevu so se planinci iz različnih smeri ponovno podali na Lisco (8. 9. 2005). Tudi tokrat se je z Lisce ponovno razlegala planinska pesem, na prireditev pa je bil povabljen tudi uredniški odbor Planinskega vestnika, ki letos praznuje 110 let od prve izdaje revije. V Jurkovi koči je bila na ogled razstava, ki so jo skrbno pripravili člani uredniškega odbora PV, Marjeta Keršič Svetel, Emil Pevec in Vladimir Habjan. Besedo o tem in pomenu Vestnika skozi zgodovino je podala Slavica Tovšak, ki je izpostavila pomembno vez med društvi in osrednjim glasilom Planinskim vestnikom, ki je preživel v svoji 110-letni zgodovini mnogo lepih, a tudi težkih trenutkov. A je ostal in ostaja še danes. Za planince in slovensko planinstvo. Zato bi bilo prav, da ga tako kot nekoč, prebirajo v vsaki planinski družini. Uredniški odbor PV se pridružuje čestitki ob visokem jubileju PD Lisca, se zahvaljuje za vabilo in možnost, da se predstavi z razstavo. S.T. Stoletnica PD Litija Zgodovina je okvir, ki ga polnimo s svojimi predstavami o tem, kaj se je res dogajalo. Ker so predstave o preteklosti in tudi spomini nanjo največkrat lepši od dejanskosti, svojim prednikom radi zavidamo prosta področja, ki so jih imeli za delovanje. Narodni buditelji so si lahko izmišljevali društva, saj jih prej sploh ni bilo. V slovensko zgodovino so se zapisovali - za današnja merila - povprečni pesniki, medtem ko sodobnih (morda boljših) še beremo ne. Alpinisti so stali pred nedotaknjenimi stenami in kjerkoli so jih preplezali so naredili prvi vzpon čeznje. Danes so najtežje stene prav prepredene s smermi in za nove ni več prostora. Tako je bilo tudi s prvimi slovenskimi planinskimi društvi, prvimi kočami, prvimi potmi. Mimogrede; kdo bi si danes upal na našo najvišjo goro postaviti pločevinast valj, še najbolj podoben velikemu sodu za nafto, ne da bi ga narod izobčil? Ker se je to zgodilo >takrat<, je Aljažev stolp zdaj narodna svetinja. A te naše predstave so lažne, bolj kritje in potuha nam samim, kadar nam kaj ne gre od rok - ali se nam ne da ali pa nismo ustvarjalno navdahnjeni. Vsak, ki oije ledino, naleti na odpor. Najprej na odpor same snovi, recimo zemlje, nato pa na odpor svoje okolice, češ, kaj oiješ, kjer še ni nihče oral. Tudi stena je brez sledi človeka precej bolj grozeča od stene, čeprav težje, ki je že vsa preprežena s smermi. In zdaj k jubilantu, planinskemu društvu Litija. Le zakaj je postajenačelnik Jenko ustanavljal društvo (takrat podružnico SPD) v Litiji, saj je bil sam in z njim še nekaj zasavcev član osrednjega SPD? Vedel je, kar so pač vedeli takratni izobraženi narodni buditelji: da morajo biti jedra društev ljudem pri roki. Kar imajo pri sosedih, imamo lahko tudi mi. To je pomemben spodbujevalec pri Slovencih, ta primerjava in tudi tekmovalnost. Da je to res, se vidi iz porasta članstva. Takoj je bilo v Litiji desetkrat več organiziranih planincev kot prej pri SPD v Ljubljani. Zanimivi so ti prvi organizatorji planinskih (in tudi drugih) društev: poštni in železniški uradniki, odvetniki in notarji, trgovci, učitelji, duhovniki, tovarnarji, lekarnarji, torej nasploh srednji sloj takratne družbe, posrečena in učinkovita mešanica izobrazbe, ugleda, materialnega blagostanja, pravniškega znanja. Prav gotovo je bila tudi železnica tista žila, ki je pomagala hitrejšemu pretoku idej in ljudi, če povem s sodobno frazo. Pripadnost društvu je bila čast, delo zanj dolžnost. Postavitev koče in označevanje poti je šele zakoličilo društvo na njegovo področje. Načelniki podružnice in kasneje predsedniki društva so se menjali, a društvo ostaja, raste in se razvija. Zato stota obletnica ne pomeni, da je društvo staro, pač pa, da je močno in sposobno živeti. Pomeni, da mu je vsaka generacija društvenih delavcev dala nekaj svoje življenjske sile. Oni so odšli, njihovo delo ostaja. Zato je sicer vsako leto starejše, a hkrati vedno znova mlado. Le zdrave korenine in močno deblo lahko nosijo tako razvejano krošnjo dejavnosti, kot jo vsebuje planinsko društvo Litija. Planinska dejavnost v bilanci slovenske družbe je visoko pozitivna. Še posebej velja to za PD Litija, saj so njegovi člani dali močan prispevek ne le planincem, pač pa tudi občini, Sloveniji in Planinski zvezi. Zagotovo je delo z mladino in družinsko taborjenje tisto, ki najbolj zapolnjuje pomanjkljivosti sedanjih časov. Pokazati mladim pot, ki jim lahko polni življenje in plemeniti čas vse do pozne starosti, je najlepše darilo Slovencem kot narodu. Nič manj skupno družinsko doživljanje lepot in bivanja v naravi kot protiutež hipnim srečanjem med vsakodnevnim hitenjem k delovnim in šolskim obveznostim. Je delo markacistov manj pomembno? Saj večina ne bi mogla v hribe, če ne bi bile poti označene in zavarovane. Pa glasilo Prusik - skromno in močno kulturno vozlišče, imenu ustrezno. Alpinizem: Andi in Himalaja preko lastnega odseka! Ob tem strokovni posveti, umetnost, spomin na pomembne predhodnike ... Katera zakonitost ali lastnost, pomembna za današnji čas, se zrcali iz razvejane dejavnosti tega stoletnega društva? Ta, da je v planinstvu prostor za zelo različne, čeprav med seboj povezane interese. Različni smo si, na različne načine doživljamo gorsko naravo, vendar nas prav ta različnost povezuje, prav zaradi nje smo drug drugemu potrebni. Skupaj nas pač veže ljubezen do domovine, ljubezen do narave, ljubezen do sočloveka, solidarnost. O tem vam kot društvu ni treba govoriti, vi to imate in tako živite. Zato je PD Litija mlado šele sto let. Vsem vam, ki ga z vodenjem in delom držite pokonci, posebej čestitke, vašim predhodnikom pa iskreno priznanje. Tone ŠKARJA, govor ob slovesnosti Janče, 4. septembra 2005 UO PD Litija je stoletnico ustanovitve Litijske podružnice SPD proslavil delovno, saj je bila ravno na obletnico, 5. 8. 2005 na Jančah sklicana 14. seja. Zasedanje je bilo slovesno, kar se za tako visoko ljubilej tudi spodobi. Vsi prostori doma so na novo prepleskani, nekateri tudi z udarniškim delom članov UO. Uvodoma je predsednik društva Roman Ponebšek odprl razstavo akvarelov, ki sta jih zakonca Marija in Pavle Smolej ustvarila na mladinskih planinskih zborih. Na seji so člani največ pozornosti namenili še zadnjim pripravam na osrednjo slovesnost, ki je bila 4. 9. 2005 na Jančah. Dogovorjeno je bilo, da bo knjiga o zgodovini društva izšla novembra, tako da bo lahko v njej zajeto tudi dogajanje v letošnjem, jubilejnem letu. O 25. mladinskem taboru je poročala Ana Mohar, o 2. družinskem planinskem taboru pa Aleš Pregel. O obeh taborih smo v Obvestilih že poročali. Na dan seje je društvo štelo 360 članov. Izleta sekcije DU po odseku Poti kurirjev in vezistov od Petrovega brda čez Porezen do bolnice Franje se je 6.8.2005 udeležilo 46 članov sekcije. Hoje je bilo kar za dobrih šest ur, vendar so jo vsi udeleženci brez težav zmogli. 12.8.2005 se je iz Kirgizije vrnila 16 članska odprava AK Vertikala, v kateri je sodeloval tudi Goran Turudič iz PD Litija. Samo dva udeleženca sta se povzpela na najzahtevnejši cilj odprave 7010 m visoki Khan Tengri v pogorju Tjenšan. Eden od njiju je bil Goran. Na izletu sekcije DU na Malo Mojstrovko 13. 8. 2005 je bilo spet zasedenih vseh 50 sedežev na avtobusu. Za 11 udeležencev, ki so se na vrh povzpeli po zahtevni Hanzovi poti je vodnik Marjan Jug priskrbel čelade. Ostali so vrh osvojili po bolj prijazni južni strani, v kolikor se niso podali na nekoliko nižjo Slemenovo špico ali pa samo do Poštarskega doma. Vzdušje po uspešno končani turi je bilo enkratno. Ustavili so se v gostišču pri Aljaževem spomeniku v Dovjem, kjer se je Peter Kokošar širšemu občinstvu prvič predstavil kot harmonikar. Vsi so ocenili, da zelo uspešno, glede na to, da se je igranja na ta instrument pričel učiti šele lani. Vodja sekcije Stane Jerebič vodi natančno evidenco udeležbe na izletih. Ravno na tem izletu so dobili tisočega letošnjega udeleženca, to pa je bil Andrej Namestnik, ki je prejel priložnostno darilo. 20. 8. 2005 se je 35 članov sekcije DU povzpelo do Roblekovega doma, nato pa večina še na vrh Begunjščice. Oblaki, ki so tega dne zakrivali vrhove, so se le tu pa tam razprli, tako da so pohodniki za hip uzrli sosednji Stol ali pa Vrtačo. 28. 8. 2005 se je 20 litijskih planink in planincev, kljub slabim vremenskim obetom odločilo, da se udeležijo načrtovanega izleta na Grlovec, razgledni vrh na Borovljami. Ves čas vožnje je pršel dež, vrhovi pa so bili zaviti v oblake, zato so se odločili za variantni program. Namesto vzpona na Grlovec so si ogledali slikovito sotesko Čepo (Tscheppa - Schlucht), ki jo je Ljubeljska Borovnica (Loiblbach) vrezala globoko med nesojeni Grlovec in Žingarico (Singerberg) na drugi strani. Soteska je res vredna ogleda, zlasti še ker je bilo tega dne obilo vode, še največji vtis pa je naredil mogočni slap Šum (Tschauko - Wasserfall), v neposredni bližini hudičevega mostu, ki se pne čez potok Žabnico. Ogledali so tudi del čudovite visokogorske doline Poden (Bodental) in sicer od gostišča Sereinig do nebeško modrega Jezerca, o katerem ljudska pripovedka trdi, da je nekoč v njem izginil cel voz sena z volmi vred, jarem volovske vprege pa so našli šele več let kasneje v Blejskem jezeru. 28. 8. in 29. 8. 2005 je 42 članov nove društvene sekcije ŠD Elektro Ljubljana kljub slabemu vremenu prvega dne po Tominškovi poti osvojilo Triglav. POČITNICE V PLANINSKEM DUHU Mladi celjski planinci, stari od šest do štirinajst let, so s svojimi spremljevalci ponovno preživeli teden dni brezskrbnih avgustovskih počitniških dni v planinskem duhu. Želja po novih doživetjih v naravi, na planinskih poteh in pod platneno streho, je letos privabila v manj znano dolino Bistre na Koroškem, ob vznožje Karavank in Smrekovškega pogorja, skoraj šestdeset članov MO PD Celje-Matica. Spoznavne igre so pripomogle k navezovanju prvih medsebojnih stikov, iz katerih so se razvijala nova prijateljstva. Kljub temu, da je dolina Bistre v prvih dneh kazala deževno podobo, so se prijatelji planin >spoprijeli< s prvo planinsko preizkušnjo - pohodom iz doline Tople do Doma na Peci. Za pogumne in vztrajne korake otrok, vključene v planinske krožke celjskih osnovnih šol in vajene hoje v planine ter gore preko celega šolskega leta, je bil trud poplačan z obiskom votline sredi mogočne Pece, kjer še vedno spi Kralj Matjaž in ovija svojo brado okoli kamnite mize. Jutranja telovadba res ni bila vsem všeč, a zgodnje vstajanje je postalo navada za vedoželjne mlade raziskovalce, ki so se v tednu dni naučili pravilne priprave nahrbtnika, osnovnih planinskih vozlov, orientacije s kompasom in spoznavanja nekaterih zaščitenih gorskih rož. Vsa doživetja so v likovni in novinarski delavnici zapisovali v svoje planinske dnevnike ter ustvarjali prispevke za skupno glasilo >Taborniški hopla<. Kljub vsem aktivnostim je bilo časa in energije za športne igre, posebej za igre z žogo, dovolj. A kaj, ko je sredi turnirja v odbojki ali nogometu začelo deževati . Dež pa ni spravil v slabo voljo potepanj željnih otrok. V >palerinah< in z dežniki so se s svojimi spremljevalci podali na potep v Črno, kjer so si ogledali Rudarski muzej in Etnološko zbirko. Prijeten izlet do Koče na Grohotu pod Raduho je popestril obisk predstavnikov Gorske reševalne službe, ki so predstavili opremo za reševanje ponesrečencev v gorah in pri iskanju pogrešanih. Slabo vreme ni dovolilo plezanja po balvanih; so pa zato ob glasu harmonike v planinski koči >zasrbele pete< in kmalu je bilo plesišče polno. Proti koncu tedna je dež vendarle ponehal. V rudnik svinca in cinka Mežica, danes poznan kot Turistični rudnik in muzej, so se >hribovci<, preoblečeni v rudarsko opravo, popeljali s pravim rudarskim vlakom globoko pod zemljo. Med hojo po rovih so se seznanili z rudarjenjem pod Peco in prisluhnili >bergmandelcu<, ki se je skrival v temnem rovu. Kopanje in plavanje ter spuščanje po toboganu v Termah Topolšica je ob prijetnih sončnih žarkih, ki prejšnje dni niso hoteli izza oblakov, postavilo piko na i planinskemu tednu. Ta se je zaključil z orientacijskim tekmovanjem in iskanjem skritega zaklada. Z obiskom je presenetil tudi >gozdni mož<, za konec pa je vsak udeleženec pri planinskem krstu dobil svoje planinsko ime. Dež ni prizanesel niti ob odhodu domov. A kljub temu ostajajo nepozabne še ene planinske počitnice. Mladinski odsek Planinskega društva Celje-Matica vsako leto organizira in izvaja tabor v okviru Pokrajinskega odbora Mladinskih odsekov Savinjskega meddruštvenega odbora. V letošnjem letu so se tabora v Bistri, poleg planincev iz PD Celje-Matica, udeležili planinci iz PD Zabukovica, Polzela, Rečica ob Savinji, >Dobrovlje< Braslovče, Vransko, Poljčane, Gornja Radgona, Zagorje, Boč-Kostrivnica, >Sloga< Rogatec, Žalec, Slivnica pri Celju, Šoštanj in Velenje. S SVINJAKA NA MALO MOJSTROVKO Sredi avgusta so se člani Planinskega društva Loče mudili v dolini Soče na 3. tradicionalnem planinskem taboru. Štiri dni so občudovali lepoto bistre reke, osvojili dva vrhova, preizkusili bungge-jumping in podobno.V petek se je karavana šestintridesetih loških planincev pod vodstvom Vilija Kovačiča odpravila na tradicionalen kamp ob reki Soči. Prvi dan je bil namenjen urejanju tabora. Vsak je po najboljših močeh postavil svoj šotor in ga utrdil z vrvmi. Zvečer se je skupina ekonomov zelo potrudila z večerjo. Že v soboto zjutraj se je začelo zares. Večina loških planincev se je odpravila na planino z zanimivim imenom -Svinjak. Po vrnitvi je marsikdo dejal, da bi se zaradi težkega vzpona ta hrib lahko imenoval Svinjak na kvadrat. Druga skupina se je odpravila proti Solkanu in mostu s katerega se skače bungge jumping. Stanko Kolar je na elastiki, kot je sam dejal, poletel v nič in se od tam vrnil zdrav s še eno izkušnjo več. Mojstrovka za mojstre so v šali dejali loški planinci, ko so se po Hanzovi poti vzpenjali na Malo Mojstrovko, na višino 2332 metrov. To pot je zgradil Trentar Hanza med obema vojnama. Za nekoga mala malica, za večino pa kar precej zahteven vzpon. Seveda je bilo s strani vodnikov Vilija in Jožeta poskrbljeno za varnost. Na vrhu je sledila običajna malica in nato spust po melišču do Tičarjevega doma na Vršiču. Nekateri so se ta dan odpravili z gondolo na Kanin ali pa si ogledovali okoliške zanimivosti. Popoldne so vsi z nestrpnostjo pričakovali, kako dobre bodo postrvi iz Soče, katere so loški planinci dobili v dar od tamkajšnjih sosedov. Ribe so bile zelo okusne, bili pa so tudi takšni, ki prisegajo le na svinjsko ribo. Kakorkoli je že bilo, nevihti, ki se je razbesnela po dolini Soče, se niso mogli izogniti. Kar dodobra je opralo šotore in cel tabor. Četrti dan so loški planinci pospravili tabor in se po različnih poteh vrnili na rodno grudo. Aleš GUMZEJ 38. SREČANJE PLANINCEV POSTE IN TELEKOMA SLOVENIJE Že dvainpetdeset let mineva, odkar je bilo ustanovljeno Planinsko društvo PTT Ljubljana, v katero so se množično včlanjevali planinci, delavci PTT iz vseh krajev Slovenije. Z naraščanjem števila članov sta se pozneje iz matičnega društva razvili samostojni planinski društvi PTT v Celju in Mariboru. Kljub delitvi PTT-podjetja na Pošto Slovenije in Telekom Slovenije so vsa tri društva še danes zgled aktivnosti in medsebojnega sodelovanja. Poleg tradicionalnih srečanj planincev vseh treh društev, ki jih imamo vsako leto, smo imeli v minulih desetletjih vrsto lepih skupnih izletov od Kozjaka in Pohorja do Vršiča in Julijcev, pa tudi čez mejo domovine smo radi pogledali. Mariborski planinski vodniki so se vedno izkazali za dobre gostitelje in nam pokazali marsikatero naravno ali zgodovinsko zanimivost na svojem področju, ki bi sicer ostala skrita našim očem. Vrhunec pa prav gotovo pomenijo tradicionalna planinska srečanja vseh treh društev. Prvo septembrsko nedeljo letos je bilo že osemintrideseto po vrsti. Člani PD Pošte in Telekoma Maribor so nas tokrat povabili v svoj Poštarski dom pod Plešivcem, ki so ga pred 50 leti zgradili požrtvovalni člani društva. Vseh petdeset let so vzorno skrbeli za svojo prijetno planinsko postojanko, ki jo tudi Ljubljančani radi obiščemo. Kar pomeni nam Vršič, to je za Mariborčane Plešivec - dom vseh članov in prijateljev društva. Za praznovanje abrahama so dom temeljito obnovili. V nedeljo, 4. septembra 2005 zjutraj smo zapeljali skozi novi Trojanski predor proti Velenju, Slovenj Gradcu in Kotljam. Med prvimi smo se ustavili pri Ivarčkem jezeru; tam so nas pričakali organizatorji srečanja, člani PD Pošte in Telekoma Maribor. Pridružili so se nam tudi številni člani PD PT Celje in Planinskih skupin PT iz Kranja, Murske Sobote, Nove Gorice ter Novega mesta. Od jezera smo se odpravili na uro in pol dolgo pot skozi gozd na Sele, kjer stoji Poštarski dom pod Plešivcem. Tam nas je pozdravila godba na pihala. Malo po 12. uri se je začel uradni program srečanja, v katerem so nastopili moški pevski zbor, člani dramske sekcije in pihalni orkester KUD Pošta Maribor. Navzoče je pozdravil predsednik PD PT Maribor Ivan Eder, v imenu PZS je spregovoril podpredsednik Adi Vidmajer, zvrstili pa so se tudi predsedniki drugih planinskih društev in planinskih skupin. Predsednik PD PT Ljubljana Stane Tomšič je izročil predsedniku Ivanu Edru v spomin umetniško sliko Poštarskega doma pod Plešivcem z ene izmed slikarskih kolonij Tineta Horvata, ki jih vsako leto prireja PD PT Ljubljana. Planinskemu društvu Pošte in Telekoma Maribor je čestital za lepo obnovljeni dom in voščil še na mnoga leta. Zlati častni znak PD PT Ljubljana sta prejela nekdanji predsednik PD PT Maribor Bruno Fras in nekdanji predsednik gradbenega odbora Poštarskega doma pod Plešivcem Martin Prevorčnik. Stane TOMŠIČ DAN RADOVLJIŠKIH PLANINCEV V soboto, 3. septembra, je bilo pri Roblekovem domu veselo. Planinsko društvo Radovljica je organiziralo že tradicionalen dan radovljiških planincev, ki je bil posebno slovesen. Letos so praznovali 110-letnico obstoja društva, odprli pa so tudi prenovljeni Roblekov dom. Program se je začel ob 11. uri z uvodnim govorom predsednika PD Radovljica Mira Pogačarja. Sledila sta mu pozdravna nagovora predsednika Planinske zveze Slovenije Francija Ekarja in župana občine Radovljica Janka S. Stuška. Društvo je zvesto tradiciji prednikov, ki so Roblekov dom postavili že 1933. Med vojno je bil požgan, leta 1946 pa s požrtvovalnim delom na novo zgrajen. Sodi med največje v Sloveniji - tako po številu kot po programih. V njem je več kot 1200 članov, od katerih so mnogi vključeni v razne dejavnosti. Delujejo alpinistični, mladinski, vodniški, športno-plezalni, propagandni, markacijski in gospodarski odsek ter postaja Gorske reševalne službe Radovljica. Društvo je zvesto tradiciji in upravlja tri postojanke: Pogačnikov dom na Kriških podih z dostavno žičnico, Valvasorjev dom pod Stolom in Roblekov dom na Begunjščici. Domove je treba stalno obnavljati in letos je na vrsto prišel Roblekov dom, ki je edini planinski dom v radovljiški občini. Dom so stalno obnavljali, vendar ni bil več kos današnjim zahtevam. Upravni odbor je zato sklenil, da ga je treba posodobiti. Z izdatno pomočjo občine Radovljica, sredstvi Fundacije za šport republike Slovenije, z lastnimi sredstvi in sredstvi Planinske zveze Slovenija je sedaj del doma obnovljen. Povečana je jedilnica, obnovljena streha in oporni zidovi. Opravljeno je bilo še več manjših del. V kulturnem sporedu so sodelovali oktet Vasovalci iz Žirovnice, zlasti pa so navdušili najmlajši iz vrtca Radovljica. Mali planinci - škratki so pod vodstvom mentoric Jane Dvoršak, Karin Vidic, Metke Perko in Simone Vogrinc odpeli več planinskih pesmic. Voditelj prireditve je bil Peter Kolman. Podelili so častne znake Planinske zveze Slovenije, ki so jih prejeli: Marjeta Albinini, Aleš Bagari, Grega Brajnik in Ivo Reinhart - bronasti častni znak PZS; Bogomir Vnučec - srebrni častni znak PZS;Viktor Kravanja - zlati častni znak PZS. Po končanem uradnem delu je bilo družabno srečanje članov Planinskega društva Radovljica in ostalih planincev. Ivanka KOROŠEC IZLETA PLANINSKEGA DRUŠTVA KRIŽE Prvi izlet PD Križe je bil na Königstuhl, 2336 metrov visok vrh v narodnem parku Nockberge. To pogorje leži med Gmündom in Celovcem, praktično na začetku avtoceste, ki se vzpenja proti Katschbergu in gre preko Salzburga v Nemčijo. V Gmündu smo nadaljevali pot do Innerkremsa (1500 m) tik pod smučišče, kjer je bilo tudi slovensko državno prvenstvo v smuku in superveleslalomu. Malo nagajivo bi pot opisali nekako tako: na začetku se nekoliko vzpenjamo, nato pa po ravnem do vrha. Kako vendar se opravi dobrih 800 metrov višinske razlike po ravnini, smo kmalu ugotovili v lastnem znoju, saj se je ravnina očitno postavila pokonci. Te gore so zanimive predvsem zato, ker niso iz apnenca, pač pa iz granita in zato neprepustne za vodo, tako da kljub višini 2000 metrov hodimo po mehkem mahu in ponekod preskakujemo potočke. Seveda je razlika tudi v reliefu, prepadov praktično ni, vrhovi so zaobljeni. Sneg, ki je pravkar odlezel, je dopustil travi in rožam, da svobodno zadihajo in v dolgih dnevih hitro zrastejo. V nizki mehki travi so nekateri srečneži našli štiriperesno deteljico, poznavalci zdravilnih rastlin so napolnili svoje vrečke, saj je bilo ogromno islandskega lišaja, hribje rese ali plahtice . Nedavna pozeba je močno zaznamovala odcvetajoči encijan, na cvetenje pa se je pripravljal razkošni rododendron (v polnem cvetenju so nekatera pobočja popolnoma rdeča). Razgled z vrha je bil zamegljen, nekaj metrov nižje pa smo si poleg avstrijskih lahko ogledovali tudi slovenske gore. Na lepih zelenih pašnikih smo si privoščili pravi planinski počitek z dobrotami iz nahrbtnika, začinjenimi z duhovitim pripovedovanjem raznih prigod. Bilo je prav fletno. Drugi zanimivi izlet planinskega društva je bil na Korziko. Vešči vodnik Stane je potovanje organiziral tako, da so si v primernih presledkih sledili potovanja z avtobusom, planinarjenje, sprostitev in počitek ob morju, postavljanje in podiranje šotorov, priprava hrane ter obiski mestec. Ogledali smo si zanimivi kraj Bonifacio, nadaljevali z rojstnim mestom Napoleona Bonaparta Ajaccia in se pričeli pripravljati na vzpon na najvišji vrh Korzike Monte Cinto (2706 m). Ponosni smo ga osvojili iz kampa Callacucca na višini 1000 metrov, od koder smo se odpravili zgodaj zjutraj. Naslednja dva dneva smo obiskali še čudovito jezero Lac de Nino in vrh Capu d' Orto. Skupne tridnevne hoje je bilo okoli 25 ur, temperature pa so presegle 30 stopinj. Bilo je lepo, spomini ostajajo in Korzika z njimi. Ivana VALJAVEC 20-LETNICA PRIJATELJEVANJA Dvajset let je že minilo od prvega srečanja planincev Pošte in Telekoma Ljubljana s člani Planinskega društva Brežice. Bilo je začetek obdobja, v katerem smo planinci obeh društev postali prijatelji, sodelavci, pohodniki na mnogih skupnih planinskih poteh in prireditvah. Kako se je pravzaprav začelo sodelovanje obeh društev? Bilo je 20. oktobra 1985, lepo sončno jesensko nedeljo, ko smo se iz Ljubljane odpeljali po mehki dolenjski deželi v Posavje. Na Čatežu je bil začetek našega izleta >v neznano<. Tu nas je pričakala tedanja predsednica PD Brežice, Marija Veble s člani društva. S Čateža smo se povzpeli na Šentviško goro in Veliki Cirnik, od tam odšli do vasi Stojdraga, ki je zdaj v republiki Hrvaški in se spustili skozi Globočice v Velike Malence ob reki Savi. Prvemu srečanju so sledila nova. Spomladi smo večkrat šli skupaj po Brežiški planinski poti. Prehodili smo Pot Kozjanskih borcev, za katero skrbi PD Brežice. Obiskali smo Posavsko hribovje od Bohorja do Sotle, občudovali lepo pokrajino ob Artiški sadjarski poti in še marsikaj se je zapisalo v naš spomin. Nadvse lepo je bilo povsod z brežiškimi prijatelji in med prijaznimi prebivalci Posavja. Poleti smo se družili tudi v višjih gorah. Naš Poštarski dom na Vršiču je postal tudi Brežičanom priljubljena planinska postojanka. Večkrat nam je služil kot izhodišče za vzpone na okoliške vrhove in za druženje po končanih turah. Popeljali smo jih tudi na manj znane vrhove Julijcev in Karavank. Novembra pa smo se udeleževali pohodov na Martinovo nedeljo od Brežic do Arnovega sela, kjer PD Brežice vsako leto prireja martinovanje v Lovskem domu LD Artiče. Prijateljsko sodelovanje obeh društev smo 14. aprila 1996 potrdili s podpisom listine o prijateljstvu, z željo, da bi nas vedno družila planinska misel in mnoga skupna planinska pota. Letos je minilo 20 let našega druženja. Spomladi so nas Brežičani popeljali na lep izlet po Vidovi poti od Pišec do Bizeljskega in nam pokazali marsikatero zanimivost teh krajev. Ob zaključku izleta smo jim podarili sliko Poštarskega doma na Vršiču, ki je nastala na eni od naših likovnih kolonij >Tine Horvat<. Ob dobri jedači in pijači smo se dogovorili, da se avgusta dobimo pri nas na Vršiču. Tako je v soboto, 6. avgusta, prišlo 20 članov PD Brežice v Poštarski dom na Vršiču. V nedeljo zjutraj smo se jim pridružili tudi Ljubljančani. Čez noč se je vreme pokvarilo, tako da je zamrla vsaka misel na planinski izlet. Namesto tega smo si ogledali lepo urejen Trentarski muzej. Večina nas je bila tam prvič in nam ni bilo žal. Med povratkom na Vršič se je sramežljivo pokazalo sonce, vendar je kmalu spet deževalo. Po kosilu v našem domu smo imeli krajšo slovesnost v počastitev 20-letnice prijateljstva med društvoma. Po pozdravnih nagovorih predsednikov PD Brežice Toneta Jesenka in PD PT Ljubljana Staneta Tomšiča sta obudila spomine na pretekla desetletja še častna predsednica PD Brežice Marija Veble in častni predsednik PD PT Ljubljana Jože Dobnik. Od prijateljev smo prejeli v dar lepo umetniško sliko Brežic. Še precej časa smo se zadržali v planinskem druženju in kljub slabemu vremenu preživeli lep dan med planinskimi prijatelji. Stane TOMŠIČ SREČANJE HRVAŠKIH PLANINCEV Z JANEZOM JANŠO Vsako leto v juliju in avgustu je na naš planinski program uvrščen ciklus izletov >vse poti vodijo na Triglav<. Tako smo se tudi letos odločili, da ob vzponu na Triglav štiri dni preživimo tudi na bližnjih vrhovih Julijskih Alp. Kar 40 planincev iz HPD Zagreb Matica se je 4. avgusta 2005 odločilo, da se prvi dan iz Kota povzpne do priljubljene Staničeve koče (2323 m). Namestitev v Staničevi koči je pomenila posebno doživetje, saj smo imeli čudovit razgled ne le na Triglav, temveč tudi na Škrlatico, Jalovec, Vrbanove špice, Rjavino. Naslednje jutro smo se prebudili v lepem vremenu; pred nami je bil Triglav, okoli katerega so se že začeli zbirati oblaki. Odpravili smo se proti Kredarici, tam pa smo presenečeni ugotovili, da se pripravljajo na proslavo ob 110-letnici Aljaževega stolpa in na prihod slovenskega premierja Janeza Janše ter ameriškega veleposlanika. Po počitku smo se vznemirjeni odločili, da obiščemo vrh Triglava in se poklonimo 110-letnemu jubilantu. Na vrhu Triglava je bilo vsesplošno veselje. Fotografirali smo se in prisluhnili govorici različnih držav, narodov in narodnosti: med nami so bili Poljaki, Francozi, Čehi, Belgijci in drugi. Na vrhu Triglava smo imeli vsi enake misli, vsi smo prišli zaradi enakih razlogov: ljubezni do gora, druženja, izmenjave misli. A starec >Aljaž . se je samo dobrohotno nasmehnil z dvignjeno glavo in odet v srebrni plašč s kapico, ki je izdajala njegovo častitljivo starost<. Takšni so bili občutki vsako leto, leto za letom. Dobre volje smo se vrnili proti Kredarici in preizkušali kuhinjske dobrote. Nato smo se počasi vračali proti Staničevi koči; najpogumnejši so se odpravili na 2393 m visoki Cmir in se vrnili v večernih urah. Naslednji dan smo imeli na voljo različne planinske cilje. Nekateri so se odpravili na Rjavino, drugi na Cmir, tretji na Vrbanove špice. Ko smo se pripravljali na ture, se je pred nami nenadoma pojavil slovenski premier Janez Janša. Pozdravili smo se in kamera je posnela naše nenavadno in nepričakovano srečanje. V dopoldnevu smo osvajali slovenske vrhove, popoldne pa so se prikazali temni oblaki. A naše letošnje planinske naloge so bile opravljene. Čakal nas je samo še sestop do Vodnikovega in Rudnega polja, na katerem je bil parkiran naš avtobus. Imeli smo srečo. Triglav bi bil lahko v tem času odet z belo snežno odejo. Mirjana HUDOLETNJAK NA VRHU MOJE DOMOVINE Vremenska napoved je bila vzpodbudna, najvztrajnejši planinci PD Križe so bili fizično in psihično pripravljeni za vzpon na Triglav po najtežji in najatraktivnejši poti čez Plamenice. S prijateljico Lino sva se >zakadili< v Kriško goro, Košuto, Košutico ., opravili težavne vzpone na Korziki in ugotovili, da bi to moralo zadostovati. Ampak potem je šlo zares. Še v Vratih sva se po tihem spraševali, ali bova zmogli. Prvi uri poti do Luknje sta minili brez krize, sonce je vzšlo in obsijalo stene okoli nas, pijače v nahrbtniku smo imeli dovolj, vodniška ekipa je bila okrepljena, skupina planincev ne prevelika (22). Po počitku v Luknji smo si nadeli čelade, nekateri tudi opasali plezalne pasove, in se začeli vzpenjati ob jeklenicah v strmo in prepadno steno. Ob poti nas je na nošenje čelade opozorila spominska plošča mladi planinki, ki jo je smrtno zadelo padajoče kamenje. Po poti smo opazovali okoliške gore, zadnjiški Ozebnik, Kanjavec, Stenar, Pihavec . , pa dolino Vrat in Trento; čisto od blizu smo zagledali mogočni del triglavske stene, imenovan Sfinga. Med skalovjem so cvetele tudi redke rožice in lezli polžki. Pa še nekaj zanimivega se je dogajalo; mimo nas so hiteli mladci v kratkih hlačkah, ki so se vrnili, še preden smo mi vstopili v zadnjo steno. Hitrost, da je kaj. Na najožjem in z jeklenicami opremljenem delu nas je malodane preskočila vitka gospa (kot da se nikoli ne bi naučila pravil vedenja v gorah). Po dobri uri hoje prek zadnje stene in pogostih kratkih, neuradnih oddihih smo osvojili vrh moje domovine, Triglav. O, kako se je prilegla čestitka vodnika Toneta! Posebno pohvalo za požrtvovalnost sta zaslužila Franci, ki je nekaterim nosil pijačo in je bil njegov nahrbtnik neznansko težak, ter vodnik Janko na repu kolone, ki nas je ves čas spodbujal s koristnimi nasveti. Obvezno fotografiranje, malica iz nahrbtnika in nato previden spust po >zlizanih kamnih< ob močnih jeklenicah in trdnih klinih do doma na Kredarici, ki je minil hitro in brez težav. Na sedlu pod domom se mi je zahotelo rahlega proslavljanja, pa kaj, ko jih je večina že pila pivo v domu; le Franci je stopil nekaj korakov nazaj in me objel ter mi ponudil šilce žganega, za zdravje seveda. Res sem bila vesela, da smo jaz pri svojih 90 kg, moja prijateljica pa z 62 leti in Peter z 68, zmogli težavni vzpon. Za veselo razpoloženje je ves čas s šalami skrbel neuničljivi Ivo. Naslednji dan smo se spustili do Staničeve koče (in se pozdravili z vsem dobro znano oskrbnico Rezko s Kofc), se povzpeli še na Begunjski vrh in spustili v dolino Kot do Mojstrane, od tam pa nas je avtobus popeljal do obveznega postanka pri Aljaževem hramu. Ivana VALJAVEC MEDNARODNO SREČANJE >RUGOVO 2002< NA KOSOVU To je bil prvi obisk članov PD Pošte in Telekoma Ljubljana v teh krajih po letu 1986, ko smo po zaostritvi razmer na Kosovu imeli le nekaj pisnih in telefonskih stikov s Planinskim društvom >Djerovica< iz Peci. Zato nas je toliko bolj razveselilo letošnje povabilo na mednarodno planinsko srečanje. Tričlanska delegacija, v kateri smo bili častni član društva Stanko Dolenc, član upravnega odbora Matjaž Pirš in predsednik Stanislav Tomšič, je v četrtek, 28. julija 2005, z letalom odpotovala v Prištino, kjer nas je pričakal član PD >Gjeravica< Peje Afrim Kelmendi. Odpeljali smo se v Pec in se sestali z novim vodstvom društva, ki mu predseduje Salih Maloku. Navzoči so bili tudi nekateri starejši člani, ki jih poznamo že od prej. Potem, ko so se razmere v pokrajini pod zaščito Združenih narodov nekoliko uredile, se je večinoma albansko prebivalstvo odločilo obnoviti športno in društveno življenje v mestu. Društvenih prostorov enega najstarejših planinskih društev, ki je bilo ustanovljeno leta 1928, ni več, izgubljen je tudi večji del arhiva. Sedaj gostujejo v zasilno usposobljeni dvorani športov. Posebej so si želeli ponovno vzpostaviti stike z našim društvom, s katerim jih prijateljstvo veže že 49 let, vse od tragične smrti našega planinca Staneta Tomšiča na Prokletijah. V petek smo se po zboru v Peci odpeljali v družbi kakšnih 150 planincev skozi Rugovsko sotesko. Ob našem zadnjem obisku je tod vodila ozka makadamska cesta, letos pa so jo razširili in položili asfalt. Cesta naprej proti gorskemu prelazu Čakor in Črni Gori je do nadaljnjega zaprta. Zadnja italijanska policijska kontrola je pri močno zavarovanem samostanu Pecka patriaršija. Po izstopu iz vozil v Kučištu smo se peš odpravili na planino, kjer je naslednje tri dni potekal planinski zbor. Na cilju smo bili presenečeni, saj na nekdanjih samotnih pašnikih zdaj stoji vrsta ličnih lesenih hišic z veliko restavracijo >Guri i kuq<. Na otvoritvi srečanja je bilo navzočih okrog 200 članov planinskih društev iz Kosova, Makedonije, Bosne in Hercegovine, Albanije, Romunije, Slovenije, opazovalci pa so prišli tudi iz Amerike, Francije, Škotske, Italije, Norveške in drugih držav. Dogodek so spremljala lokalna in pokrajinska sredstva javnega obveščanja, ki so vest ponesla v svet tudi preko satelita. Organizatorje so podprli številni lokalni pokrovitelji. Po nagovoru predsednika Saliha smo se zvrstili tudi predstavniki navzočih društev. V imenu PD Pošte in Telekoma Ljubljana sem se jim zahvalil za povabilo in jim v dar izročil umetniško sliko iz ene od društvenih slikarskih kolonij >Tine Horvat<, z motivom najlepše slovenske gore, Jalovca. V nadaljevanju programa je nastopila odlična domača folklorna skupina iz Rugova in nam predstavila plemenske običaje - od poroke do medsebojnih obračunov. V soboto zgodaj zjutraj smo se odpravili proti Velikemu Nedžinatskemu jezeru pod ostenjem Liqinat. Povzpeli smo se k spominski plošči ponesrečenemu slovenskemu planincu. Ploščo z dvojezičnim napisom je PD >Gjeravica< obnovilo prav za to priložnost. Po komemoraciji in polaganju venca so nekateri ostali pri jezeru, večina pa se nas je odpravila na dolg in naporen vzpon na 2522 metrov visok Žuti kamen, Guri kuč po albansko. Vzpenjali smo se vse do grebena nad dolino Bjeluho, ki loči Kosovo od Črne Gore. Z roba smo opazovali zasnežene albanske gore, do našega vrha pa je bilo še daleč. Zatem smo se morali precej spustiti, preden smo se približali zadnji strmini. Zato pa smo bili na vrhu poplačani z brezmejnimi razgledi. Vreme je bilo mirno, ko smo sestopili po drugi smeri in se na koncu dolge krnice ustavili pri Malem Nedžinatskem jezeru, v katerem so nekateri zaplavali skupaj z gorskimi močeradi. Po dobrih enajstih urah smo se vrnili h kočam in se po večerji družili ob kresu. V nedeljo smo se, po poznem zajtrku, odpravili peš v dolino. V slabih dveh urah smo, med zobanjem jagod, počasi sestopili do ceste in se po slovesu od ostalih planincev odpeljali skozi Rugovsko sotesko v Pec. Zakaj se ob Pecki Bistrici tare domačinov, nam je postalo jasno v mestu, ki nas je pričakalo s hudo vročino, a smo jo uspešno blažili s hotelsko prho in dobrim pivom Birre e Pejes. Zvečer pa smo se gostili z okusno pleskavico, sladkali z baklavo in pili osvežilno bozo. Sestali smo se tudi z vodstvom PD >Gjeravica< in se pogovorili o nadaljnjih skupnih planinskih načrtih. Morda jih že prihodnje leto obiščemo v večjem številu. Zadnji dan zjutraj nas je stari prijatelj Šefki Mula z avtom odpeljal k izviru Belega Drima. Prijetno je bilo v hladu slapov, vendar smo se morali posloviti. Po krožnem ogledu centra Prištine smo bili kmalu na letališču, med čakanjem na letalo pokramljali s slovenskimi policisti, zvečer pa smo že pozdravili domače. Stane TOMŠIČ NEGAL - EGELNOCK - SPITZEGEL NAD DOLINO ZILJE Rož, Podjuna, Zilja - nekdaj s Slovenci poseljene doline - nam vzbujajo skomine. Iz njih rastejo prelepi vrhovi. Vsako leto obiščemo katerega izmed njih. Za letos je bil na vrsti po slovensko imenovani Negal, eden izmed vrhov Poti prijateljstva treh dežel. Bo ali ne bo - od začetka je kazalo bolj slabo, a se je končalo lepo. V zgodnjih nedeljskih urah se nas je skoraj tri ducate ljubiteljev vsega lepega odpravilo raziskovat Ziljske Alpe. Z varuhi meja nismo imeli težav, ker smo bili vsi Slovenci! Opazovali smo Dobrač in urejene vasi pod njim. Lepa široka cesta nas je pripeljala v Zgornjo Belo - Obervellach. Čas za zajtrk. V trafiki smo dobili zemljevid in navodila: >Vrh je le za specialiste< (ker nanj ne vodi cesta, je predolg dostop); to je pozneje potrdil tudi kmet na planini: >Vas je v enem dnevu več, kot bo Avstrijcev v vsem letu.< Vijugali smo skozi naselje po stari rimski cesti, ob potočku nas je sprejel gozd. Na eni izmed teras smo se čudili majhnim pikicam - ko smo stali ob njih, pa so bile velike hiše. Vratca, za njimi pa starodavno korito. Zadnja tekoča voda - kapljalo je pa ves dan, od koder je pač lahko - da, kar vroče je bilo! Planina. Gospodar je nekaterim prodal zeleni napitek. O, kako je prijalo tudi vse, kar je prišlo iz naših nahrbtnikov! Navzgor med ruševjem in kopico cvetlic. Kmalu smo bili v skrotastem grabnu, ki je vodil na vrh. Nekateri so se malo bali, a je ob pomoči bolj izkušenih šlo. Na vrhu solze veselja, zmagali smo! Nagrada je bila za nas neizmerna, za tiste, ki jih gore ne zanimajo, pa bi bilo to le izgubljanje časa. Zaupali smo oznakam in zdaj smo veselo peli ob križu. Vsi smo bili prepričani, da se sreča ne skriva v naših željah, ampak v tem, kar imamo, da smo se dvignili nad dolinske težave, v te prelepe višave! Z Jožetom sva se sprehodila naprej, da bi videla nadaljevanje poti. Bilo je precej zahtevno - prijel me je krč. Bolečin in skrbi ne bi privoščil nikomur, zato smo se odpravili po že prehojeni poti, tokrat navzdol. Previdno po kamnitem žlebu in hitreje po stezi. Nekateri so postali pri kmetu in zlati tekočini, drugi pa pri napajalniku precej niže. V dolini smo bili vsi potrebni kopanja, nekaj pogumnih je sol spralo v potoku. Za podaljšan počitek pred gostilno je poskrbel šofer - nikjer ga ni bilo. Narobe je razumel Francija, pa je zapeljal v Spodnjo vas. Sprehodil sem se še kakšne tri kilometre po črni cesti in s skavtsko iznajdljivostjo našel furmana v klepetu z ostarelim Nemcem, ki ob ženi Slovenki ni imel toliko spoštovanja, da bi se naučil jezika njenih prednikov. Sodi to k pravemu ponosu, spoštovanju ali je le posledica odnosa močnejšega do manjšega? Kmalu sva naložila živahen tovor in z >zapravljivčkom< smo bili v prvih ponedeljkovih minutah na začetku nedeljskega dne, bogatejši za prijetno preživet dan. Zaupali smo zemljevidu in vodniku ter bili zato bogato nagrajeni. Se hočete o tem prepričati tudi vi? Pridružite se nam ob naslednjem podvigu. Peter REPOVŽ v v Planinsko društvo Skofja Loka nas je opozorilo na napako v naslovu ob prejemu 9. številke glasila, in sicer je bil kot kraj izpisan na kartonu: 1231 Ljubljana- v v v v Črnuče namesto Škofja Loka. Društvo je kljub napaki glasilo prejelo. Ker je bila poštnemu ekspeditu v Ljubljani s strani PZS posredovana adrema s pravilnimi naslovi, smo zaprosili, da nam napako pojasnijo. Prejeli smo odgovor, da jo do napake prišlo pri njihovi nastavitvi izpisov in se za neljubi dogodek opravičujejo vsem tistim društvom in posameznikom, ki niso pravočasno prejeli glasila oz. je bil izpisan napačen naslov kraja. Uredniški odbor Računovodstvo PZS naproša vsa tista planinska društva, ki še niso posredovala obračuna članarine in tista, ki še niso poravnala vseh obveznosti iz članarine do PZS (rok: 31.08.2005), da to store TAKOJ ! Takšno nespoštovanje sprejetih odločitev povzroča PZS finančne težave in s tem hromi izvajanje redne dejavnosti. Prevzem novih članskih znamkic za leto 2006 bo možen le v primeru, da bodo s strani društva poravnane vse obveznosti do PZS. OBVESTILA PZS izhajajo enkrat mesečno. IZDAJATELJ: UREDNIŠKI ODBOR: TISK: NAKLADA: PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE, Dvoržakova 9, 1001 Ljubljana Tone ŠKARJA (odgovorni urednik), Jana RACMAN (tehnična urednica) ter člani: Jože MELANŠEK, Emil PEVEC in Natalija MAROVT TISKARNA RAVNIKAR, Marko Ravnikar, s.p., Kajuhova 2 A, 1230 Domžale 1650 izvodov brezplačno, oktober 2005 Za dodatne informacije smo dosegljivi na telefonski številki: 01/ 4345 680. Pišete nam lahko na naslov Planinska zveza Slovenije, Dvoržakova 9, 1001 Ljubljana (fax: 01/ 4345 691); e-pošta: info@pzs.si ali jana.racman@pzs.si . Zaželeno je, da prispevke napisane z računalnikom, pošljete na naslov elektronske pošte ali na naslov PZS na CD ali disketi. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja prispevkov. Uredništvo sprejema prispevke do zadnjega dne v mesecu za naslednji mesec. Program informiranja o planinski dejavnosti sofinancirata Ministrstvo za šolstvo in šport in Fundacija za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji. UVODNIK Poletja je pravzaprav konec, počasi se vračamo v ustaljene tire. Z novo energijo, željami, uspehi, idejami... Upam, da tudi z novimi doživetji z naših in tujih gora. Kaj se je dogajalo pred poletjem, kaj se bo dogajalo v jeseni doma in drugod si preberite v naslednjih vrsticah. Tisti, ki morate »brati« za izpite, pa veliko uspeha! Natalija Marovt AKCIJE MK PZS Za vse akcije MK PZS se lahko prijavite na MK PZS, Dvoržakova 9, 1000 Ljubljana ali mladinska.komisija@pzs.si, kjer dobite tudi dodatne informacije. Na teh naslovih pa dobite tudi več informacij o posamezni akciji. Podrobnosti o akcijah si lahko ogledati tudi na WWW.PZS.SI/MK > ZBOR MLADINSKIH ODSEKOV Že v tokratni številki Mladinske priloge bi radi spomnili, da je letošnji Zbor Mladinskih odsekov ki bo v soboto, 19. novembra 2005 v Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje na Igu z začetkom ob 14. uri. Dnevni red zbora, gradivo in prijavnico ter ostale informacije bodo objavljene v novembrski številki Mladinske priloge Obvestil PZS, prav tako pa jih bodo po pošti prejeli vsi Mladinski odseki. Načelniki MO PD, se vidimo na Igu! > TEDNI TURNE SMUKE 2006 - SMUČAJTE DRUGAČE! Vodniški servis Izidor pri Mladinski komisiji PZS prireja Tedne turne smuke (TTS). Izvedli bomo tri tedne turnih smukov. Bivali bomo v Domu na Komni. Termini: 1. termin: 28. januar - 4. februar 2. termin: 4. februar - 11. februar (mednarodna izmena) 3. termin: 11. februar - 18. februar Program je namenjen vsem tistim, ki se s turno smuko že ukvarjajo, pa bi želeli s strokovnim vodstvom presmučati tudi tiste turne smuke, na katere se morda sami ne bi podali. V okviru programa bodo organizirani nekateri daljši in zahtevnejši turni smuki. Tudi tisti gorniki, ki nimajo veliko zimskih izkušenj so dobrodošli. Za njih bodo organizirane manj zahtevne ture. Poleg organiziranih turnih smukov program vsebuje še: učenje osnov turnega smučanja, seznanitev z osnovami zimske alpinistike, družabne večere, nočno smučanje ob polni luni in seveda sedem dni prijetnega bivanja v prenovljeni planinski koči PD Ljubljana - Matica na Komni. Udeleženci bodo deležni sedemdnevne popolne oskrbe (tudi čaj in malice za na ture) in strokovnega vodstva izkušenih vodnikov PZS in inštruktorjev planinske vzgoje. Udeleženci bodo lahko vsakodnevno izbirali med programskimi možnostmi. Program se bo prilagajal željam udeležencev ter vremenskim in snežnim razmeram. Pogoj za udeležbo je znanje smučanja na urejenem smučišču, starost vsaj 18 let ter turnosmučarska oprema (smuči, palice, turnosmučarske vezi, psi in srenači), dereze, cepin, nahrbtnik z nastavki za smuči, spalna vreča, čutara, sončna očala, primerna obleka in ostala osebna oprema. Potrebna sta tudi dobra volja in veselje za smučanje in hojo po gorah. Pred začetkom TTS bo organiziran sestanek, na katerem se bodo udeleženci in vodstvo pogovorili o natančnem poteku in opremi. Število mest je omejeno na 20 za vsako izmeno. Cena je 48.000 SIT, za dijake in študente pa le 45.000 SIT. Hitra prijava s plačilom zagotavlja mesto na TTS. Informacije in prijave: • tts2006@gmail.com • (041) 819 297 (Matjaž Hafner od ponedeljek do četrtka med 19. in 20. uro) Vodniški servis Izidor > ORIENTACIJA Odbor za orientacijo MK PZS organizira in vabi na Seminar za traserje in organizatorje planinskih orientacijskih tekmovanj, ki bo od 11. - 13. novembra 2005 na Koči na Kopitniku, rok prijave je 25. oktober 2005. NEKAJ MEDNARODNIH Ojla! Kar nekaj časa se že nismo slišali oz. brali. Upam, da ste dobro - čisto vsi, tisti, ki že imate pouk v polnem teku, tisti, ki imate še kakšen izpit in tisti, ki so se vam pričela predavanja. A prepričana sem, da vas vse 'gor držijo' spomini na lepa doživetja tega poletja. Je bilo lepo na morju, na čudovitih vršacih ali ob potoku v bližnjih hribih, v mestu ali pri babici na vasi... sploh ni važno, kajne! Glavno je, da je sedaj sonček v srčku! © Na mednarodnem področju je bilo letošnje poletje zopet zelo pestro dogajanje. Ne samo pri nas na MK PZS, ampak tudi še pri marsikomu izmed vas, kajne! Najpomembnejši dogodek je bil za nas gotovo mednarodni Youth Commission UIAA tabor, ki smo ga organizirali v Sloveniji: Mednarodni tečaj gorništva - šola varne hoje. Potekal je od 12. - 20. avgusta, udeležili pa so se ga mladi iz Estonije (2), Avstrije (3), Švice (2), Italije (11) in iz Slovenije (6). Da so se imeli zares fino ter preplezali in prehodili marsikatero pot, ogromno videli in doživeli, gre zasluga vodstvu z Matjažem Hafnerjem na čelu, ki so poskrbeli tako za varnost in dobro počutje. Več o drugem Mednarodnem tečaju gorništva boste lahko prebrali v naslednji številki Mladinske priloge Obvestil PZS. Prav tako boste lahko v naslednjih številkah Mladinske priloge Obvestil PZS prebrali o mednarodnem GYS taboru v Avstriji (Ekološko-delovni tabor), katerega se je udeležila Anamarija Šegina. Svoje nepozabne doživljaje in nova prijateljstva z mednarodnega YC UIAA tabora v Italiji pa so nam zaupali že zmagovalci državnega tekmovanja Mladina in Gore pod vodstvom svojega mentorja Jožeta Draba (ekipa MO PD Ljubljana Matica). Kako so se imeli, kaj so vse doživeli... vse skrivnosti in radosti najdete v nadaljevanju te Mladinske priloge Obvestil PZS. © REDNA SEJA YC UIAA: Redna seja Youth Commission UIAA je bila od 30. septembra - 4. oktobra 2005 v mestu Einsiedeln (Švica), kamor nas je predstavnike in člane matičnih mladinskih komisij planinskih zvez vabila Švicarska planinska zveza, Schweizer Alpen-Club SAC in zanjo predstavnica v YC UIAA Anita Rohner. Med obravnavanimi točkami dnevnega reda so bile med drugim tudi predsedničino poročilo dela komisije od zadnje seje do sedaj ter poročilo s sej UIAA, finančni pregled, aktivnosti 2005, seminar Izobraževanje mladinskih vodnikov v Italiji 2006, Global Youth Summit prjekti in OZN Leto športa in fizičnega izobraževanja, YC UIAA - Mednarodni mladinski tabori 2005 (poročila), poročilo delovne skupine Izobraževanje mladinskih vodnikov, aktivnosti 2006 - 2008 (mednarodni mladinski tabori 2006 - predlogi, seminarji, delovne skupine itd.). Na sejo je bila vabljena predstavnica MK PZS v YC UIAA Zdenka Mihelič, ki pa se je zaradi finančnih nezmožnosti MK PZS ni mogla udeležiti. Če ste se tudi vi potepali po svetu in spoznavali kraje, gore, ljudi, nam lahko svoja doživetja pošljete in z veseljem jih bomo objavili ter tako tudi drugim približali vaš košček obiskanega, preplezanega sveta. Morda pa ste vi gostili mlade planince iz drugih dežel in nam nepoznanih krajev - vabljeni prav tako, da nam napišete, kako so se mladi počutili v Sloveniji, v naših gorah, kako ste ste spoznali itd. Res, zakaj ne bi delili nepozabnih trenutkov z nami? Se že veselimo! Srečno in 'mejte se radi! Zdenka Mihelič SLOVENSKO PLANINSKO ORIENTACIJSKO TEKMOVANJE ŠMOHOR 2005 SLBTEKSKI FLMIKIt IIIEmClISIl TIIMIV1IIE Organizacija osmega Slovenskega planinskega orientacijskega tekmovanja -SPOT je v letošnjem letu pripadla področni orientacijski ligi Zasavja. Organizacijo je prevzelo Planinsko društvo Laško, kot gostitelj in organizator, ter Mladinska komisija pri Planinski zvezi Slovenije. Tekmovanje je potekalo dva dni in sicer 21. in 22. maja na širšem območju Tremerji, Šmohorja, Govc, Šmihela in Rečice. Skupno je bilo prijavljenih 92 ekip iz cele Slovenije, na tekmovanju pa se jih je zvrstilo 76 v osmih kategorijah: A, B, C, D, E, F, G in H. Statistično je bilo udeleženih 108 tekmovalcev ženskega spola, 203 moškega spola, skupno torej 311 tekmovalcev. Tekmovanje se je pričelo 21. maja ob 10.00 uri z zbiranjem tekmovalcev kategorij C, D in H pred dvorano Tri Lilije v Debru pri Laškem. Tekmovalci so se nato z avtobusi odpeljali v zaselek Tremerje, kjer je bilo pri gostilni Draksler pripravljeno startno mesto, dodatno opremo tekmovalcev pa je organizator prepeljal na cilj. Tekmovalci so morali premagati pot od Tremerij do Šmohorja po pobočjih Slomnika in severnih pobočjih Maliča. Novost na progi je bila, da so morale ekipe same vrisati tri kontrolne točke. V popoldanskih urah so se reševali teoretični testi in teoretično vrisovanje KT. Nočna tekma je potekala od doma na Šmohorju po pobočjih Šmohorja, ki se je končala ob 24.00. Tekmovalci so prespali v spalnih vrečah v Domu, korajžni pa tudi v zunanjem šotoru. V nedeljo, 22. maja so vzporedno potekale 4 proge, glede na težavnostno stopnjo. Zbirno mesto za vse kategorije v enodnevni tekmi je bil pred dvorano Tri lilije od 7.00, od koder so bile ekipe pospremljene do startnih mest do 8.00 ure. Za vse ekipe, ki so imeli odvečno oz. dodatno opremo, je bil organiziran prevoz na ciljno mesto, ki je bilo za vse ekipe pri Domu na Šmohorju. Štart za ekipe CDH je bil pri lovski koči na Šmohorju. Na cilju so ekipe, ki so tekmovale le en dan, pred zaključkom časa in oddaje kontrolnega lista, prejele še teoretične naloge iz Planinske šole in dodatnih tem tekmovanja. Vsem tekmovalcem je bil na cilju ponujen osvežilni sok in kasneje še topli obrok - golaž. Oba dneva tekmovanja je bilo vreme sončno, kar je omogočalo sproščeno vzdušje tako tekmovalcem kot organizatorjem. Razglasitev rezultatov se je pričela ob 17.05. Za podeljevanje priznanj in nagrad so skrbeli: Maja Mohar (predsednica MK PZS), Dušan Prašnikar (predsednik odbora za orientacijo MK PZS), David Lapornik (načelnik MO PD Laško - KLINČEK), Marko Mavri (tehnični vodja tekmovanja) in Damjan Kolšek. Po zaključku podeljevanja in uradnega dela tekmovanja je bilo za vse tekmovalce, kolikor jih je še bilo prisotnih, organiziran avtobusni prevoz do dvorane Tri lilije, kjer je bil parkirni prostor za vse tekmovalce. Tekmovanje je bilo za tekmovalce zaključeno ob 17.45. Rezultati SPOT 2005 so bili objavljeni na spletnih straneh www.orientacija.net v ponedeljek, 24. maja. Po tej objavi so se ugotovile nepravilnosti pri sami obdelavi podatkov, ki so bile tehnične narave. Organizator je preveril vse podatke in seštevke ter tako popravljene rezultate ponovno objavil na spletnih straneh kot pravilne. Hkrati je pričel z obveščanjem prizadetih ekip o spremembah rezultatov, kar pa je trajalo razmeroma dolgo časa. Organizator SPOT 2005 PD Laško se skupaj' z Odborom za orientacijo MK PZS na tem mestu javno opravičuje vsem prizadetim ekipam zaradi naknadnih sprememb rezultatov in povzročenih nevšečnosti! Zaradi nastale situacije je ukrepal Odbor za orientacijo in med drugim določil, da bodo rezultati, ki bodo na prihodnjih SPOT-ih razglašeni ob podelitvi, uradni in dokončni. Hkrati pa se bo na prihodnjih SPOT-ih z različnimi ukrepi zagotovilo večjo mero natančnosti in preverjanja, vendar ne na račun daljšega čakanja na podelitev. Organizacija SPOT je zahtevala obilo dela in finančnih vložkov. Največ dela sta prispevala Marko Mavri (tehnični vodja) in Damjan Kolšek (član organizacijskega odbora), skupno pa je pri izvedbi sodelovalo približno 35 oseb,večina člani planinskega društva Laško. Na koncu še zahvala vsem, ki ste kakorkoli prispevali pri organizaciji tekmovanja. In na snidenje na Slovenskem planinskem orientacijskem tekmovanju 2006! PD Laško NOVICE IZ PO MO > OSNOVNOŠOLSKO SREČANJE SMDO NA BOČU Pa je za nami 1. oktober - edina sončna sobota, nato spet dež. Kakšno srečo smo imeli, da smo speljali še eno osnovnošolsko srečanje, tokat na Boču. Vseh mladih planincev, šolskih mentorjev in planinskih vodnikov je bilo 218 iz 8 planinskih društev. Na srečanje so prišli: MO PD Žalec, MO PD »Dobrovlje« Braslovče, MO PD Celje - Matica, MO PD Gornji Grad, MO PD Polzela, MO PD Vransko, MO PD »Boč« Kostrivnica in MO PD »Sloga« Rogatec. Na začetku nas je pozdravil predsednik Savinjskega MDO Jože Kodre. Potem smo se prepustili igram: obešanju perila, nošenju nahrbtnikov, oblačenju in sukanju okrog palice. Eni so se pomerili še v odbojki, drugi v nogometu. Na začetku smo postavili nagradno vprašanje: Kako se imenujejo rastline (v našem primeru Velikonočnica), ki rastejo samo na določenem geografskem prostoru ? Na koncu smo izžrebali srečnega nagrajenca in podelili nagrade prvim trem ekipam pri posameznih igrah. Hvala vsem planinskim društvom, ki ste prinesla nagrade - sladkarije. Hvala MO PD Žalec, MO PD Polzela, MO PD Vransko, MO PD »Boč« Kostrivnica in MO PD »Dobrovlje« Braslovče za odlično vodenje iger. Hvala predsedniku SMDO Jožetu Kodretu, saj nam je SMDO sponzoriral čaj. Hvala zdravniku Alešu, ki je prišel na Boč in skrbel za zdravstvene težave. Hvala Katarini, Tinu, Mateju, Silviji... In nazadnje hvala vam dragi otroci, da ste prišli in naredili srečanje igrivo, razigrano, polno vedrine in zabavno. Se vidimo naslednje leto. Vodja PO MO SMDO Maja Kumer SONDRIO 2005 Januarja letos je ekipa naše OŠ Sostro iz Ljubljane zmagala na državnem tekmovanju Mladina in gore v Novi Gorici. Za nagrado smo dobili brezplačno udeležbo na YC UIAA taboru, enotedenskem trekingu po italijanskih centralnih Alpah v skupini Piz Bernine. Sedem dni v juliju smo tako hodili po »Visoki poti Valmalenco« (Alta via della Valmalenco). Na pot Zjutraj smo zapustili Ljubljano in se z avtom odpeljali proti Italiji. Peljali smo se mimo Gardskega jezera in Comskega jezera, vse do mesta Sondrio, ki leži ob vznožju Centralnih Alp. Zbor udeležencev je bil na železniški postaji, kjer pa še ni bilo nikogar, saj smo bili prezgodnji. Počasi so začeli prihajati drugi udeleženci - skupina Špancev, en Švicar in cel kup Italijanov iz različnih koncev Italije. Vseh skupaj nas je bilo 31, od tega 8 odraslih in 23 otrok starih med 12 in 16 let. Kmalu zatem smo se že peljali z avtobusom skozi ozko Alpsko dolino, vedno višje vse do vasi Chiareggio, 1612 m visoko. Tukaj se je pravi treking šele začel. Oprtali smo si težke nahrbtnike, v katerih smo imeli vse potrebno za naslednjih sedem dni hoje po visokogorju. Ni treba poudarjati, kako težki so bili. Za začetek nas je pozdravil rahel dež in napovedal pestro vreme v naslednjih dneh. Treking Cilj prvega dne je bila koča Gerli. Povzpeti smo se morali za 350 m, kar nam je vzelo eno uro. Pot ni bila zahtevna , saj je bila široka in smo lahko hodili »vštric«. Dodelili so nam sobe, razkomotili smo se po posteljah, nato pa šli pogledat, kakšni so WC-ji. Presenečeni smo ugotovili, da so veliko boljši kot v slovenskih kočah. Pred večerjo smo imeli spoznavni večer, toda ker nismo razumeli italijanščine oni pa tudi nič angleščine, smo se bolj slabo sporazumevali. Nekaj nam je v angleščino prevajala vodnica iz Sondria Beatrice. Naslednje jutro smo tako kot vse naslednje dni vstali ob sedmih, pojedli običajni zajtrk (vsak dan enako -kruh, marmelada in viki krema) in vzeli vsak svoj. »pocket lunch«. Vsak dan nas je čakalo okrog osem ur hoje do naslednje koče. Kmalu smo spoznali še eno italijansko gorniško posebnost - ne poznajo izohipse. Vse poti so šle gor ali pa dol. Tako smo šli drugi dan trekinga najprej 300 m navzdol ter na drugi strani doline prav toliko navzgor do Zlate planine (Alpe dell' Oro, 2000 m). Ustavili smo se na planini Alpe Fora, kjer smo lahko poskusili domači sir, vodnik Nicolo in naš Anže pa sta nam pokazala, kako se kosi s koso. Po postanku smo nadaljevali pot mimo mnogih rek in potokov ter dosegli kočo Longoni 2450 m. Imeli smo srečo, saj se pet minut po našem prihodu ulilo kot iz škafa. Zvečer smo kartali in spoznavali druge udeležence. Spali smo na zanimivih skupnih ležiščih, ki so imela 3 nadstropja. Zastavonoše Tretji dan nam je Slovencem bila dodeljena čast, da nosimo leseno palico, na kateri so bile zastave (slovenska, italijanska, španska in švicarska). Vsak od nas jo je nosil nekaj časa. Med potjo smo nabirali zanimive kamne različnih barv. Povzpeli smo se do koče na Entovi, 3001 m, ki pa je bila žal zaprta. Tu smo imeli enourni postanek, ki smo ga izkoristili za kosilo-pocket lunch. Po ledeniku Scerscen smo se spustili za 200 m. Zelo nam je drselo in padali smo vsi po vrsti, saj nismo imeli derez. Na srečo ledenik ni bil strm. To je bilo za večino udeležencev prvo srečanje z ledenikom. Ko smo prišli do konca ledenika smo se spustili še za 400 m in se ustavili ob divji ledeniški reki. Videli smo ogromno slapov. Čakal nas je še 400 m klanec do koče Marinelli, 2813 m. Preden smo prišli do koče je začelo rahlo deževati. Pred nami sta bila dva dneva bivanja v tej veliki, mogočni koči. Zvečer smo igrali poker z Italijani, pogovarjali pa smo se tudi s Španci, za katere se je izkazalo, da znajo več angleščine kot Italijani. Vtise s tega tabora smo tisti dan vpisali v knjigo UIAA. Najvišji vrh Četrti dan je bil »dan za počitek«. Vstali smo šele ob 8 h. Podali smo se na bližnji vrh, ki je bil tudi najvišji vrh naše poti - Punta Marinelli, 3182 m. Vzpon nanj ni bil zahteven. Vsi smo prišli nanj. Z vrha smo opazovali lep razgled, še posebno na Piz Bernino in Piz Argent. Ko smo prišli nazaj do koče so v bližino prišli kozorogi. Bilo jih je kar 14. Bili so navajeni ljudi saj se nas niso bali. Oskrbnica jim vsak dan da sol na skalo v bližini koče, da jo kozorogi ližejo. Zvečer smo igrali tarok. Večerja je bila spet odlična. Bali smo se, da se bomo zredili. Opazili smo, da je Švicar začel osvajati Španko Lis. Iz skal na pašnike Peti dan smo se spustili do jezera pod kočo, ter se nato povzpeli v škrbino Forbici. Mimo koče Carate Brianza, 2636 m, smo se povzpeli na škrbino Fellaria, 2819 m in po treh dneh samih skal in ledu končno spet stopili na zeleno pobočje nad kočo Bignami. Na travnikih ob potoku je bilo polno rožic, v nahrbtniku pa vedno več kamnov. Vedno več je bilo tudi krav in kravjekov na poti. Popoldne smo prišli do koče Bignami, 2401 m. Koča stoji ob velikem akumulacijskem jezeru, v katerega se stekajo ledeniške reke in potoki, ki nastanejo pri taljenju ledenikov nad kočo. Najvišji slap, ki se ga lepo vidi od koče meri kar 200 m. Skok čez potok Ta dan nas je čakala lahka, a dolga pot. Najprej smo se spustili do akumulacijskega jezera in se nato povzpeli do planine Alpe Gera, kjer smo imeli možnost poskusiti kislo mleko in sir. Po dolgi položni dolini Poschiavina smo se počasi povzpeli do Švicarske meje. Mimo nekaj manjših jezerc smo prišli do deročega ledeniškega potoka preko katerega ni bilo mostu. Potok je bil širok vsaj dva metra in pol metra globok. Nismo vedeli kaj storiti. Nekateri so si sezuli čevlje in prebredli potok. Drugi smo čez skakali brez nahrbtnikov in nato lovili nahrbtnike, ki so jih metali z drugega brega. Bili smo kar uspešni saj sta le dva stopila do gležnja v vodo. Nato smo se povzpeli na bližnje 2700 m visoko sedlo. Z njega pa se je lepo videl most čez potok. Vsi smo se »tepli po glavah«. Ker smo bili lačni smo se ustavili in jedli. Na drugi strani sedla sta nas pričakala kamermana in nas začela snemati s kamero. Snemala sta nekakšen film za UIAA. To nam je podaljšalo pot. Vsi utrujeni smo prišli do koče Cristina, 2250 m. Tu sem dal svoj prvi mednarodni intervju, saj sem v kamero pokomentiral svoje videnje tega tabora . Pred kočo je bilo nekakšno nogometno igrišče, obkroženo s potoki. sposodili smo si žogo in se šli igrat. Igrali smo mednarodno tekmo: Slovenija proti Italiji , na vsaki strani pa je bilo še nekaj Špancev. Bilo je prav zabavno. Tekma se je končala šele, ko je bilo tako temno, da nismo mogli več videti žoge in sicer s prijateljskim rezultatom 6:6. Zaključek Zadnji dan trekinga po Valmalencu smo šli le še navzdol do najbližje vasi Franscia, 1557 m. Avtobus nas je odpeljal nazaj do Sondria. Tam smo šli vsi skupaj na pico. In prekmalu je prišel čas, da se poslovimo. Vsem je bilo težko. Med vožnjo z našim avtom nazaj domov smo se ustavili ob jezeru Lago di Como, kjer smo se kopali. Voda je bila neverjetno topla in kar žal nam je bilo, da smo morali naprej. Vsem je bil ta treking všeč in upamo, da sem pridemo še kdaj. Iz Slovenije smo se trekinga udeležili: Domen Drab, Anže Birk, Blaž Birk, Miha Groznik in Jože Drab -mentor. Domen Drab Aleš Pregel Kratke prispevke, pohvale, ideje in pobude, pošljite po e-pošti: Mladinska.komisija@pzs.si ali pa po »navadni pošti« na naslov MK PZS, Dvoržakova 9, 1000 Ljubljana KONČNI REZULTATI SPOT 2005 Kategorija A (učenci do vključno 6. razreda OŠ) 1 PD Gornja Radgona 227 2 PD Gornji Grad 197 3 PD Mežica 157 4 PD Polzela 152 5 PD Kobarid 134 6 PD Radovljica 128 7 PD Vransko 116 8 PD Boč Kostrivnica 96 9 PD Velenje 88 10 PD Gorje 77 11 PD Tolmin 64 12 PD Podnanos 47 13 PD Ptuj -80 Kategorija B (učenci 7., 8. in 9. razreda OŠ) 1 PD Dobrovlje Braslovče 422 2 PD Gornja Radgona 325 3 PD Dravograd 318 4 PD Vransko 310 5 PD Velenje 309 6 PD Ljubljana Matica 296 7 PD Ajdovščina 296 8 PD Ožbalt Kapla 288 9 PD Prevalje 252 10 PD Ruše 241 11 PD Boč Kostrivnica 167 12 PD Kobarid 148 13 PD Ptuj 64 PD Gornji Grad DIS Kategorija C (od 1. letnika SŠ do vključno 26. leta starosti) 1 PD Domžale 1113 2 PD Gornji Grad 926 3 PD Ljubljana Matica 818 4 PD Radeče 810 5 PD Sloga Rogatec 761 6 PD Lovrenc na Pohorju 717 7 PD Zabukovica 715 8 PD Podnanos 693 9 PD Slivnica 530 10 PD Dobrovlje Braslovče 410 11 PD Ajdovščina 329 12 PD Nazarje 285 13 PD Ruše 201 14 PD Šempeter v Savinjski dolini 179 Kategorija D (od 27. do vključno 39. leta starosti) 1 PD Vitanje 1068 2 PD Slivnica 959 3 PD Lovrenc 957 4 PD Ruše 904 5 PD Ljubljana Matica 606 6 PD Velenje 586 7 PD Prebold 357 8 PD Šempeter 89 Kategorija E (starost 40 let in več) 1 PD Gornji Grad 495 2 PD Ptuj 442 3 PD Polzela 370 4 PD Ožbalt Kapla 349 5 PD Ruše 324 6 PD Rečica 271 Kategorija F (družine) PD Žalec 357 1 2 PD Ruše 380 3 PD Nazarje 346 4 PD Vransko 229 5 PD Vitanje 148 Kategorija G (lažja odprta kategorija) 1 PD Gornja Radgona 3 408 2 PD Polzela 376 3 LUMPIJI PD Ptuj 367 4 PD Vipava 345 5 PD Gornja Radgona 2 342 6 PD Žalec 301 7 PD Gornja Radgona 1 258 8 PD Gorje 249 9 PD Velenje 208 10 PD Zabukovica 167 11 PD Ruše 1 136 Kategorija H (težja odprta kategorija) 1 GRS Celje 890 2 PD Nova Gorica 778 3 PD Laško 662 4 PD Velenje 133 V 6. številki/2005 OBVESTIL PZS je bil objavljen R A Z P I S NAJVIŠJIH PRIZNANJ PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE ZA LETO 2005 I. SPOMINSKA PLAKETA II. SVEČANA LISTINA Meddruštveni odbori morajo oblikovati svoja mnenja k predlogom in jih poslati Odboru za priznanja UO PZS najkasneje do 20. 10. 2005. Prepozno prispeli predlogi ne bodo obravnavani! O dodelitvi razpisanih priznanj bo odločal Upravni odbor Planinske zveze Slovenije. Priznanja bodo podeljena na posebni slovesnosti 10. decembra 2005. ODBOR ZA PRIZNANJA UO PZS predsednik Jože MELANŠEK OPOZORILO: Čistopis Pravilnika o priznanjih PZS je objavljen v OBVESTILIH PZS štev. 3/2005 in v Obvestilih PZS na spletni strani www.pzs.si, Planinska zveza Slovenije bo tudi za leto 2006 izdala PLANINSKI KOLEDARČEK Vse Meddruštvene odbore planinskih društev prosimo, da najkasneje do 20. oktobra 2005 pismeno na ustreznem obrazcu sporočijo na sejah Meddruštvenih odborov planinskih društev usklajene prireditve, pohode in druge akcije, ki so širšega pomena, namenjene tudi planincem drugih društev. Moto vseh akcij bo tudi v letu 2006 »ZA ŽIVLJENJE ZDRAVO V GORSKO NARAVO«. MDO naj posebej označijo akcijo v letu 2006, s katero bodo množično, svečano - veselo in raznoliko proslavili »naj dogodek« v letu. Pri načrtovanju akcij upoštevajte, da bo: - 20. maj 2006 namenjen zasedanju volilne Skupščine PZS, - sobota 9. septembra 2006 pa Dnevu slovenskih planincev in zato na ta dva dneva ne načrtujte večjih planinskih prireditev. Zasedanje Skupščine I.K.A.R. (Mednarodne komisije za reševanje) bo v mesecu oktobru 2006. Prosimo - ne prezrite razpisa - in se držite postavljenih rokov, saj drugače ni mogoče ustreči skupni želji, da bo koledarček natisnjen do konca meseca novembra, pregled prireditev pa posredovan športnim ustanovam in pravočasno dosegljiv na spletnih straneh Planinske zveze Slovenije. Akcije, ki so namenjene društvom, zlasti vzgojne in izobraževalne, naj sporočijo tudi komisije/odbori Upravnega odbora Planinske zveze Slovenije. PRIJAV, PRISPELIH PO ROKU NE BOMO UPOŠTEVALI Vsi obrazci (v prilogi) morajo biti podpisani in žigosani s strani predsednika MDO PD ali njegovega namestnika! Akcije za tujino in vzgojno-izobraževalne akcije napišite posebej ! Obrazec izpolnijo tudi komisije/odbori UO PZS ! PODATKI O OBRATOVANJU PLANINSKE KOČE V LETU 2006 ZA PLANINSKI KOLEDARČEK 2006 Za Planinski koledarček 2006 potrebujemo tudi letos podatke o obratovanju planinskih koč v prihodnjem letu. Večini planinskih društev, ki upravljajo planinske koče smo ga poslali v elektronski obliki, objavljamo pa ga tudi v tej številki Obvestil PZS. Prosim vas, da obrazec točno izpolnite in ne mešate (velikokrat se to zgodi) termina Stalno odprto (SO) in odprto ob koncu tedna in ob praznikih (OSNP). Osredotočite se le na najbolj pomembne podatke zlasti pri informatorjih, saj smo omejeni s prostorom, zato vpišite le ime ene osebe in eno telefonsko številko. Prosimo vas, da nam podatke sporočite na PZS do 21. oktobra 2005. Hvala za pomoč in lep pozdrav, Danilo M. SBRIZAJ PLANINSKA KOČA Koča bo odprta stalno (SO) od: do Koča bo odprta za weekende (OSNP) od: do: Telefon v koči: Ime in priimek oskrbnika koče tel: Ali Ime in priimek najemnika koče tel: Ime in priimek informatorja: tel: (informator je oseba, zadolžena s strani PD, da posreduje informacije obiskovalcem koče in PZS) Če ima PD ali koča elektronsko pošto napišite naslov:. Če ima PD spletni naslov ga napišite: Podpis: V_, dne_ POSTOPEK ZA PRIDOBITEV SOGLASJA ZA ORGANIZACIJO VELIKIH MEDNARODNIH ŠPORTNIH PRIREDITEV KDO Kandidat za organizatorja velike mednarodne športne prireditve (svetovna in evropska prvenstva (tudi mladinska), svotvni pokali, turnirji,0). KJE IN KAKO Vloga se vloži na MŠŠ, Direktorat za šport, Kotnikova 38, 1000 Ljubljana. Vloga se vloži najkasneje do 15. novembra v tekočem letu, za prireditve organizirane v prihodnjem letu zaradi: 1. priprave letnega programa velikih mednarodnih športnih prireditev 2. izdajanja soglasji za kandidiranje za organizacijo velikih prireditev s tem povezano morebitno sofinanciranje teh prireditev ter 3. zagotavljanja sredstev za delo policije pri zagotavljanju varnosti na prireditvah. ZAKONSKA PODLAGA Zakon o športu (Uradni list RS, št.22/98) in Sklep o postopku za kandidiranje in organiziranje velikih športnih prireditev v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št.64/93); PRILOGE K VLOGI Potencialni organizator mora predložiti študijo o organizaciji in financiranju velike mednarodne športne prireditve, ki mora vsebovati: sestavo iniciativnega telesa za pripravo in izvedbo prireditve, kraj in čas prireditve, pregled organizatorjev zadnjih treh prireditev, število organizatorjev, ki se potegujejo za organizacijo prireditve, uspešnost slovenskih športnikov na predhodnih prireditvah, pričakovane uvrstitve slovenskih športnikov, načrt priprav slovenskih športnikov, obstoječo materialno osnovo, morebitne nujne nove investicije, število članic mednarodne športne zveze in predvideno število držav udeleženk,načrt spremljajočih prireditev, oceno vpliva prireditve na varnost v prometu in udeležencev prireditve, ukrepe za zagotavljanje varnosti, finančno konstrukcijo. Organizator mora predložiti tudi soglasje nacionalne panožne športne zveze, če ni zveza sama organizator. DODATNE INFORMACIJE Kandidat za organizacijo velike mednarodne športne priredite mora, pred vložitvijo kandidature pri mednarodni športni zvezi, pridobiti ustrezno soglasje v Sloveniji. Več: zoran.verovnik@gov.si (tel. 01 478 42 51) Na podlagi 12. in 12a. člena pravilnika o merilih in pogojih za uporabo sredstev fundacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji (Uradni list RS št. 67/98, št. 88/00, št. 79/03) (v nadaljevanju: pravilnik), Fundacija za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji, Ljubljana, Dunajska 51 (v nadaljevanju: fundacija) objavlja: JAVNI RAZPIS FUNDACIJE ZA ŠPORT ZA SOFINANCIRANJE GRADNJE ŠPORTNIH OBJEKTOV V LETIH 2006, 2007 IN 2008 1. Predmet razpisa in višina razpisanih sredstev Predmet razpisa je sofinanciranje izvajalcev programov za gradnjo športnih objektov v okvirni višini 1.303,96 mio SIT, in sicer: v letu 2006 931,4 mio SIT, od tega za projekt obnove ali novogradnje zunanjih športnih površin do 300 mio SIT; za projekt subvencioniranja obresti od posojil za gradnjo športnih objektov do 100 mio SIT; za ostale programe gradnje športnih objektov do 900 mio SIT; v letu 2007 186,28 mio SIT; v letu 2008 186,28 mio SIT. -2. Pogoji sofinanciranja: 2.1. Usposobljenost prosilca Na razpis se lahko prijavijo vse pravne osebe javnega ali zasebnega prava in zasebniki, ki izpolnjujejo predpisane pogoje za izvajanje dejavnosti na področju športa in so lastniki športnih objektov oziroma investitorji novogradnje, rekonstrukcije, adaptacije ali vzdrževalnega dela na športnih objektih ali prosilci za pridobitev dokumentacije za gradnjo športnih objektov. 2.2. Finančni pogoji sofinanciranja Pridobljena sredstva po tem razpisu lahko predstavljajo največ 30% predračunske vrednosti celotne investicije oz. največ 50% predračunske vrednosti celotne investicije pri malih investicijah, katerih predračunska vrednost ne presega 15 mio SIT. 2.3. Ostali pogoji sofinanciranja Prednost pri izboru bodo imele nepridobitne organizacije. Med kandidati, ki so že prejeli sredstva fundacije, imajo prednost pri izboru tisti, ki so uspešno realizirali dodeljena sredstva fundacije. 2.3.1. Za sofinanciranje novogradenj in rekonstrukcij športnih objektov lahko kandidirajo investitorji, ki predložijo projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja in dokument identifikacije investicijskega projekta (DIIP) in drugo dokumentacijo v skladu z Uredbo o enotni metodologiji za izdelavo programov za javna naročila investicijskega značaja (Uradni list RS, št. 82/98). Investitorji morajo predložiti gradbeno dovoljenje najkasneje do 31.8. v letu, za katerega kandidirajo za sredstva. Za sofinanciranje adaptacij in vzdrževanj športnih objektov lahko kandidirajo investitorji, ki predložijo dokument identifikacije investicijskega projekta (DIIP) ter drugo dokumentacijo v skladu z uredbo, navedeno v prejšnjem odstavku, in projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja oz. potrdilo pristojnega upravnega organa, da gradbeno dovoljenje ni potrebno. Za sofinanciranje projektiranja gradenj športnih objektov lahko kandidirajo investitorji, ki predložijo idejni projekt. Za dokazovanje javnega interesa v investicijah, ki bodo kandidirale za sredstva fundacije, je treba predložiti program nacionalne panožne športne zveze ali občinske športne zveze ali občine, ki je potrjen s strani pristojnega organa in iz katerega bo razvidna vloga, položaj in pomen športnega objekta in investicije. Investitorji morajo s sredstvi, pridobljenimi s strani fundacije, razpolagati v skladu z zakonom, ki ureja javna naročila. V 30 dneh po pridobitvi uporabnega dovoljenja morajo pri Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport vložiti popolno vlogo za vpis športnega objekta, na katerem je bila izvedena sofinancirana investicija, v razvid športnih objektov (Pravilnik o vodenju razvida športnih objektov, Uradni list RS, št. 50/99). Za sofinanciranje programov v okviru projekta obnove ali novogradnje zunanjih športnih površin lahko kandidirajo prosilci s programi investicij v obnovo ali novogradnjo zunanjih športnih površin, katerih predračunska vrednost ne presega 15 mio SIT. Prednost pri sofinanciranju gradnje športnih objektov bodo imeli programi: ki bodo prednostno razvrščeni v programu investicij nacionalnih panožnih športnih zvez in hkrati opredeljeni v programu investicij na področju športa v občinah, ki bodo namenjeni različnim športnim dejavnostim (tekmovalnemu športu, športni rekreaciji, šolskemu in študentskemu športu) in več športnim panogam, katerih investicije imajo večji športni standard, ki investirajo v aktivne športne površine. Za sofinanciranje programa v okviru projekta subvencioniranja obresti od posojil za gradnjo športnih objektov lahko kandidirajo investitorji športnih objektov, ki so najeli posojilo pri poslovnih bankah. Prosilci za subvencioniranje obresti morajo izpolnjevati vse naslednje pogoje: predračunska vrednost investicije mora biti najmanj 50 mio SIT, med viri financiranja morajo imeti zagotovljenih najmanj 30% lastnih sredstev, višina posojila znaša največ 50% predračunske vrednosti, ne smejo biti v stečajnem postopku, prisilni poravnavi ali likvidaciji. Prosilci za subvencioniranje obresti od posojil za gradnjo športnih objektov morajo predložiti: kreditno pogodbo in obračun bančnih obresti, če že imajo posojilo, oz. izračun predvidenih bančnih obresti, bonitetno poročilo (z izjemo lokalnih skupnosti in investitorjev, ki že imajo odobreno posojilo). Sredstva bodo izvajalcem izplačana za plačilo realnih obresti, ki bodo zapadle v letu 2006 in do 31.12.2010. Višina subvencije obrestne mere za posameznega investitorja lahko znaša do 100% višine realnih obresti. 2.3.2. V primeru nenačrtovanih prilivov sredstev fundacije lahko fundacija na podlagi sklepa sveta fundacije izvajalcem letnega programa fundacije enostransko spremeni dinamiko sofinanciranih sredstev. -3. Rok in način prijave Vloge za dodelitev sredstev morajo prosilci poslati s priporočeno pošiljko po pošti ali oddati osebno na naslov Fundacija za šport, Dunajska 51, 1000 Ljubljana, najkasneje do 15. novembra 2005. Šteje se, da je vloga prispela pravočasno, če je bila zadnji dan roka za oddajo prijav oddana na pošti s priporočeno pošiljko ali do 12:00 ure oddana v prostorih fundacije. Na ovojnici mora biti napisano sledeče: naslov prosilca (polni naslov pošiljatelja), naslov fundacije (polni naslov prejemnika), pripis "javni razpis" in identifikacijska številka, če je obrazec izpolnjen prek spletnih strani fundacije, oz. pripis »gradnja športnih objektov«. -4. Vsebina vloge Vloge morajo vsebovati: izpolnjen obrazec FŠO 2006 za področje gradnje športnih objektov; dokazila o izpolnjevanju pogojev, navedenih v tem javnem razpisu. Kandidati za sredstva fundacije obrazce izpolnijo prek naslova spletnih strani http://www.fundacijazasport.org, predpisane obrazce in navodila za pripravo vloge pa lahko proti plačilu prejmejo tudi na sedežu fundacije vsak dan od 10. do 12. ure. Postopek elektronskega izpolnjevanja obrazca je podrobneje opisan na spletnih straneh fundacije. -5. Informiranje kandidatov Vse informacije so na voljo na spletnih straneh fundacije. Za dodatne informacije lahko kandidati fundacijo zaprosijo pisno na naslov fundacije ali prek elektronske pošte na naslov info@fundacijazasport.org oz. ustno na telefonsko številko 01/ 236 25 22, vsak dan med 10. in 12. uro. Kontaktna oseba je Aleksandra Blagojevic. -6. Postopek obravnave vlog Datum odpiranja vlog bo v roku 14 dni po končanem razpisnem roku. Strokovna komisija fundacije bo pravočasno prispele in popolne vloge vrednotila po modelu vrednotenja programov na področju gradnje športnih objektov, objavljenem na spletnih straneh fundacije. Med vrednotenjem vlog lahko strokovne komisije od kandidatov zahtevajo dodatne informacije, podatke in neodvisna strokovna mnenja na stroške kandidata. Če kandidat zahtevanih dodatnih informacij ne dostavi v zahtevanih rokih, se svet fundacije odloča na osnovi znanih podatkov. Fundacija bo najkasneje do 31. marca 2006 objavila izid javnega razpisa na svojih spletnih straneh in kandidate pisno obvestila o tem. Na podlagi 9. in 20 člena Zakona o društvih (Ur.l.RS, št. 60/95 n 89/99), je Skupščina Planinske zveze Slovenije na seji, dne 21. maja 2005 sprejela spremembe in dopolnitve Statuta Planinske zveze Slovenije. S T A T U T PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE I.SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Planinska zveza Slovenije (v nadaljnjem besedilu: PZS) je zveza planinskih, alpinističnih in plezalnih društev, klubov in drugih društev, ki se ukvarjajo s planinstvom, gorništvom, alpinizmom in plezanjem (v nadaljnjem besedilu: člani PZS) na območju Republike Slovenije. 2. člen >PZS usmerja, usklajuje in pospešuje: - planinsko, gorniško, alpinistično, plezalno, gorsko reševalno in humanitarno dejavnost, - vzgojo in izobraževanje o vseh oblikah planinskih dejavnosti, - reševanje ponesrečenih in iskanje pogrešanih v gorah, - vodništvo, - izgradnjo, upravljanje in vzdrževanje planinskih objektov in naprav ter drugo gospodarsko dejavnost, - skrb za varstvo narave in zdravega človekovega okolja, - založništvo in izdajanje strokovne, vzgojne, vodniške in druge planinske literature. 3. člen Namen in naloge PZS in njenih članov (v nadaljevanju: planinske organizacije) so, da v skladu s Častnim kodeksom slovenskih planincev: - navajajo občane, zlasti mladino, k aktivnemu delovanju v naravi, predvsem v gorah, zaradi spoznavanja prirodnih lepot, naravnih in kulturnih znamenitosti in zaradi telesno-vzgojne dejavnosti, - vzgajajo v skromnosti, samostojnosti, tovarištvu, disciplini, vzajemnosti, pogumu, srčni kulturi in spoštovanju do dela s tem, da krepijo njihov značaj ter druge pozitivne osebne lastnosti, - vzpodbujajo pri svojih članih in drugih občanih ljubezen do domovine, - ustvarjajo materialne in druge pogoje ter možnosti za bivanje v naravi, predvsem v gorah, - si prizadevajo za mednarodno aktivno, miroljubno sožitje, medsebojno spoznavanje, sodelovanje in sporazumevanje, - gojijo in razvijajo slovensko planinsko izročilo, dobre planinske običaje in navade, - skrbijo za varstvo narave in zdravega človekovega okolja, - opravljajo še druge dejavnosti, ki so v zvezi z zdravo, smotrno in aktivno uporabo prostega časa v naravi. 4. člen Planinske organizacije dosegajo svoj namen tako, da: - gojijo planinsko, gorniško, alpinistično, plezalno in gorskoreševalno dejavnost, - posredujejo naravne lepote, zanimivosti planinskih območij in življenja v gorah najširšemu krogu občanov z vsemi sodobnimi sredstvi javnega obveščanja, - organizirajo za svoje člane in druge, zlasti za mladino, izlete, pohode, ture, vzpone, turno smučanje, raziskovanje jam, orientacijska tekmovanja, taborjenja, plezalna tekmovanja in druge oblike planinske dejavnosti, ki ustrezajo krajevnim razmeram in posebnostim, - razvijajo varno popotništvo in so dolžne zavarovati svoje člane in kadre, - organizirano skrbijo za vzgojo in izobraževanje članov pri vseh oblikah dejavnosti, - skrbijo za osnovno planinsko vzgojo in izobraževanje, kar dosegajo s planinsko šolo in z vključevanjem v vzgojne akcije, - vzgajajo in izobražujejo vse vrste mentorjev, vodnikov, inštruktorjev, trenerjev, alpiniste, plezalce, športne plezalce, gorske reševalce, markaciste, naravovarstvenike, oskrbnike in druge strokovne kadre ter jim izdajajo potrdila o njihovi usposobljenosti, - aktivno sodelujejo pri izvedbi programov z zamejskimi slovenskimi organizacijami ter drugimi planinskimi, alpinističnimi in plezalnimi organizacijami, - sodelujejo z raziskovalnimi organizacijami na področju planinstva, - skrbijo za zagotavljanje potrebnih materialnih sredstev za nadaljnji razvoj planinstva, - gradijo, upravljajo in vzdržujejo planinske objekte in naprave, - organizirajo vodništvo z namenom, da vodijo po gorah le usposobljeni vodniki, - skrbijo za varnost planincev v gorah, preprečujejo nesreče, rešujejo ponesrečence v gorah, iščejo pogrešane in pomagajo ponesrečencem v gorah, - organizirajo Gorsko reševalno službo Slovenije (v nadaljnjem besedilu: GRSS), - prirejajo planinske, alpinistične in plezalne odprave ter tekmovanja in organizirajo obiske tujih planincev, alpinistov ter plezalcev v naših gorah, - zalagajo in izdajajo strokovno, vzgojno in drugo planinsko literaturo, planinske vodnike in zemljevide ter propagandno in drugo gradivo, - sodelujejo pri razvoju osebne in skupne planinske in alpinistične opreme ter drugih pripomočkov, - organizirajo predavanja, razstave in druge kulturne prireditve, - organizirajo zbiranje in hrambo planinskih predmetov zgodovinske vrednosti. 5. člen PZS je pravna oseba zasebnega prava. 70.člen Ime je: Planinska zveza Slovenije. Planinska zveza Slovenije uporablja tudi skrajšano ime: PZS. Sedež PZS je v Ljubljani, Dvoržakova ulica 9. Žig PZS je okrogle oblike, v sredini je vtisnjen znak PZS, okoli znaka pa je napis "Planinska zveza Slovenije". 7. člen Planinske organizacije so del civilne družbe, kar pomeni, da jih pri njihovem delovanju poleg uresničevanja vsebin 3. in 4. člena tega Statuta PZS, vodi tudi prizadevanje za dobrobit vseh državljank in državljanov Republike Slovenije. Planinske organizacije so prostovoljne organizacije in v ta namen razvijajo prostovoljno delo. Planinske organizacije in njeni člani ob izvajanju prostovoljnega dela za svoje delo, znanje in porabljen čas ne morejo zahtevati plačila, imajo pa pravico do nadomestila materialnih stroškov povezanih z izvedbo programa planinskih organizacij. Obseg in višino nadomestil določi upravni odbor Planinske zveze Slovenije 8. člen PZS usklajuje svoje interese z drugimi društvi, zvezami in združenji ter se dogovarja in sporazumeva z njimi o skupnem delovanju in dejavnostih. PZS aktivno sodeluje z zamejskimi in drugimi slovenskimi planinskimi, gorniškimi, alpinističnimi, plezalnimi in gorskoreševalnimi organizacijami v tujini v skladu s splošnimi akti PZS. 6. člen PZS je včlanjena v Mednarodno zvezo planinskih organizacij (Union Internationale des Associations d'Alpinisme/International Mountaineering and Climbing Federation, kratica UIAA). Včlani se lahko tudi v druge mednarodne planinske organizacije, če je njihovo delovanje v skladu z interesi PZS in pravnim redom Republike Slovenije. 10.člen Planinske organizacije lahko oblikujejo z drugimi društvi, zvezami društev, organizacijami in skupnostmi posebne skupne organe oziroma telesa za reševanje skupnih vprašanj. II. SIMBOLI PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 11.člen Simboli PZS so: znak PZS, zastava PZS, prapor PZS in himna PZS. Prapor PZS in himna PZS sta svečana simbola PZS. 12.člen Znak PZS je silhueta Jalovca, ki jo obkroža svetlo moder trak v obliki podkve in z napisom "Planinska zveza Slovenije". Spodaj je svetlo modri trak povezan z belim trakom, na katerem je letnica 1893, ko je bilo ustanovljeno Slovensko planinsko društvo z namenom, "da bi ohranili slovensko lice slovenskim goram". Na vozlišču je bel trak oblikovan v pentljo. Zastava PZS je svetlo modre barve z znakom PZS. Prapor PZS je temno modre barve, obrobljen je z zlatim trakom. Na čelni strani prapora je znak PZS. Na hrbtni strani prapora je v središču prapora šesterokotnik, v katerem je upodobljen pogled na Triglav z juga. Šesterokotnik je obrobljen z belim okvirom, v središču je zavita zlata nit. Pod šesterokotnikom je napis PZS z zlatimi črkami. Himna PZS je prva kitica pesmi Oj Triglav, moj dom skladatelja Jakoba Aljaža in pesnika Matije Zemljiča Slavina.< Uporabo simbolov PZS ureja poseben pravilnik.< III. ZASTOPANJE IN PREDSTAVLJANJE PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 13.člen PZS nastopa v pravnem prometu z drugimi v svojem imenu in za svoj račun. PZS lahko sklepa pogodbe s tretjimi osebami v imenu in za račun posameznih članic PZS in drugih organizacij, vendar le na podlagi njihovega pisnega pooblastila. 14. člen PZS zastopa in predstavlja predsednik Planinske zveze Slovenije (v nadaljnjem besedilu: predsednik PZS). V primeru odsotnosti ali zadržanosti predsednika PZS ga nadomešča tisti podpredsednik PZS, ki je pooblaščen za ustrezno področje. Novoizvoljeni predsednik PZS v 15 dneh po izvolitvi določi izmed izvoljenih podpredsednikov svojega namestnika, ki ga bo nadomeščal v primeru, če zaradi kakršnegakoli izrednega dogodka začasno ali trajno ne bi mogel opravljati svoje funkcije. IV. ORGANIZIRANOST PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 15.člen Člani PZS so: planinska, alpinistična, plezalna, reševalna ali druga društva oziroma klubi, ki imajo lastnost pravne osebe s pravicami in obveznostmi, določenimi z Ustavo Republike Slovenije, zakoni, tem Statutom Planinske zveze Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Statut PZS) in pravili društva. Pravila članov PZS morajo biti usklajena s tem Statutom PZS. 16.člen V okviru članov PZS se lahko organizirajo za uresničevanje planinskih ciljev planinske skupine, odseki in druge oblike organiziranja. Posebno pozornost namenjamo mladim. Interesno združevanje 17. člen Člani PZS se lahko povezujejo zaradi usklajenega delovanja in interesov tudi v razne oblike interesnega združevanja in povezovanja, ki je lahko trajno ali občasno. Člani PZS lahko skupaj s PZS sprejmejo sklep ali sklenejo sporazum o oblikah interesnega sodelovanja, v katerem določijo sedež, naloge, način delovanja in financiranje. Meddruštveni odbor 18. člen V meddruštvenem odboru (v nadaljnjem besedilu: MDO) člani PZS: - usklajujejo stališča do gradiv za seje Skupščine Planinske zveze Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Skupščina PZS) in Upravnega odbora Planinske zveze Slovenije (v nadaljnjem besedilu: UO PZS) ter drugih organizacij in skupnosti na svojem območju, - se dogovarjajo o medsebojnem skupnem delovanju, prireditvah ter drugih planinskih dejavnostih, - opravljajo druge naloge, ki so jih člani PZS prenesli nanje, - opravljajo naloge, ki jih je nanje po dogovoru prenesla PZS. 19. člen Planinske organizacije ustanovijo MDO s sklepom, v katerem določijo: območje, naloge, način delovanja in financiranje. UO PZS v sodelovanju s člani PZS s sklepom določi območja MDO. Vsak član PZS mora biti vključen v MDO, na katerega območju ima sedež. V. GORSKA REŠEVALNA SLUŽBA SLOVENIJE 20. člen V okviru PZS deluje kot njen sestavni del Gorska reševalna služba Slovenije (v nadaljnjem besedilu GRSS). GRSS je prostovoljna, humanitarna služba javnega pomena. Temeljna enota GRSS je postaja gorske reševalne službe (v nadaljnjem besedilu: postaja GRSS). Postaje GRS so organizirane po teritorialnem načelu. Delovanje postaj GRS strokovno povezuje in usklajuje Komisija za GRS Slovenije PZS. Sodeluje s pristojnimi upravnimi službami, pomembnimi za uspešno delo GRS Slovenije doma ter z gorsko-reševalnimi organizacijami v tujini. GRSS je vključena v Mednarodno komisijo za reševanje v gorah (Internationale Kommission für Alpines Rettungswesen/International Commission for Alpine Rescue/Commission Internationale de Sauvetage Alpin, kratica IKAR/CISA) in se lahko kot sestavni del PZS včlani v druge mednarodne organizacije gorskih reševalnih služb ter sodeluje z gorskimi reševalnimi službami posameznih držav. Finančna sredstva iz vseh virov, namenjena za GRSS, se uporabljajo samo na podlagi programa, finančnih načrtov in pravilnika o uporabljanju finančnih sredstev GRSS. Delovanje GRSS ureja pravilnik. VI. ČLANSTVO V DRUŠTVU 21.člen Redni člani društev, ki so vključena v PZS, so: predšolski otroci, osnovnošolci, srednješolci do 18 let starosti, mladi od 18 do 27 let starosti, odrasli člani in družine. Redni člani so lahko tudi tuji državljani. Njihove pravice in obveznosti uredijo društva v svojih pravilih. Vsak redni član PZS mora v skladu z Zakonom o društvih plačati članarino matičnemu društvu. UO PZS oziroma član PZS lahko določi različne članarine glede na pravice in obveznosti članov. Član PZS lahko oprosti člane zaradi njihovega slabega gmotnega ali zdravstvenega stanja, zaradi katerega ne morejo plačevati članarine, obveznosti plačila članarine, razen prispevka za PZS. Plačila prispevka iz članarine za PZS lahko te člane oprosti UO PZS. 22.člen Člani PZS imajo lahko tudi podporne člane oziroma donatorje, njihove pravice in obveznosti pa morajo opredeliti v svojih pravilih. 23. člen Druge pravice in dolžnosti članov PZS določajo pravila članov PZS, ki morajo biti v skladu s Statutom PZS in Častnim kodeksom slovenskih planincev. VII. ČLANSTVO V PLANINSKI ZVEZI SLOVENIJE 24.člen Član PZS postane društvo na podlagi sklepa svojega najvišjega organa in izjave, da želi postati član PZS, sprejema Statut PZS in Častni kodeks slovenskih planincev ter se zaveže, da se bo ravnalo po njem. Planinsko društvo, ki se vključi v PZS, mora imeti najmanj 50 članov, alpinistično, plezalno ali drugo društvo oziroma klub pa najmanj 20 članov, ter da izpolnjuje še naslednja dva pogoja: - da ima organizirano dejavnost mladih planincev v skladu s pravilnikom, ki ureja to področje; - da ima vsaj enega usposobljenega vodnika PZS z veljavno licenco za opravljanje strokovnega dela v športu na področju planinstva, zaželjeno pa je, da skrbi tudi za vsaj 10 km obstoječih planinskih poti. Alpinistično, plezalno ali drugo društvo oziroma klub, ki se vključi v PZS mora imeti vsaj enega usposobljenega alpinističnega inštruktorja z veljavno licenco za opravljanje strokovnega dela v športu na področju alpinizma ali vsaj enega gorskega vodnika z veljavno mednarodno licenco. 25.člen Društva, ki želijo postati član PZS, lahko za pomoč pri ustanovitvi in vključevanju zaprosijo pristojni meddruštveni odbor. Meddruštveni odbor imenuje mentorsko društvo, ki najmanj eno leto pomaga pri vzpostavitvi organiziranosti in vsebine društva. Društvo, ki se želi včlaniti v PZS, lahko znamkice za svoje člane pridobi preko mentorskega društva kot njegova "začasna" sekcija. VIII. PODPORNI ČLAN OZIROMA DONATOR 26. člen PZS ima lahko tudi podporne člane oziroma donatorje. Podporni člani oziroma donatorji so lahko pravne ali fizične osebe. UO PZS sprejme poseben sklep, v katerem določi njihove pravice in obveznosti. Podporni član oziroma donator prejme listino o darilu. IX. VČLANITEV TUJEGA DRUŠTVA 27.člen Član PZS lahko postane pod istimi pogoji tudi tuje društvo. X. PRAVICE IN DOLŽNOSTI ČLANOV 28. člen Pravice članov PZS so zlasti, da: - volijo in imenujejo delegate za Skupščino PZS ter druge organe PZS oziroma druge oblike meddruštvenega delovanja, - na Skupščini PZS določajo in oblikujejo politiko razvoja planinstva, gorništva, alpinizma in plezanja v Republiki Sloveniji in usmerjajo delo organov PZS, - sodelujejo z drugimi člani PZS, organizacijami in skupnostmi pri uresničevanju svojih interesov, - opravljajo še druge naloge, za katere se v PZS tako dogovorijo. 29.člen Dolžnosti članov PZS so zlasti, da: - delujejo aktivno in odgovorno v skladu s Statutom PZS in se ravnajo po Častnem kodeksu slovenskih planincev, - izvršujejo sklepe ter programe PZS in njenih strokovnih organov, - vsaj enkrat na dve leti posredujejo podatke o svoji dejavnosti in organiziranju, - opravljajo še druge dolžnosti, za katere se v PZS tako dogovorijo. 30.člen Član PZS preneha biti njen član: - z izstopom, - s prenehanjem društva, - z razpustom, - z izbrisom, če društvo najmanj dve leti iz članarine ne plačuje prispevka za PZS ali ne prevzame članskih znamkic oziroma ne posreduje podatkov o dejavnosti in organiziranju; - z dokončnim sklepom o izključitvi iz članstva. 31. člen Člana PZS, ki ne izpolnjuje svojih nalog, ne posluje v skladu s Statutom PZS, svojimi pravili, Častnim kodeksom slovenskih planincev in sklepi Skupščine PZS, ali sicer s svojim delovanjem škoduje ugledu planinske organizacije, lahko Častno sodišče PZS (v nadaljnjem besedilu: ČS PZS) izključi iz članstva PZS. Zoper sklep ČS PZS lahko član PZS v enem mesecu po prejemu pisnega sklepa o izključitvi iz članstva ugovarja Skupščini PZS, ki o ugovoru dokončno odloči. 32. člen O sklepu najvišjega organa društva, da član PZS izstopa iz članstva PZS, mora upravni odbor člana PZS v 15 dneh obvestiti UO PZS. XII. ORGANI PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 33. člen Organi PZS so: - Skupščina Planinske zveze Slovenije, (v nadaljnjem besedilu: Skupščina PZS) - Predsednik Planinske zveze Slovenije; (v nadaljnjem besedilu: predsednik PZS), - Upravni odbor Planinske zveze Slovenije (v nadaljnjem besedilu: UO PZS), - Nadzorni odbor Planinske zveze Slovenije (v nadaljnjem besedilu: NO PZS), - Častno sodišče Planinske zveze Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ČS PZS). 34. člen Mandatna doba organov PZS je 4 leta. Skupščina Planinske zveze Slovenije 35.člen Najvišji organ PZS je Skupščina PZS. Skupščino PZS sestavljajo delegati članov PZS in delegati Zbora gospodarjev planinskih društev, Zbora mladinskih odsekov, Zbora alpinistov, Zbora načelnikov markacijskih odsekov, Zbora vodniških odsekov, Zbora delegatov za varstvo gorske narave, Zbora športnih plezalcev in Zbora gorskih reševalcev. Delegati članov PZS imajo število glasov odvisno od števila članov s plačano članarino v preteklem letu. Člani PZS, ki imajo do 1000 članov, imajo za odločanje v Skupščini PZS 1 glas, za vsakih začetih 1000 članov, pa še 1 glas za odločanje. Zbor gospodarjev planinskih društev, Zbor mladinskih odsekov, Zbor alpinistov, Zbor načelnikov markacijskih odsekov, Zbor vodniških odsekov, Zbor delegatov za varstvo gorske narave, Zbor športnih plezalcev in Zbor gorskih reševalcev imajo vsak po 3 glasove za odločanje v Skupščini PZS. Odločitev o tem, na kakšen način bo število glasov zastopano v Skupščini PZS, sprejmejo sami člani PZS in zbori dejavnosti. 36. člen Skupščina PZS je lahko redna ali izredna. Izredna Skupščina PZS se skliče po potrebi. 37. člen Skupščino PZS skliče predsednik PZS. Redna Skupščina PZS je vsako leto do konca meseca maja. Predsednik PZS mora sklicati izredno Skupščino PZS, kadar to zahteva več kot tretjina članov PZS, UO PZS ali NO PZS. Če v roku enega meseca predsednik ne skliče skupščine, jo skliče predlagatelj. 38. člen Skupščini PZS prisostvujejo člani UO PZS, NO PZS in ČS PZS, lahko pa tudi člani članov PZS in povabljeni gostje brez pravice odločanja. 39. člen Delegati so dolžni, da na sejah Skupščine PZS posredujejo stališča članov PZS, ki so jih delegirali, in da glasujejo v skladu s temi stališči. Poleg obveznosti iz prvega odstavka tega člena imajo delegati še naslednje pravice in obveznosti: - da obveščajo člane PZS, ki so jih delegirali, o svojem delu in o delu Skupščine PZS, - da v primerih nesoglasij o posameznih vprašanjih ponovno razpravljajo s člani PZS in zahtevajo od njih stališča, - da so aktivni pri delu Skupščine PZS, - da usklajujejo stališča z ostalimi delegati v okviru sprejetih smernic članov PZS, ki so jih delegirali. 40. člen Delegati so za svoje delo odgovorni članom PZS, ki so jih delegirali. 41. člen Skupščina PZS: - sprejema Statut PZS, Častni kodeks slovenskih planincev, Pravilnik o delu ČS PZS ter druge splošne akte, za katere je tako določeno z zakonom oziroma tem Statutom PZS, - sprejema program razvoja PZS, - potrjuje program dela, finančni načrt in zaključni račun, - odloča o nakupu in odtujitvi nepremičnega premoženja v vrednosti nad 5 milijonov SIT, - voli in razrešuje predsednika PZS, enega ali več podpredsednikov PZS ter člane UO PZS (ki niso člani po funkciji), predsednika in člane NO PZS, predsednika in člane ČS PZS in njihove namestnike, tožilca ČS PZS in enega ali več namestnikov ter druge organe, za katere je tako določeno, - razpravlja in odloča o poročilih UO PZS, NO PZS in ČS PZS, - odloča o predlogih, vlogah in pritožbah članov PZS, - odloča o ugovorih članov PZS zoper sklepe o izključitvi, - sklepa o prenehanju PZS, - odloča o pritožbah zoper sklepe ČS PZS, - odloča o drugih vprašanjih, določenih z zakonom, predpisi in Statutom PZS. 42. člen Volitve organov PZS so praviloma tajne, Skupščina PZS pa lahko sprejme sklep, da so javne. 43. člen Skupščina PZS sklepa veljavno, če je prisotnih več kot polovico glasov za odločanje. Če ob napovedani uri Skupščina PZS ni sklepčna, se preloži za pol ure, nakar lahko sklepa, če je navzočih vsaj tretjina glasov. 44. člen Če Skupščina PZS ne izvoli predsednika PZS ali več kot polovice članov UO PZS, ki jih voli Skupščina PZS, nadaljujejo z delom dosedanji organi, vendar najdlje 6 mesecev, ko mora biti zaradi volitev sklicana nova Skupščina PZS. 45. člen Predlogi, prošnje in pritožbe, ki naj jih Skupščina PZS obravnava, morajo biti sporočeni predsedniku PZS vsaj petnajst (15) dni pred dnem, za katerega je sklicana Skupščina PZS. V posebno utemeljenih in nujnih primerih lahko Skupščina PZS obravnava tudi predloge, prošnje in pritožbe ne glede na rok. 46. člen Sklepi Skupščine PZS so obvezni za vse organe PZS in člane PZS. 47. člen Način dela Skupščine PZS določa poslovnik. Predsednik Planinske zveze Slovenije 48. člen Predsednik Planinske zveze Slovenije: a) zastopa in predstavlja PZS; b) sklicuje Skupščine PZS; c) sklicuje in vodi seje Predsedstva UO PZS in UO PZS. Upravni odbor Planinske zveze Slovenije 49.člen UO PZS upravlja PZS med Skupščinama PZS in izvršuje njene sklepe. UO PZS sestavljajo: predsednik, podpredsedniki PZS, ter člani, ki jih je izvolila Skupščina PZS, ter po funkciji predsedniki oziroma predstavniki MDO (v primeru zadržanosti predsednika MDO ga z vsemi pravicami in dolžnostmi nadomesti predstavnik MDO, ki ga le-ta določi) in načelniki (ali njihovi namestniki, kot pri MDO) komisij UO PZS, ki imajo zbore (3. odstavek 51. člena). Voljenih članov UO PZS je od 9 do 15. 50.člen Če preneha funkcija predsednika PZS iz kakršnegakoli razloga, prevzame vodenje PZS eden od podpredsednikov PZS, ki ga določi UO PZS, ter opravlja svojo funkcijo do seje Skupščine PZS, ki mora biti opravljena najkasneje v roku 6 mesecev po imenovanju. 51.člen UO PZS imenuje komisije in druge organe zaradi usmerjanja, usklajevanja in pospeševanja posameznih dejavnosti. UO PZS lahko spreminja te komisije in druge organe glede na interese članov PZS. Pri UO PZS delujejo: - Komisija za alpinizem, - Mladinska komisija, - Komisija za planinske poti, - Vodniška komisija, - Gospodarska komisija, - Komisija za varstvo gorske narave, - Komisija za športno plezanje - Gorska reševalna služba Slovenije Pri UO PZS delujejo še: - Komisija za varstvo gorske narave, - Komisija za vzgojo in izobraževanje - kot krovna komisija na področju vzgoje in usposabljanja strokovnih kadrov PZS in odločanja o strokovnih zadevah vzgoje in izobraževanja, - Pravna komisija, - Komisija za planinsko rekreacijo, - Komisija za odprave v tuja gorstva (KOTG) - Komisija za tekmovalno turno smučanje (KTTS) - Odbor za članstvo in druge komisije, potrebne za normalno delo PZS. Pristojnosti teh komisij opredeli UO PZS v Poslovniku UO PZS. Zbori posameznih dejavnosti iz tretjega odstavka tega člena določijo sestavo teh komisij, sprejemajo programe ter predlog finančnega načrta za svoje področje. Načelnike oziroma predsednike teh komisij in odborov, če niso člani UO PZS, je potrebno vabiti na seje, kadar se obravnava in odloča o dejavnostih iz njihovega področja. Na sejah imajo glede teh vprašanj pravico glasovanja. UO PZS določi pri oblikovanju in imenovanju komisij tudi vsebino in obseg njihovega dela.< 52.člen UO PZS: - izvršuje sklepe Skupščine PZS ter sprejema splošne akte, ki niso v pristojnosti Skupščine PZS, - sprejema program dela, finančni načrt in zaključni račun, - odloča o višini članarine in sredstvih, ki so jih člani PZS dolžni prispevati za izvrševanje skupno dogovorjenih nalog, - določa delegate v organe, organizacije in skupnosti na ravni republike in v mednarodnih organizacijah, - podeljuje priznanja PZS, - daje predhodno soglasje in potrjuje pravilnike komisij, ki imajo zbore dejavnosti; - potrjuje načelnike oz. predsednike in člane komisij, ki so bili izvoljeni na zborih; - imenuje načelnike oz. predsednike in člane drugih komisij, člane založniškega odbora, odgovornega urednika in člane uredniškega odbora Planinskega vestnika (PV) in druge svoje organe, - imenuje in razrešuje generalnega sekretarja PZS, - pripravlja predlog dnevnega reda in gradivo za Skupščino PZS, - odloča o prispevkih članov PZS za PZS in določa naročnino za PV, - sklepa o sprejemu društev v članstvo PZS, - sklepa o izključitvi članov PZS iz članstva, - odloča o pritožbah delavcev strokovne službe PZS, - ustanavlja gospodarske družbe v imenu PZS in opravlja funkcijo skupščine gospodarskih družb, ki jih ustanovi v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah, - odloča o drugih zadevah po zakonih, predpisih, tem Statutu PZS in drugih splošnih aktih.< (Vir: Zapisnik Skupščine PZS: 2002, str.20, točka 10 (v oklepaju), prvi sklep.) Nezdružljivost funkcij v Planinski zvezi Slovenije 53.člen Funkcije predsednika PZS, podpredsednikov PZS in predsednikov/načelnikov komisij/odborov PZS, so nezdružljive s funkcijami v Nadzornem odboru PZS, Častnem sodišču PZS in tožilca pri Častnem sodišču PZS. 54. člen Seje UO PZS so sklepčne, če je navzočih več kot polovica članov. UO PZS sklepa z večino glasov navzočih članov, če s tem Statutom PZS ni drugače določeno. V nujnih primerih lahko predsednik PZS oziroma podpredsednik PZS, ki ga nadomešča, o posameznih vprašanjih iz pristojnosti UO PZS zahteva pisno glasovanje na podlagi obrazloženega predloga. Izid glasovanja ugotovi na prvi seji UO PZS. 55.člen Sklepe UO PZS izvršuje Predsedstvo Upravnega odbora Planinske zveze Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Predsedstvo UO PZS), razen če ni s sklepom drugače določeno. Predsedstvo UO PZS sestavljajo predsednik PZS in podpredsedniki PZS. Predsedstvo UO PZS deluje in ukrepa v skladu s Poslovnikom o delu UO PZS in Predsedstva UO PZS. 56.člen UO PZS si lahko predpiše za svoje delo poslovnik. UO PZS je za svoje delo odgovoren Skupščini PZS. Nadzorni odbor Planinske zveze Slovenije 57.člen NO PZS ima predsednika in štiri člane. NO PZS spremlja in nadzoruje delo vseh organov PZS, zlasti pa nadzoruje celotno gospodarsko ter finančno in materialno poslovanje PZS. Člani NO PZS imajo pravico in dolžnost prisostvovati sejam Skupščine PZS, UO PZS in sejam komisij ter morajo imeti na razpolago vsa gradiva. NO PZS poroča o svojih ugotovitvah Skupščini PZS in o njih sproti obvešča UO PZS. NO PZS lahko sprejme poslovnik o svojem delu. NO PZS je odgovoren za svoje delo Skupščini PZS.< Častno sodišče Planinske zveze Slovenije 58.člen Kršitve Statuta PZS in Častnega kodeksa slovenskih planincev obravnavajo ČS PZS in častna sodišča članov PZS. ČS PZS ima predsednika in štiri člane. Predsednik in člani imajo svoje namestnike. Pri ČS delujejo tožilec ČS in en ali več njegovih namestnikov. ČS PZS deluje na podlagi Pravilnika o delu ČS PZS XIII. UPRAVLJANJE S PLANINSKIMI OBJEKTI IN DRUGIM PREMOŽENJEM 59. člen Planinske organizacije gradijo, upravljajo in vzdržujejo planinske objekte ter drugo premoženje po načelih dobrega gospodarjenja. 60. člen Objekte in druge nepremičnine, ki so last PZS, sme odtujiti le UO PZS, če je njihova vrednost do 5 milijonov SIT, v vrednosti nad 5 milijonov SIT pa Skupščina PZS. Član PZS lahko odtuji objekte in druge nepremičnine, ki so njegova last, le na osnovi sklepa najvišjega organa člana in soglasja UO PZS. Če je lastnik objekta oziroma druge nepremičnine PZS in z njimi upravlja član PZS ali drug najemnik, je potrebno z njim skleniti posebno pogodbo, s katero se uredijo medsebojni odnosi. Objekte in druge nepremičnine, last PZS, ki jih upravlja član PZS, se lahko odtuji le s sklepom Skupščine PZS in s soglasjem najvišjega organa člana PZS. O odtujitvi objektov in drugih nepremičnin v vrednosti nad 5 milijonov SIT sklepajo najvišji organi člana PZS in Skupščina PZS z dvotretjinsko večino vseh delegatov, v vrednosti do 5 milijonov SIT pa UO PZS z dvotretjinsko večino. Če član PZS, ki je lastnik objekta oziroma druge nepremičnine, preneha obstajati, preide to premoženje na PZS ali na drugega člana PZS, kot to določa član PZS v svojem aktu. 61. člen Planinski objekti so planinske koče, planinske poti, in drugi objekti, ki služijo planinski dejavnosti. Planinske koče so kot osnova množičnega planinstva družbeno pomembne. Obiskovalcem nudijo zavetje, prenočišče, hrano in pijačo ter so obveščevalna točka GRSS, dajejo obiskovalcem potrebna obvestila in poslujejo po načelih dobrega gospodarjenja ter po predpisih in splošnih aktih člana PZS, če njihovo delovanje ni urejeno s posebnimi predpisi. Planinske poti, ki so posebej označene s planinsko markacijo in so zavarovane, so javne poti kot podaljšek javnih cest in poti. Planinske markacije in kažipoti so oznake javnega pomena. Obiskovalci po teh poteh hodijo na lastno odgovornost. Člani PZS imajo pravico in dolžnost skrbeti za planinske koče in planinske poti s svojim delom in sredstvi, z dohodki iz svoje gospodarske in druge dejavnosti ter s prispevki podjetij ter drugih organizacij in skupnosti. 62. člen Planinske organizacije za uresničevanje ciljev, zaradi katerih so ustanovljene, lahko organizirajo tudi gospodarsko dejavnost pod pogoji, ki jih določa zakon, ter so udeležene pri dobičku, doseženem s tako dejavnostjo. 63. člen Planinske organizacije imajo dolgoročne, srednjeročne in letne planske akte, v katerih določajo vire sredstev, njihov namen ter njihovo uporabo, da bi čim uspešneje uresničevale cilje, za katere so ustanovljene. XIV. FINANČNO IN MATERIALNO POSLOVANJE PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 64.člen Dohodki PZS so: - prispevki članov PZS za izvajanje skupno dogovorjenih nalog, - dotacije in sredstva za uresničevanje programa PZS, ki jih dajejo Republika Slovenija ter lokalne skupnosti in njihovi organi, - dohodki od založniške in drugih planinskih dejavnosti (izletništvo, tečaji, seminarji), - dohodki od prireditev, - dohodki od nepremičnin, ki jih upravlja, - darila in volila, - drugi dohodki. 65. člen PZS lahko za financiranje posameznih dejavnosti oblikuje namenske in druge sklade, ki jih ustanovi UO PZS. UO PZS v sklepu o ustanovitvi sklada določi namen sklada, vire sredstev, organ upravljanja in način uporabe sredstev. Sklad vsako leto sprejme plan, ki je sestavni del plana, finančnega načrta ter zaključnega računa PZS. 66. člen Javnost finančno-materialnega poslovanja se zagotavlja s pravico članov PZS, da imajo vpogled v finančno-materialno dokumentacijo. 67. člen PZS mora zagotavljati podatke o svojem finančnem in materialnem poslovanju na podlagi podatkov finančnega knjigovodstva, ki se izkazuje v skladu z računovodskim standardom za društva, kot to določa Pravilnik o finančnem in materialnem poslovanju PZS. Finančno in materialno poslovanje PZS vodi finančno-računovodska služba strokovne službe PZS. Finančno poslovanje poteka preko transakcijskega računa pri banki. 68. člen Odredbodajalec za izvajanje finančnega načrta je predsednik PZS oziroma oseba, ki jo ta pooblasti. XV. ARBITRAŽA 69. člen Medsebojne spore med PZS ter člani PZS rešujemo sporazumno. Če do sporazumne rešitve ne pride, stranke v sporu določijo arbitražo, tako da vsaka stranka imenuje po enega arbitra, skupno pa predsednika arbitraže. Arbitraža si določi pravila postopka. Odločitev arbitraže je dokončna. XVI. STROKOVNA SLUŽBA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 70.člen Strokovna služba PZS opravlja strokovno, administrativno in tehnično delo za PZS. Organizacijska enota strokovne službe PZS je tudi učno središče, ki skrbi za področje usposabljanja strokovnih delavcev v športu na področju planinstva Strokovno službo PZS vodi generalni sekretar Planinske zveze Slovenije (v nadaljnjem besedilu: generalni sekretar PZS). Generalni sekretar PZS razporeja delavce na posamezna delovna mesta ali k posameznemu delu, določa delovni čas in odloča o drugih pravicah in obveznostih delavcev v skladu s predpisi, kolektivno pogodbo in splošnimi akti. Delovna razmerja delavcev strokovne službe PZS se uredijo v skladu s predpisi, splošnimi akti PZS in kolektivno pogodbo. UO PZS določi sistematizacijo delovnih mest v strokovni službi PZS. Delavci strokovne službe PZS lahko po pogodbi opravljajo dela tudi za druge, če je to delovanje v interesu PZS oziroma če s tem dopolnijo preostali del delovnega časa. XVII. JAVNOST DELA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 71. člen Delo PZS in njenih članov je javno. Javnost dela je zagotovljena s tem, da so sestanki, na katerih se obravnava delo PZS in njenih članov, dostopni vsem članom planinske organizacije in občanom. Na ta način jim je omogočeno, da se seznanijo o opravljenem delu in nalogah. 72. člen PZS in njeni člani obveščajo javnost o svojem delu preko glasil PZS, Obvestil PZS in preko sredstev javnega obveščanja. 73. člen Javnost dela je lahko izključena le pri obravnavanju posameznega vprašanja in drugih podatkov, ki jih je pristojni organ označil s stopnjo tajnosti. 74. člen Javnost je lahko izključena iz obravnavanja vprašanj iz prejšnjega člena na podlagi sklepa organa, ki taka vprašanja obravnava. 75. člen Člani PZS imajo pravico biti obveščeni o delovanju ter poslovanju PZS ter o drugih vprašanjih, ki so pomembna za to dejavnost. 76. člen Za uresničevanje obveščanja sta odgovorna predsednik PZS in generalni sekretar PZS. XVIII. OBVESTILA PZS 77. člen Obvestila Planinske zveze Slovenije so uradno glasilo PZS. PZS lahko obvešča svoje člane tudi na drug primeren način preko sredstev javnega obveščanja. Za zagotovitev javnosti dela je odgovoren predsednik PZS. XIX. PLANINSKI VESTNIK 78. člen Planinski vestnik (v nadaljnjem besedilu: PV), ustanovljen leta 1895, je kulturno, strokovno in znanstveno glasilo PZS in izhaja enkrat mesečno. XX PRIZNANJA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 79.člen Planinske organizacije podeljujejo članom ter organizacijskim skupinam, ki skrbijo za organiziranost planinske dejavnosti, podjetjem, Republiki Sloveniji ter lokalnim skupnostim in njihovim organom, krajevnim skupnostim, drugim organizacijam in skupnostim ter tujim državljanom, to je osebam, ki so doprinesle ali so dale velik prispevek k pomenu ali razvoju planinske dejavnosti priznanja - na področju razvijanja množičnega planinstva in druge planinske dejavnosti, - za dolgoletno aktivno delo v planinski organizaciji, - za zasluge pri širjenju planinske ideje, - za izjemne dosežke, ki dvigajo ugled slovenskega alpinizma, planinstva, gorništva in članov PZS doma in v tujini. 80. člen PZS podeljuje priznanja za posebne in izjemne zasluge ter življenjsko delo na področju planinske, gorniške, alpinistične, plezalne in gorskoreševalne dejavnosti v skladu s pravilnikom ali drugimi splošnimi akti. 81. člen Častno članstvo PZS je najvišje priznanje, ki ga lahko PZS podeli članu planinske organizacije za posebne zasluge za delo v planinski organizaciji. PZS izjemoma lahko podeli to priznanje tudi drugemu občanu za izredne zasluge za delovanje planinske organizacije. PZS podeli to priznanje na Skupščini PZS. XXI. POKROVITELJSTVO 82. člen Republika Slovenija, lokalne skupnosti in njihovi organi, podjetja ter druge organizacije in skupnosti, lahko prevzamejo pokroviteljstvo nad posameznimi člani PZS, planinskim objektom ali prireditvijo. Pokroviteljstvo se uredi s sklepom ali s posebno pogodbo. 83. člen Člani PZS iz 15. člena tega statuta lahko prevzamejo pokroviteljstvo oziroma mentorstvo nad posameznimi šolami oziroma drugimi vzgojno-izobraževalnimi organizacijami z namenom razširjanja planinske dejavnosti. XXII. PRENEHANJE PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 84. člen PZS preneha po sklepu Skupščine PZS, po samem zakonu, ali če število članov pade pod tri. O prenehanju PZS in razdelitvi premoženja morata glasovati dve tretjini vseh delegatov. Ob prenehanju PZS brez sklepa Skupščine PZS pripada njeno premoženje članom PZS po ključu, ki ga določi likvidacijska komisija, sestavljena iz predstavnikov članov PZS. XXIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 85.člen Spremembe in dopolnitve Statuta PZS, sprejete na Skupščini PZS dne 21.05.2005, pričnejo veljati takoj, smejo pa se uporabljati, ko pristojni organ ugotovi, da so v skladu z zakonom o društvih. 86. člen PD, ki so člani PZS po Statutu PZS, ki ga je sprejela Izredna skupščina PZS, dne 24. 03. 1990, ostanejo še naprej člani PZS, čeprav ne izpolnjujejo pogojev iz 24. člena Statuta PZS. v.d. GENERALNEGA SEKRETARJA PZS PREDSEDNIK PZS Danilo Miklavž SBRIZAJ, l.r. mag. Franci EKAR, l.r. ŠTEVILKA: P/328-05 DATUM: 21.05.2005 Sprememba temeljnega akta PZS - Statuta PZS je v skladu z določbami Zakona o društvih (Ur. l. RS, št. 60/95, 49/98 - odločba 89/99) in na zahtevo Planinske zveze Slovenije, s sedežem v Ljubljani, Dvoržakova ulica 9 - vpisana dne, 20.09.2005, v register društev pod zaporedno številko 1041, kjer je na Upravni enoti Ljubljana, Sektor za upravne notranje zadeve - Oddelek za javni red, Adamič Lundrovo nabrežje 2, vpisana tudi Planinska zveza Slovenije.