Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo
Cena 150 lir
TRST, nedelja, 6. junija 1976
Leto XXXII. Št. 133 (9438)
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je uskaj v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do X. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edim tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
OB KONCU ŠOLSKEGA LETA
šolsko leto 1975-76, eno najkrajših v zadnjih desetletjih, je pri kraju. Zaključil se je pouk na vseh šolah, v teku so zaključni izpiti, v srednjih šolah, zrelostni izpiti na višjih srednjih šolah pa se bodo začeli, s pismeno nalogo o splošni kulturi 1. julija. Kot smo že zabeležili v našem listu, se marsikdo sprašuje, zakaj mora biti prav šola prizadeta zaradi volitev, saj imamo v Italiji že itak najkrajše šolsko leto, največ počitnic in praznikov. O šolskem koledarju in nujnosti, da se preuredi, je bilo že precej napisanega, toda nobenega konkretnega ukrepa. Tudi to vprašanje spada v okvir reforme italijanskega šolstva.
Obračun šolskega leta, ki se zaključuje, bomo lahko napravili šele po izidu zrelostnih izpitov, ki so vsekakor važen pokazatelj, še zlasti če pozorno sledimo njihovemu poteku. Vsekakor pa je potrebno zabeležiti nekatere pripombe, misli in ugotovitve.
Predvsem moramo, žal, ponovno opozarjati na pereče vprašanje slovenske poklicne šole za industrijo in obrt. Ta šola je bila ustanovljena že pred leti na podlagi reci-procitete, kljub obljubam pristojnih oblasti pa ni še sa-mostojna, nima svojega ravnateljstva in je še vedno priključena italijanski šoli «Galvani». S kakšnimi težavami se ta naša šola ubada, so o-pozorili javnost, pred božičnimi prazniki, njeni dijaki z zasedbo šole, stavko in razgovori s predstavniki strank, sindikatov in pristojnih oblasti. Slišali so lepe obljube, ne vemo pa, kdaj se bodo uresničile.
Tako se ne sme nadaljevati! Slovenska poklicna šola mora postati avtonomna in mora biti primerno opremljena, obenem pa se mora ; gotbviti slovenski mladini možnost, da doseže višjo stopnjo strokovne usposobljenosti.
Ob zaključku tr :a šolskega leta tudi ugotavljamo, da je °btičalo na mrtvi točki vprašanje ustanovitve avtonomnih slovenskih šolskih okrajem. Po deželnem predlogu, ki ni bil sprejemljiv, je tržaška pokrajinska uprava objavila svoj predlog, ki prav tako ni sprejemljiv, ker sploh ne predvideva ustanovitve slovenskega šolskega okraja. Stvari so se zavlekle tudi zaradi raznih kriz na deželi in na pokrajini, nazadnje pa zaradi političnih volitev.
Za dosego avtonomije, za rešitev vprašanj, ki se tičejo Uaše šole, je potrebna široka akcija, čimbolj enoten nastop. Pri tem imajo pomembno vlogo tudi razni šolski Sveti, ki so bili ustanovljeni na podlagi delegiranih odlokov in ki lahko marsikaj napravijo v korist posamezne šole, kot tudi vsega našega šolstva. Po prvem zagonu in navdušenju, razen občasnih Pobud, se pojavlja nekakšna Utrujenost, zastoj. Zakaj? Morda ni več takega sodelo-vanja, soudeležbe, medsebojnega spoznavanja med starši, šolniki in dijaki? Ne bi m.ogli namreč trditi, da ni več takega zanimanja za našo šolo.
Kot zelo pozitivno dejstvo Moramo vsekakor oceniti skrb za poimenovanje šol. Za vsako šolo in njen okoliš Je bil to velik dogodek, katerega pomen je presegel krajevne meje. Zdaj pridejo na vrsto druge šole, ki niso bije še poimenovane. Prav tako lahko pozitivno ocenimo tudi proslave, ki so jih pri-redile nekatere šole ob Cankarjevi stoletnici.
ALBIN BUBNIČ
«AVANTI!» POTRJUJE IZJAVE POSLANCA BALZAMA
JEZNA REAKCIJA KD NA OBTOŽBE PSI 0 ODGOVORNOSTI MOR A ZA NAPETOST
Fanfani poziva misovce, naj podprejo Krščansko demokracijo, češ da druži oboje ista «doslednost» v ciljih
ramo svobodo nasilnežem, ki bi jo radi odvzeli drugim». Kdo so ti «nasilneži» pojasnjuje Fanfani po ovinkih: «To so tisti, ki so vsilili odsotnost iz tovarn, ki preprečujejo delavcem na tekočih trakovih, da bi marljivo delali ali bi radi nasilno odvzemali del dohodka državljanom...»
Kaj pa namerava KD po 20. juniju? Fanfani je odgovoril:	«Po-
klicali bomo vse, ki lahko sodelujejo pri pravičnih rešitvah, brez političnih diskriminacij. Izjemo predstavlja samo KPI.» Za tako politiko potrebuje KD nove glasove, ponavlja Fanfani: «Kje jih bomo dobili? Ne verjamem, da so taki glasovi na levici. Na sredini lahko zlezemo samo v zelnik manjših
strank, toda smer je samo ena: okrepiti se moramo na desno, kjer je izražena doslednost z našimi cilji».
Po domače povedano velja poziv Fanfanija neofašistom tudi zato, ker je politika njegove stranke «dosledna» s cilji, ki jih zasledujejo. Ta doslednost pa je, po Fan-faniju, v ostrem protikomunizmu.
«Osservatore romano» medtem nadaljuje svojo žolčno polemiko proti katoliškim mislecem, ki kandidirajo na listah KPI. Ranieru La Valle-ju očita predvsem trditev, da so «katoličani sedaj polnoletni in niso več državljani druge kategorije» in ga žali s tem, da «ni več pravi vernik».
CANDIDA CURZI
KOMU SLUŽI TAKA PASIVNOST
Zakaj policija v Rimu
ni preprečila spopadov na misovskem shodu ?
Kakšen je postopek za izvolitev senata
Male stranke brez možnosti v deželah, kjer je majhno število senatorskih mest
nišnici, lahko policija preprečila brez vsakršne težave. Rimsko vodstvo KPI je vsekakor obsodilo tudi «pustolovce», ki s svojim početjem peljelo vodo na mlin fašistični desnici in predvsem KD.
Rimska policija 24 ur po spopadih ni ugotovila, kdo je streljal in ranil misovce. Demonstrativno so preiskali stanovanja nekih levičarskih študentov, toda vse, kar so zaplenili je športni flobert, nekaj letakov in pištola - igrača. Tudi ni razumljivo, zakaj niso spopadov posneli s filmskimi kamerami, ki jih imajo na Trgu Venezia.
.....Illuni..................■mu.........................
V TRIPOLISU SO SE SESTALI PREDSTAVNIKI LIBIJE, IRAKA, ALŽIRIJE IN PLO
Poseg sirsko vojsko v Libanonu pospešil arabska prizadevanja za rešitev krize
Kamal Džumblat pozval Kurta Waldheima, naj posreduje za umik sirskih čet
(Od našega rimskega dopisnika)
RIM, 5. — Volilna kampanja se je zadnji teden preusmerila in zadeva danes v glavnem vprašanje zadrževanja sil javnega reda, varnostnih organov in torej vlade pri spodbujanju strategije napetosti. Po Fanfanijevih pozivih misovcem, naj tokrat podprejo KD, so socialisti preko poslanca Balzama obtožili predsednika vlade Mora, da je odgovoren za to politiko.
Demokristjani so na Balzamo-ve kritike Moru reagirali zelo o-stro in živčno. Neki anonimni «glasnik posl. Mora» je namreč naslovil na račun socialističnega poslanca kopico psovk, češ da so njegove trditve «politično in moralno obsodbe vredne», plod «nepoznavanja in nesposobnosti analiziranja dogodkov», «žaljive za predsednika vlade», vsekakor pa «lažne, glede na tridesetletno predanost posl. Mora demokraciji».
Cossigi in «glasniku» poslanca Mora odgovarjajo socialisti v svojem glasilu «Avanti!»: Izjave posl. Balzama izražajo stališča cele PSI. So dokumentirane in' točne. Čudimo pa se, da Moro ni čutil potrebe, da bi sam odgovoril na kritike in se poslužuje anonimnega glasnika».
Glasilo PSI nato navaja enega izmed primerov, ki postavlja na laž trditve ministra Cossige,
Prav PSI je pri Colombu, Andreottiju in Moni dolgo let vztrajala in končno dosegla razpust «urada za rezervirane zadeve», ki je bilo pravo gnezdo, v katerem so bili vsi vpleteni v strategijo atentatov. Na plačilnem seznamu tega urada, poudarja glasilo PSI, so bili vsi fašisti, ki so bili vpleteni v strategijo terorja. Ta urad je bil «še hujše gnezdo, kot SID, ki je pod vodstvom nekega znanega admirala plačeval fašistične časnikarje, kandidate MSI, da so pisali protisocialistične brošure».
Socialisti torej niso mimo sprejeli ostrega napada predsednika vlade Mora in mu vračajo milo za drago, pri tem pa izhajajo iz dejstva, da se je slednji popolnoma angažiral na Fanfanijevi liniji. Predsednik KD medtem ponavlja na vsakem koraku pozive misovcem, naj glasujejo za KD. Ponovil je tudi besede, ki jih je bil izrekel v Grossetu: «Pustili smo preveč svobode» in dodaja: «Odvzeti mo-
...........................■■•■■mini.....................................................■■■■»■»■■.m.......
SREČANJE NA POBUDO SINDIKATA ČASNIKARJEV FNSI
Vprašanja krajevnega tiska in listov narodnih manjšin
Odstraniti ovire svobodnemu razvoju občil, ki so neposreden izraz manjših skupnosti
RIM, 5. — Popolna zmeda kar I Izgovorili so se, da je bila tema. zadeva napihnjene incidente ob mi | Misovci seveda gonijo po teh sovskem shodu na Trgu Venezia, j spopadih vik in krik v upanju, da Vsi so si edini samo v tem, da bi '	’	‘	’	1	:
tudi te spopade, zaradi katerih je pet misovcev ranjenih v bol-
ho javnost pozabila na krvavi u-mor v Sezze Romano. S tem v zvezi velja poudariti, da se preiskava pomika zelo počasi. Dr. De Paolis je vsekakor dal aretirati četrtega spremljevalca misovske-ga poslanca Saccuccija, Maura Camalierija. Na njegovem domu so odkrili orožje in več nacističnih zastav. Pač pa namestnik državnega pravdnika iz nerazumljivih vzrokov ni dal aretirati mladega fašista Gabrieleja Pieronija. Res so ga samo pospremili na kvesturo v Latini in ga zaslišali, ni bil pa zaprt. Vprašanje je tembolj upravičeno, ker je «parafinska rokavica» dokazala, da je Pieroni v Sezzeju streljal.
SIRMIONE, 5. — V tem lepem letoviškem kraju ob Gradskem jezeru se je danes zaključilo študijsko srečanje predstavnikov u-redniških odborov krajevnih ali pokrajinskih listov iz vse Italije. Tega prvega srečanja, ki sta ga organizirala FNSI (Vsedržavna zveza italijanskega tiska) in Časnikarsko združenje Lombardije, se je udeležil tudi član uredniškega odbora Primorskega dnevnika Albin Bubnič. Po poročilih in zelo zanimivi diskusiji, ki je prikazala resne nrobleme in težave, obenem pa tudi nenadomestljivo vlogo krajevnega tiska in tiska narodnostnih manjšin, je bila soglasno odobrena skupna resolucija.
V svojem skupnem dokumentu poudarjajo časnikarji, da ima v vseh državah krajevni tisk odločujočo vlogo pri rasti demokracije in sodelovanja, ker povezuje politično, gospodarsko in socialno stvarnost krajevnih skupnosti v vsedržavni okvir. Oviro za večje širjenje tega tiska v Italiji predstavljajo kulturna zaostalost, ^pa-ternalizem v mnogih založniških podjetjih, pomanjkljivosti v javnih storitvah, (distribucija pošte, telegraf in telefon). Spričo novih pobud za koncentracijo tiska preti zdaj krajevnim listom' še večja nevarnost. Zato se zahteva krepka akcija vsedržavnega združenja pri vladnih oblasteh in parlamentarnih skupinah, da se preprečijo nadaljnje špekulacije za koncentracijo tiska in da se
z javnimi sredstvi v večji meri podpre pokrajinski ali krajevni tisk. Med ta tisk, ki ni razširjen po vsej državi je vključen tudi manjšinski tisk, ki ima še posebno vlogo in pomen za narod-, nostno skupnost, pa tudi svoje specifične probleme, težave in o-vire, poleg splošnih s katerimi se ubadajo manjši listi po vsej državi. Na te probleme je v svojem posegu opozoril italijanske kolege in vodstvo vsedržavnega združenja časnikarjev predstavnik Primorskega dnevnika. Na kratko je orisal nastanek — od Partizanskega dnevnika, razvoj vlogo in pomen edinega dnevnika slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Omenil je krivice in zatiranje v dobi fašizma, kakor tudi krivice in zapostavljanja v povojni dobi do danes. Podrobneje je prikazal ustroj in delovanje našega založništva, u-redništva in tiskarne ter podčrtal, da je politično moralna dolžnost vsakega večinskega haroda ne samo odpraviti krivice, ampak podpirati razvoj narodnostnih manjšin. Pri tem je še pripomnil da je glede slovenskega tiska v Italiji zelo važno medsebojno spoznavanje in solidarnost italijanskih kolegov ter je izrekel priznanje vsedržavnemu združenju FNSI, ki v tej smeri deluje. Poseg našega urednika je vzbudil zanimanje italijanskih časnikarjev, ki so potem v nevezanem pogovoru hoteli izvedeti še kaj več o slovenski narodno-
stni skupnosti v Italiji, o tisku, šoli, gledališču,
Srečanje je odprl v petek dopoldne predstavnik vsedržavnega združenja Paolo Murialdi, ki je opozoril na resnost položaja in nujnost korenitih ukrepov v korist tiska, Giancarlo Carcano j® nato govoril o vlogi krajevnega tiska in navedel zanimive podatke. V vsej Italiji izhaja 81 dnevnikov, med temi 28 pokrajinskih ali krajevnih (največ v Lombardiji). Več pokrajin in celo nekatere dežele sploh nimajo svojega dnevnika, le 10 od sto prebivalstva pa bere dnevno časopisje. Kdo je kriv? Kaže da je nekaterim krogom tako všeč. Lorenzo Reggiani je govoril o or ganizacijskih in tehničnih vprašanjih, inž. Nicola Valentini pa o novi tehnologiji v tiskarstvu. Vsedržavni tajnik združenja Luciano Ceschia je orisal sedanji položaj in navedel nekatere primere poskusov združitve listov, obenem pa vztrajnost in požrtvovalnost prizadetih časnikarjev in tiskarjev, ki so rešili svoj časopis. Ob zaključku diskusije je podčrtal, da se bo vodstvo vsedržavnega združenja na prihodnjih srečanjih s predstavniki založnikov, vlade in strank še bolj zavzelo za manjše liste in za sindikalne pravice časnikarjev, ki delajo pri krajevnih časopisih in ki so bolj izpostavljeni izkoriščanju. O vsem tem bodo govorili s sindikalnimi predstavniki tiskarskih delavcev.
Poljicijske sile in torej vlada, ki jih usmerja, so tarča splošnega neodobravanja, ker niso v Rimu preprečile, kot bi lahko storile, spopada med misovskim zborovanjem. Potek incidentov vsekakor še ni bil pojasnjen. Medtem pa se nadaljuje, v okviru volilne kampanje, ostra polemika med socialisti in demokristjani o odgovornostih predsednika vlade Mora za nastalo napetost. PSI potrjuje izjave poslanca Balzama in navaja nekaj primerov iz dosedanje vladne prakse, medtem kc je Moro, preko svojega glasnika, jezno reagiral in nasul kopico psovk na račun socialističnega poslanca.
Odnosi med Damaskom in Kairom so se zaradi sirskega posega v Libanonu nekoliko poslabšali. Egiptovsko zunanje ministrstvo je sklenilo odpoklicati svoje predstavništvo iz Sirije in je istočasno zaprlo sirsko veleposlaništvo v Kairu. Napredovanje sirskih čet v Libanonu se medtem nadaljuje, kljub protestom naprednih strank in organizacij. V libijskem mestu Tripolisu je bila štiristranska konferenca, ki so se je udeležili predstavniki Libije, Iraka, Alžirije in Organizacije za osvoboditev Palestine. Sklenili so baje poslati v Damask delegacijo, ki naj poizve pri sirskih oblasteh, kateri so nadaljnji nameni Sircev v Libanonu. Medtem je voditelj libanonske socialistične levice in nacionalnega gibanja Kamal Džumblat naslovil na generalnega tajnika OZN Waldheima poziv, naj posreduje pri Sircih in doseže umik sirskih čet iz Libanona, kamor so vdrle povsem protizakonito, ne da bi jih poklicala nobena od strani, ki so vpletene v libanonsko državljansko vojno.
BEJRUT, 5. — Libanonske napredne sile so zahtevale od generalnega tajnika Združenih narodov Kurta Walrheima, naj takoj poseže, da bi preprečil nadaljevanje sirskega posega v Libanonu. Poziv je na tajnika svetovne organizacije naslovil Kamal Džumblat, voditelj socialistične levice, v i-menu vseh naprednih in demokratičnih sil i.i organizacij v Libanonu. Džumblat trdi, da je do sirskega posega prišlo protizakonito, ne da bi ga zahtevala nobena libanonska stran.
Libijska tiskovna agencija AR NA poroča, da je bila včeraj v Tripolisu štiristranska konferenca, ki so se je udeležili predstavniki Libije, Iraka, Alžirije in predsednik iz.ršnega odbora Organizacije za osvoboditev Palestine Jaser Arafat. Navzoči so bili tudi predsednik libijske vlade Džalud, Izat Mustafa, član iraškega revolucionarnega sveta in alžirski minister za šolstvo Ben Mahmud. V o-spredju pogovorov je bila libanonska kriza. Sklenili so poslati v Damask tričlansko delegacijo, katere sestava za sedaj še ni znana, da bi poizvedela pri sirskih oblasteh, kakšni so njihovi nameni v Libanonu. Predstavnik libanonskega nacionalnega gibanja Kamal Džumblat, ki je stopil v stik z libijskimi predstavniki, je izjavil, da se o poteku konference ne ve nič točnega.
Libanonski tisk medtem trdi, da se napredovanje sirskih oboroženih sil v Libanonu še nadaljuje, ne da bi naletele na nikakršen odpor. Po nekaterih vesteh naj bi prodirale, sicer počasi, proti postojankam kristjanov v libanonskih hribih.
Kar zadeva politični položaj pa napovedujejo, da bo okrogla miza, na kateri bi se morali pogajati zastopniki vseh libanonskih strani, 15. junija. Kot kaže ni niti poseg Sircev pospešil procesa pomiritve, kot je kazalo prve dni. Do zbliža-nja je prišlo samo med raznimi palestinskimi organizacijami.
Pozno zvečer so sporočili vest, da je egiptovsko zunanje ministrstvo sklenilo odpoklicati člane svojega diplomatskega predstavništva v Damasku ter da je ukazalo zapreti sirsko veleposlaništvo v Kairu. Gre za odgovor na napad večjega števila sirskih študentov na egiptovsko veleposlaništvo v Damasku.
(Telefoto ANSA-UPI: sirski tanki nadzorujejo dolino Beka)
Preiskovalna komisija odpotovala v Ameriko
RIM, 5. — Delegacija parlamentarne komisije, ki vodi preiskavo o škandalu Lockheed je danes odpotovala v Združene države Amerike. Poleg predsednika komisije Castellija in podpredsednikov Co-daccija Pisanellija in D'Angelo-santeja, sta v delegaciji še šef kabineta pri mmistrstvu za pravosodje dr. Brancaccio in pa šef italijanskega odseka interpola dr. Fanello.
MOSKVA, 5. — Med svojim uradnim obiskom v Sovjetski zvezi se je portugalski zunanji minister Melo Antunes ponovno sestal s tajnikom KP SZ Brežnjevom.
Več čitateljev ms je naprosilo naj bi v mšem dnevniku opisali postopek za izvolitev senatorjev in poslancev v senat oziroma poslansko zbornico republike, ker o tem večina zaradi precejšnje zapletenosti postopka samega in tudi pod vplivom volilne propagande, nima jasnih predstav. Danes prinašamo razlago postopka za izvolitev senatorjev s posebnim ozirom na volitve v naši deželi. Med tednom bomo objavili še razlago postopka za izvolitev poslancev.
Postopka za izvolitev senata in poslanske zbornice Italijanske republike sta različna. Predvsem je različno število izvoljenih poslancev oz. senatorjev: 630 poslancev in 315 senatorjev. Zato je za izvolitev senatorja potrebno večje število glasov. Poleg tega se poslanci volijo na podlagi volilnih okro-ž j, kjer stranke predlagajo kandidatne liste in obstaja poleg volilnih okrožij tudi vsedržavno volilno okrožje, kamor se stekajo neizkoriščeni glasovi vseh strank. Izvolitev senata pa temelji na deželni ureditvi in na kandidaturah posameznikov v volilnih okrožjih. Vsi glasovi se morajo izkoristiti v mejah dežele, ker ni vsedržavnega volilnega okrožja. To pa konkretno pomeni: če je n.pr. od 630 poslancev 550 izvoljenih v volilnih okrožjih, so ostali izvoljeni v vsedržavnem volilnem okrožju. V senat pa so izvoljeni izključno v mejah dežel.
Nadaljnja razlika med postopkom za izvolitev senata in za izvolitev poslanske zbornice je v tem, da senat volijo izključno volivci, ki so dopolnili 25. leto starosti, medtem ko poslansko zbornico volijo upravičenci, ki so dopolnili 18. leto starosti (z zakonom, ki je stopil v veljavo aprila 1975). Poleg tega mora kandidat za poslanca imeti dopolnjeno 25. leto starosti, medtem ko mora kandidat za senatorja imeti dopolnjeno 40. leto starosti.
Italijanska ustava je časovno razlikovala izvolitev dveh vej parlamenta: za poslansko zbornico je predvidevala 5-letno, za senat pa 6-letno mandatno dobo. To razlikovanje pa so odpravili z ustavnim zakonom štev. 3 z dne 27. 12. 1963, ko so izenačili mandatno dobo obeh vej parlamenta. Z istim zakonom so tudi določili točno število sedežev v obeh vejah parlamenta, ker je ustava predvidevala neomejeno število poslancev oz. senatorjev na podlagi števila prebivalcev po uradnih popisih.
Isti ustavni zakon, ki je ustanavljal tudi deželo Molise (ustava je ni predvidevala), je za nekatere dežele (Dolina Aosta, Tridentinsko-Južna Tirolska, Umbria, Molise, Basilicata) določal fiksno število sedežev, medtem ko za ostale dežele predvideva število sedežev na podlagi števila prebivalcev, temelječega na uradnih popisih.
Senatorji Furlanije-Julijske krajine so bili na parlamentarnih volitvah 1948, 1953 in 1958 izvoljeni le v goriški in videmski pokrajini (tedaj še ni bilo pordenonske pokrajine, Trst pa je od leta 1958 volil le poslance). Z navadnim zakonom štev. 55 z dne 15. februarja 1963 pa sta bili ustanovljeni tudi dve senatni okrožji v Trstu m se je tako število senatnih volilnih okrožij v deželi povzpelo na sedem.
Za senat ni kandidatnih list, pač pa so le kandidati, ki smejo kandidirati izključno v mejah dežele in se ne smejo predstaviti v več ko treh volilnih okrožjih iste dežele. Glas, ki ga volilni upravičenec odda, za izvolitev senata, je torej glas za kandidata. Volivec nima možnosti, da oddaja preferenčne glasove kot za poslansko zbornico. Dejansko pa volivec glasuje za stranko, ki je kandidata postavila. Ta kandidat pa se mora povezati še vsaj z dvema drugima kandidatoma v deželi. V praksi pa se dogaja — da ne bi prišlo do razpršitve glasov — da se kandidati iste stranke povezujejo. Samo na podlagi takšne povezave se vsi glasovi stranke koristijo v deželnem okviru.
Ko se preštejejo veljavni glasovi, se v mejah dežele seštejejo glasovi, ki so jih prejeli kandidati določene stranke. Seštevek glasov vsake stranke se začenja deliti z 1, 2, 3, 4... do deželi dodeljenega števila senatorskih mest (n.pr. 7 ali 11 itd.). Rezultate vsake stranke razvrstijo po rezultatih izvršene delitve in se deželi pripisana senatorska mesta dodelijo strankam, ki imajo na podlagi gornjih rezultatov največje število glasov. Ko se vsa senatorska mesta dodelijo, pridejo na vrsto poimenski kandidati. Če n.pr. stranka A dobi 3 mesta od 5, bodo izvoljeni kandidati, ki so v lastnem volilnem okrožju dobili največji ostotek glasov med kandidati iste stranke.
Obstaja pa tudi teoretična možnost, da je senator direktno izvoljen, če je dosegel vsaj 65 odst. glasov svojega volilnega okrožja. Toda taki primeri so bili zelo redki v zgodovini senata.
Da bi konkretneje ponazorili o-
pisan postopek, bomo vzeli v poštev deželo Furlanijo - Julijsko krajino. Poseben zakon iz leta 1963 je omogočil, da so tudi tržaški volivci izvolili svoje senatorje. V ta namen je zakon deželo Furlanijo - Julijsko krajino, ki še ni imela deželnega zbora, razdelil na sedem volilnih okrožij: Trst I, Trst II, Čedad, Gorica, Pordenon, Tolmeč, Videm. Rezultati predčasnih parlamentarnih volitev 1972 so v sedmih volilnih okrožjih Furlanije - Julijske krajine dali naslednje rezultate:
KD 335.826, KPI 160.966, PSI 85.455, PSDI 66.950, MSI 59.285, PLI 31.146, PRI 19.288.
Na podlagi teh številk se je najprej izvršTa naslednja operacija: število glasov KD je bilo deljeno z 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7 (kolikor je senatorskih mest; in dalo te rezultate: 335.826; 167.913; 111.942; 83.956 itd. Za KPI J. operacija dala naslednje rezultate: 160.966 ; 80.483; 53.655 itd. Za PSI: 85.455 ; 42.727 ; 28.485 itd. Za PSDI 66.950 ; 33.475 itd. Za MSI 59.285 ; 29.642 itd. Za PLI 31.146; 15.573 itd. Za PRI 19.288; 9.644 itd.
Zatem so razvrstili sedem največjih rezultatov; 335.826 (KD). 167.913 (KD). 160.986 (KPI). 111.942 (KD). 85.455 (PSI), 83.956 (KD). 80.483 (KPI). Na ta način je bilo dodeljenih 7 senatorskih mest: 4 KD, 2 KPI in 1 PSI. Vse ostale stranke so ostale brez senatorja, ker niso presegle gornjih rezultatov. To pa pomeni, da je bilo treba najmanj 80.483 glasov za izvolitev zadnjega od sedmih senatorjev. Popolnoma v nič so šli glasovi PSDI, MSI, PLI in PRI, to pa pomeni kar 176.669 glasov.
Na podlagi tega rezultata pa se je začel postopek za poimensko določitev senatorjev. To pa pomeni, da so v posameznem volilnem okrožju delili število v volilnem okrožju veljavnih glasov z glasovi vsakega kandidata. Na ta način je bil dosežen odstotek glasov, ki jih je posamezen kandidat prejel v lastnem okrožju. Za senatorje so proglasili kandidate strank, ki so jim bila dodeljena senatorska mesta, z najvišjim odstotkom glasov v posameznih volilnih okrožjih. Na ta način je KD. ki so ji bila dodeljena 4 senatorska mesta, izvolila senatorje v čedajskem (49,8 odst. glasov), v pordenonskem (47,7 odst.), v videmskem (47 odst.) in tolmeškem (43,2 odst.) okrožju; KPI (2 mesti) v dru-gem tržaškem (32,2 odst.) in gori-škem (27 odst.); PSI (1 mesto) v tolmeškem (19,1) okrožju.
Upravne volitve z dne 15. junija lani so sliko v marsičem spremenile in je predvideti, da bodo tudi parlamentarne volitve privedle do drugačnih rezultatov. Leta 1872 j« KD prejela v deželi 43,69 odst. glasov, KPI 21,06 odst., PSI 11,16, PSDI 8,65, MSI 8,15, PLI 4,17, PRI 2,34. Lani pa so bili odstotki naslednji: KD 37,77 odst., KPI 24,84 odst., PSI 13,32 odst., PSDI 7,82 odst., MSI 6,6 odst., PRI 3,02 odst. Ker se tokrat s svojimi kandidati za senat predstavlja tudi Slovenska skupnost, naj povemo, da je prejela 1,08 odst. glasov. Če bi te številke ostale tudi za parlamentarne volitve, bi pomenilo, da bi KD prejela manj kot 300.000 glasov in bi po postopku delitve dobili naslednje rezultate: 300.000,	150.000,	100.000,
75.000	itd. KPI bi morala prejeti nekaj več ko 200.000 (torej 200.000,
100.000,	66.666 50.000 itd.), PSI nekaj več ko 100.000 (torej 100.000, 50 tisoč itd.), laična fronta PSDI - PLI. PRI pa tudi približno 100.000 (torej
100.000.	50.000 itd.). To pa bi pomenilo, da bi se rezultati takole razvrstili: 300.000 (KD), 200.000 (KPI),
150.000	(KD), 100.000 (KD), 100.000 (KPI) in 100.000 (PSI), 100.000 (laična lista). To pa bi privedlo do zaključka, da bi KD imela prav gotovo 3 senatorje, KPI vedno svoja dva senatorja, za ostala dva senatorja pa bi se borile KD, PSI in laična Usta, iz česar sledi, da bi lahko KD izgubila eno mesto senatorja in da je celo PSI v nevarnosti, da bi izgubila svojega senatorja v korist laične Uste. To bo odvisno od neznatnega števila glasov. Iz tega pa izhaja, da je leta 1972 zadnji izvoljeni senator (sen. Be-cicchi v goriškem voUlnem okrožju) prišel v senat z nekaj več ko 80.000 glasovi, medtem ko se bo sedaj število verjetno gibalo okrog 100.000 glasov. Vse ostale stranke bodo o-stale brez senatorja. Njihovi glasovi bodo torej neučinkoviti in ne-
-izkoriščeni, ker na senatnih voUtvah ni vsedržavnega volilnega okrožja, K. i.
(Nadaljevanje m 8. strani).
PnmórskHinévmk 2 ra 11v
6. junija 1976
TRŽAŠKI DNEVNIK
ZANIMIVA OKROGLA MIZA NA OPČINAH NA POBUDO KPI
Perspektive slovenske narodnostne skupnosti v sedmi zakonodajni dobi
0 tem vprašanju so govorili posl. Skerk, sen. Sema ter kandidata KPI za senat in poslansko zbornico Jelka Gerbec m inž. Cuffaro - Odločilen pomen teh volitev za Slovence
Perspektive slovenske narodnostne skupnosti v 7. zakonodajni dobi so bile predmet zanimive okrogle mize, ki jo je sinoči organizirala komunistična partija v Prosvetnem domu na Opčinah in na kateri sta sodelovala oba dosedanja parlamentarca KPI iz našega mesta, poslanec Albin škerk in sen. Paolo Sema, ter kandidata KPI, ki bosta prav gotovo izvoljena 20. junija v novi parlament, se pravi Jelka Gerbec, ki kandidira za senat, in inž. Antonino Cuffaro za poslansko zbornico.
Po uvodnih besedah predsedujočega Borisa Iskre je sen. Sema najprej pozdravil delegacijo kolektiva Stalnega slovenskega gledališča, ki je bila prisotna na manifestaciji, in ji izrekel solidarnost in podporo partije. Po orisu prizadevanj KPI v korist slovenske narodnostne skupnosti, se je sen. Sema dotaknil vprašanja osimskega sporazuma in poudaril odgovornost Morove vlade, da ni bil sporazum še ratificiran.
Posl. Škerk je govoril o svojih osemletnih izkušnjah v rimskem parlamentu in med drugim poudaril, da nekateri rezultati so bili v tem času vendarle doseženi, pa čeprav so bili malenkostni v primerjavi z energijami, ki jih je bilo treba zastaviti za njihovo dosego. V tej zvezi je omenil zakon o šolstvu, odprtje šol za otroške vrtnarice in sestavo deželne komisije za probleme slovenske šole, nato vključitev zahteve po slovenskih televizijskih oddajah v zakon o reformi RAI-TV, priznanje pravice do rabe slovenščine na sodiščih, ki bo konkretno uresničena ob odobritvi novega zakonika o kazenskem postopku, končno pa še podaljšanje roka za vlaganje prošenj za priznanje statusa borca.
Glede nalog novih parlamentarcev pa je posl. Škerk poudaril na prvem mestu ratifikacijo osimskih sporazumov in v tej zvezi nujnost, da se v vladni zakonski osnutek o ratifikaciji vključijo tudi vprašanja slovenske narodnostne skupnosti, nato pa je napovedal, da bo KPI tudi v tej zakonodajni dobi, kot že v peti in v šesti, ponovno predložila zakonski osnutek o globalni zaščiti. Končno je omenil, da bo kmalu prišlo na dnevni red parlamenta tudi vprašanje reforme italijanskih gledališč in da bo v tej zvezi potrebno doseči tudi dokončno rešitev vprašanja Stalnega slovenskega gledališča.
Vprašanji osimskih sporazumov in zakona o globalni zaščiti je obravnavala tudi Jelka Gerbec, ki pa je naštela še druga odprta vprašanja, ki zadevajo Slovence. Med drugim je poudarila nujnost podpore iz javnih skladov vsem kulturnim in prosvetnim dejavnostim manjšine, vštev-ši tudi tistim navidezno manj pomembnim, kot so pevski zbori, športni krožki i.pd., ki pa imajo veliko važnost v zaviranju asimilacijskega pritiska. Jelka Gerbec se je nato v imenu vseh bodočih parlamentarcev KPI obvezala o sprotnem obvešča-n. u celotne slovenske javnosti o vseh pobudah partije v korist slovenske narodnostne manjšine, izrazila pa je tudi že!'o, da b: prišlo do čim širše Ja scdeloVanja s strani vseh slovenskih organizacij in sploh vseh Slovencev pri pripravi pobud, ki jih KPI namerava sprožiti v parlamentu. tako da bi bile čim bolj učinko-v? in uspešne.
Deželni tajnik KPI Antonino Cuffaro je uvodoma omenil velike korake r .rej, ki so bili storjeni na našem območju glede sožitja med Italijani in Slovenci, kar je bilo rezultat boja delavskega razreda in najbolj na-p ediega dela slovenske manjšine, do česar pa je prišlo tudi zaradi eootrih procesov in bojev za demo-k. etične svoboščine, zaradi razvoja kceks'stence v Evropi, zaradi od-prria meja in ne nazadnje tudi zaradi odorave preživelega antikomunizma. Ko bi se v Trstu ne ustvarilo tako ozračje, bi tudi osimski spora-z vi ne bili mogoči.
Cuffaro je nato poudaril odločilno varnost teh volitev, ki morajo privesti do novega razmerja sil v parlamentu, v katerem bo mogoče na nov način obravnavati vse pereče probleme sedanjega trenutka in torej tudi probleme, ki se tičejo Slovencev. Predstavnik KPI je pozval slovenske volivce, naj podprejo njegovo stranko in tako omogočijo izvolitev tudi slovenskega poslanca. V tej zvezi je izrazil upanje, da bodo tudi tradicionalni volivci Slovenske skupnosti kljub formalni prisotnosti te stranke na volitvah osredotočili svoj glas na KPI v želji, da bi imeli še enega predstavnika v rimskem parlamentu. Tudi Cuffaro se je zavzel za najtesnejše stike med slovensko manjšino in izvoljenimi predstavniki KPI, pa tudi čim večjo angažiranost Slovencev, ki morajo nujno biti protagonisti boja za dosego svojih pravic.
Po posegih predstavnikov KPI se je razvila obširna in včasih tudi polemična razprava, ki je zajela vrsto vprašanj, med drugim vprašanje, kakšen naj bo novi zakon o globalni zaščiti, glede česar je dal konkretne predloge predsednik SKGZ Boris Race, ki je tudi obsodil stališče KD in njeno ponovno oživljanje teorije o postopnosti v zaščiti slovenske narodnostne skupnosti. Prišla je tudi do izraza potreba, da KPI vnese nekatere spremembe v svoj zakonski o-snutek o globalni zaščiti glede na
spremenjene razmere in na novosti, ki so se pojavile po predstavitvi prvega osnutka.
18. dan zasedbe Kulturnega doma
Poslansko vprašanje dr. Draga Štoke
Včeraj, 18. dan zasedbe Kulturnega doma, je gledališki kolektiv obiskal deželni tajnik Slovenske skupnosti dr. Drago Štoka in mu ponovno izrazil globoko solidarnost v akciji za dokončno rešitev vseh odprtih vprašanj SSG. Povedal je med drugim, da je včeraj naslovil deželnemu odbomištvu vprašanje, v katerem vprašuje, kakšne ukrepe namerava podvzeti deželni odbor za takojšnjo premostitev hudih finančnih težav, v katerih se nahaja ustanova in kaj namerava storiti za dokončno rešitev njenega statusa in za državno priznanje.
Včeraj je prišla na obisk v Kulturni dom tudi delegacija delovne skupnosti Ekonomsko - administrativnega šolskega centra v Kopru, ki je kolektivu izročila spomenico učiteljskega zbora in mladinske organizacije, v kateri je izražena zaskrbljenost za nadaljnji obstoj SSG.
Učiteljski zbor dolinskega didaktičnega ravnateljstva je izglasoval sklep, s katerim soglasno izreka svojo solidarnost članom in upravi Stalnega slovenskega gledališča v Trstu. Solidarnostno izjavo je poslalo gledališču tudi Obalno društvo pedagoških delavcev iz Kopra. Solidarnost sta izrazila še Tomaž Pavšič, nameščenec muzeja NOB iz Nove Gorice in režiserka Marta Lantie-ri, članica dunajske državne Opere.
Protest ustanove za zgodovino osvobodilnega gibanja v F-JK
Predsednik deželnega zavoda za zgodovino osvobodilnega gibanja v Furlaniji - Julijski krajini je poslal deželnemu predsedniku Comelliju in v vednost načelnikom demokratičnih svetovalskih skupin v deželnem sve-. tu pismo, v katerem obžaluje dejstvo, da je deželni odbor občutno znižal letno podporo ustanovi. Preteklega 11. maja je namreč deželni odbor sprejel sklep, s katerim deželna uprava priznava kulturno vlogo ustanove ter ji podeljuje 5 milijonov lir podpore. Ta sklep o podpori ni imel nobene obrazložitve. Upoštevati je namreč treba, da je bilo ustanovi dodeljenih lani 8 milijonov lir, v letih 1974 in 1973 pa 6 milijonov. Če upoštevamo razvred-
notenje lire in splošno draginjo, potem je jasno, da predstavlja letošnja podpora, ki je enaka tisti izpred petih let, hud udarec za ustanovo.
To je predsednik ustanove tudi poudaril v svojem pismu, ko je po orisu bogate, razvejane in pospešene dejavnosti ustanove poudaril, da je sklep deželnega odbora protisloven v trenutku, ko ustanovi priznava njeno vlogo. Skrčenje podpore je označil za kazenski ukrep ter obsodil tudi dejstvo, da v spremnem pismo ob podelivi podpore ni bilo nobene obrazložitve.
Diskusija o kristjanih v levičarskih strankah
Skupina «Incontro», ki izdaja v Trstu istoimenski list s kritičnimi prispevki o tržaški družbi in tržaški Cerkvi prireja jutri, 7. junija, ob 20.45 v mah dvorani gledališča Rossetti okroglo mizo in javno diskusijo o temi «Kristjani v levičarskih strankah».
Uvodne posege bodo imeli trije kristjani v levičarskih strankah: Moran-dina za KPI, Covatta za PSI in Jer-volino za PDUP.
VOLILNA ZBOROVANJA
DANES
PSI
V	Zgoniku ob 10.30 Lucio Trin-gale, Dušan Košuta in Boris Si-moneta.
V	Naselju S. Mauro ob 11. uri Sabina Benedetti in Zetto.
KPI
Pri Sv. Ani ob 10.30 dr. Giorgio Tamburlini. _
Pri Sv. Jakobu ob 9.45 Boris Iskra.
V	Naselju sv. Sergija in v Ul. Grandi ob 11.30.
V	krožku Pečar ob 11. uri.
JUTRI
PSI
V	krožku «Salvemini» na Korzu 12 ob 18.30 član osrednjega vodstva PSI Luigi Covatta.
Na Trgu tra i Rivi ob 10. uri in na Greti ob 11. uri.
KPI
Majda Terčon in Albin Škerk v Prečniku ob 19. uri, v Praprotu ob 19.30, v Trnovci ob 20. uri in v šempolaju ob 20.30.
JUTRI V NABREŽINSKEM VRTCU
Zanimivo predavanje dr. F. Frabbonija
Prof. Franco Frabboni, poverjen za pedagoško posvetovanje v občinskih otroških vrtcih, bo jutri, 7. junija, ob 16.30 predaval v nabre-žinskem otroškem vrtcu na temo: «Otroški vrtec in osnovna šola —- didaktična kontinuiteta in družbeno upravljanje sta bistvena momenta pravilnega in korektnega vzgojnega procesa.»
Starši in učno osebje vrtcev in šol ter zainteresirane družbene sile, vljudno vabljeni.
SKLEP DRUŠTVA «PRAVNIK» V TRSTU
Solidarnost s kolektivom Stalnega slovenskega gledališča
Pohvala članom društva zaradi zavzetosti pri zastopanju prizadetih strank na procesu o zločinih v Rižarni
Te dni je bila v sodni pisarni njegovi krivdi, znašla ta osrednja
položena -obširna obrazložitev sodbe, s katero je tukajšnje porotno sedišče zaključilo proces v zvezi z zločinsko nacistično tolpo, ki je v zadnjem obdobju druge svetovne vojne v Rižarni na zverinski način, s sodelovanjem tukajšnjih fašističnih pomagačev, pomorila poleg visokega števila Židov in pripadnikov italijanskega odporniškega gibanja tudi na tisoče naših slovenskih in hrvatskih ljudi, ki so kot partizani, ali drugače, padli v njene roke.
Ob tej priložnosti je odbor društva «Pravnik» v Trstu na posebni seji sklenil izreči zahvalo in vse priznanje številnim članom društva za njihovo požrtvovalnost in zavzetost pri zastopanju prizadetih zasebnih strank na tem zgodovinskem, sedaj v prvi instanci zaključenem procesu.
Na eni širših sej je društvo «Pravnik» razpravljalo med drugim tudi o težkem položaju, v katerem se je znašlo Stalno slovensko gledališče v Trstu. V tej zvezi je bila sprejeta sledeča resolucija:
«Društvo Pravnik v Trstu izraža vso svojo solidarnost Upravnemu svetu Stalnega slovenskega gledališča v Trstu, ki je bilo prisiljeno, vsled nevzdržnega finančnega stanja, v katerem se je, ne po
OB FINANČNI PODPORI DRŽAVE
V Trstu naprava za odlaganje petrolejskih odplak s tankerjev
Napravo bodo postavili v okviru Tržaškega arzenala-Sv. Marka
V Ljudski knjižnici razstava o Cankarju
Narodna in študijska knjižnica v Trstu obvešča javnost, da bo 15. t.m. odprta razstava ob 100-letnici rojstva našega velikega Cankarja z geslom «Moje delo — slutnja nove zarje». Razstavljena bodo njegova dela, rokopisi, prevodi idr. v Ljudski biblioteki (Biblioteca del Popolo) v Ul. Teatro Romano 17.
Slovensko dijaštvo, posebno maturante, bi radi s tem v zvezi opozorili na izredno zanimivo predavanje univ. prof. dr. Franca Zadravca, objavljeno v Primorskem dnevniku
Pred kratkim sta stopila v veljavo dva državna zakona o preprečevanju onesnaženja morske vode. Gre za normi štev. 203 z dne 8. aprila 1976 (odlaganje petrolejskih odplak s tankerskih ladij) in štev. 319 z dne 10. maja 1976 (zaščita vode pred onesnaženjem). V tej zvezi je deželno od-bomištvo za industrijo in trgovino včeraj sklicalo na poseben sestanek predstavnike-vsph zainteresiranih u-stanov-in podjetij, da bi se pogovorili o roložaju na našem področju in o novih’gobuclafi, ki naj bi jih prevzeli'v okviru omenjenih norm.
Z zakonom štev. 203 se je namreč država obvestila, da bo v petih letih izplačala osmim najvažnejšim pristaniščem v Italiji — med katerimi je tudi Trst — skupno vsoto 40 milijard lir za načrtovanje in izgradnjo naprav za prevzemanje petrolejskih odplak s tankerskih ladij,
liiiiiiiiiiiiiiiuiiuiiiliiiiiiiHiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiniiiiiuimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiliiilliiiiiiiiiiliilllllliiiiiiil
VOLILNA KAMPANJA JE V POLNEM TEKU
Mrzlična predvolilna dejavnost raznih strank
PSI je imela včeraj zborovanja v okoliških občinah - Shod pripadnikov «democrazia proletaria» na Šentjakobskem trgu
DRUGE VESTI NA ZADNJI STRANI
Volilna kampanja je bila tudi včeraj precej živahna. Socialisti so včeraj začeli svojo predvolilno dejavnost v okoliških občinah. Kandidat za poslansko zbornico Trin-gale je na svojih zborovanjih v Miljah in Dolini poudaril, da se za opevano novo podobo, ki naj bi si jo nadela krščanska demokracija, skriva staro in dobro znano lice, ki ne odpira perspektiv, temveč skuša ob obrabljeni frazi antikomunizma ohraniti svojo klientelarno o-blast. Glavni problem teh volitev je, da za vselej pometajo s hegemonijo KD ter da okrepijo politično in seveda številčno težo socialistične stranke.
Dušan Košuta je na volilnem zborovanju v nabrežinski občini posebej naglasil zahteve slovenske narodnostne skupnosti ter podčrtal pripravljenost socialistov, da se stvarno in odločno zavzamejo za njihovo reševanje.
V Miljah je govorila tudi kandidatka Sabina Benedetti - Haglich, ki se je globlje dotaknila predvsem ženskih problemov ter poudarila, da je PSI edina stranka, ki m skušala ustvarjati kompromisov na koži ženskega sveta.
Volilna kampanja komunistične partije je bila včeraj osredotočena predvsem na okroglo mizo o slovenskih vprašanjih na Opčinah, o kateri pišemo na drugem mestu. Poleg tega pa je bilo več letečih zborovanj v mestu in okolici.
Na šentjakobskem trgu je bilo sinoči širše zborovanje proletarske demokracije. Govorila sta Franco Roteili in Franco Quadrifoglio, ki sta razčlenila razvoj revolucionarnega gibanja od znanih študentovskih gibanj leta 1968 naprej ter naglasila vlogo, ki jo to gibanje lahko odigra v sedanjem skrajno kritičnem družbeno - političnem in gospodarskem položaju.
Tudi ostale stranke ne držijo križem rok. V samih vrstah KD vlada mrzlično predvolOno vrenje. Med pomembnejšimi pobudami te stranke naj omenimo predavanje profe sorja gospodarske politike z bolonjske univerze Nina Andreatte, ki bo v torek, ob 19.30 v glavni dvorani trgovinske zbornice.
Včeraj so svoj program orisali tudi liberalci na tiskovni konferen-
ci, na kateri sta govorila pokrajinski tajnik Tabacco in kandidat «laičnega zavezništva» za senat Alberto Ronchey. Ta stranka bo odprla svojo volilno kampanjo v torek zvečer, ko bo v kinu Grattacielo govoril vsedržavni tajnik Valerio Za-none.
• Vladni komisariat sporoča, da bodo volivci, kot po navadi, deležni posebnih olajšav pri železniških prevozih. Za vse zadevne informacije naj se obrnejo na urade železniških postaj ali potovalnih agencij.
• Rajonska konzulta za območje Stare mitnice prireja jutri, 7. junija, ob 19.30, na sedežu v Ul. Foscolo 7 srečanje z odbornikom za urbanistiko De Luco ter tehniki, ki izdelujejo varianto za javne storitve
Takšno napravo nameravajo zgraditi pri nas v okviru Tržaškega arzenala - Sv. Marka: v arzenalu bi sprejemali odplake z ladij ter jih nato predelali oziroma uničevali. Po o-menjenem zakonu je predvideno, da bo vsaka izmed osmih luk na seznamu dobila napravo za odlaganje odplak, naprave za uničevanje neuporabnih usedlin pa naj bi zgradili le v nekaterih lukah. Gradnja teh naprav je namreč ra^m^roma. draga, saj gre za postavitev posebnih upe-peljevalnikov, kateri! i zmogljivost bi ustrezala potrebam dveh, treh ali več pristanišč hkrati. Po drugi strani zahtevajo take naprave tudi posebno lokacijo, saj je njihovo delovanje nujno povezano z določenim onesnaženjem zraka.
Sestanka se je udeležil tudi župan Spaccini, Ki je v zvezi s potrebo po uničevanju petrolejskih usedlin naglasil, da bi v našem mestu ne mogli postaviti takšnega upepeljeval-nika. Pač pa si mora naše mesto prizadevati, da čim prej dobi napravo za odlaganje petrolejskih odplak z ladij. Za to napravo je tudi že določeno mesto, in sicer pred bivšo rafinerijo Esso v Žaveljskem zalivu. V razpravo so posegli tudi predstavniki pristaniške ustanove, luškega poveljstva, trgovinske zbornice. Tržaškega arzenala ..i združenje in-dustrijcev iz tržaške pokrajine. Vsi so soglašali s stališčem, da je treba napravo za odlaganje petrolejskih izplak v okviru Tržaškega arzenala - Sv. Marka uresničiti v čim krajšem času, s skupno preučitvijo vprašanja pa bo treba določiti, kje naj bi zgradili napravo za uničevanje petrolejskih usedlin. Odbornik Stop-per je zagotovil sodelovanje ustreznih tehničnih organov deželne u-prave.
Obtoženec zločina v Ul. del Muraglione je umsko zdrav
Gnusni zločin iz Ul. del Muraglione pri Sv. Jakobu, ki je februarja 1974 pretresel tržaško javnost, je v teh dneh spet v središču pozornosti. Pred dnevi so namreč poslali na
nevropsihiatrični pregled v Reggio Emilio 24-letnega Demetria Campola iz Ul. del Bosco 19, ki je obtožen, da je tiste februarske noči pred dvema letoma zaklal 74-letno upokojenko Normo Cavallarin vd. Monaro iz Ul. del Muraglione. Campola so, kot znano, po dolgih preiskavah aretirali in' zaprli agenti letečega oddelka 19. novembra lani, nakar je stekla sodna preiskava, ki jo vodi preiskovalni sodnik Serbo.
Pregled v Reggio Emiliji je dokazal, da je Campolo umsko zdrav.: kar pomeni, da se bo sodna preiskava nadaljevala po normalni poti kot doslej.
Železna vrata stisnila uslužbenca
V industrijski coni se je pripetila včeraj zgodaj popoldne huda in pretresljiva nesreča. Ogromna železna premična vrata so stisnila 40-letne-ga delavca Giampaola Pagninija, po rodu iz Portoferraia in stanujočega v Ul. Di Vittorio 22. Pagnini je vratar v podjetju «Stabilimento meccanico triestino» v industrijski coni. Dolga leta je imel vsak dan opravka z velikimi železnimi vrati, ki se zapirajo in odpirajo na električno komando in prav domačnost s tem poslom mu je bila včeraj u-sodno. Okrog 13. ure je kot po navadi pritisnil na stikalo, da bi zaprl vrata in še sam odšel iz podjetja. Ko so se vrata naglo premikala na svojem tiru, se je Pagnini spotaknil in padel med zid in vrata, ki so ga neusmiljeno stisnila. Njegove obupne klice na pomoč so slišali delovni tovariši, ki so takoj poklicali Rdeči križ. Po prevozu v bolnišnico so ga zaradi hudih prsnih in trebušnih poškodb sprejeli na kirurškem oddelku s pridržano prognozo.
• Avtobuse, ki vozijo na progah 42, 45 in 46, bodo zaradi popravila Furlanske ceste v predelu od Ul. Aqui-leia do Ul. Perarolo, od jutri začasno preusmerili s Trga Oberdan v Ul. Severo - Opčine - Prosek in obratno.
slovenska kulturna ustanova, prekiniti njeno nadaljnje delovanje, koordinacijskemu odboru, ustanovljenemu za usklajevanje nadaljnje dejavnosti upravnega sveta in kolektiva gledališča, s katero naj bi se o tem vprašanju seznanila širša javnost in odgovorne oblasti in končno kolektivu gledališča, ki že tretji teden zaseda prostore Kulturnega doma, kjer je sedež Stalnega slovenskega gledališča, v znak protesta proti nastalemu položaju.
Društvo Pravnik v Trstu bo s svoje strani naslovilo na predsedstvo vlade v Rimu in poslalo do znanja ministrstvu za turizem in prireditve ter deželni vladi Furlani-je-Julijske krajine protestno resolucijo z zahtevo, da se končno uredi vprašanje ustreznega pravnega statusa Stalnega slovenskega gledališča v Trstu, katerega rešitev merodajne oblasti v Rimu že predolgo sistematično zavlačujejo in s tem, kot v zasmeh, opravičujejo neizpolnjevanje prevzetih obvez za ustrezno finančno pomoč Stalnemu slovenskemu gledališču v Trstu.»
Gledališča
Kino
AVDITORIJ
Ob 16.30 Teatro popolare «La Contrada»: «A casa tra poco» v dveh dejanjih v tržaškem narečju Roberta Damianija in Claudia Grisancicha. Režiser Francesco Macedonio, scene in kostumi Sergia D’Osma, glasba Giampaola Corala. Zadnja predstava.
Danes se poročita SONJA KRIŽMANČIČ in
VILI KRMEC
Srečo in zadovoljstvo jima želi nogometna ekipa ŠD Breg.
ŠD Breg želi obilo sreče in športnega duha
SONJI KRIŽMANČIČ in
VILIJU KRMECU ob njuni današnji poroki v Bazovici. ’
Danes si obljubita večno zvestobo
SONJA KRIŽMANČIČ in
VILI KRMEC
Odbojkarska ženska ekipa jima čestita in želi vse najboljše.
PD Slovenec iz Boršta se zahvaljuje vsem, ki so sodelovali in pripomogli k uspehu VI. praznika vina in otvoritve prenovljene občinske hiše.
Razna obvestila
Podporno društvo v Rojanu obvešča, da bo danes, 6. junija, ob 9.30 in ob 10. uri v drugem sklicanju 84. redni občni zbor.
Prosvetno društvo «Ivan Grbec» iz škednja
priredi v sredo, 9. t.m., ob 20.30
SPOMINSKI VEČER
posvečen rojakoma Silvestru Godini in Erminiju Ambrozetu.
Spored:
Otvoritev razstave slik Silvestra Godine V počastitev glasbenega pedagoga Ambrozeta nastopajo gojenci društvene glasbene šole. VLJUDNO VABUENI
Odbor
iiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiu
Danes, NEDELJA, 6. junija BINKOŠTI, MILUT1N
Sonce vzide ob 5.16 in zatone ob 20.50 — Dolžina dneva 15.34 — Luna vzide ob 14.07 in zatone ob 1.27.
Jutri, PONEDELJEK, 7. junija ZORICA
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 20,4 stopinje, najnižja 14,4, ob 19. uri 17 stopinj, zračni pritisk 1016,5 mb rahlo narašča, veter 22 km s sunki 59 km na uro, severovzhodni, nebo oblačno, vlaga 46-od-stotna, morje močno razburkano, temperatura morja 16 stopinj.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 5. junija 1976 v Trstu se je rodilo 10 otrok, umrlo pa 7 oseb.
UMRLI SO:	75-letni Francesco
Novic, 45-letni Edvard Pečenik, 83-letna Rosa Cianciotta por. Pangerc, 59-letni Vittorio Smerdel, 52-letni Giuseppe Gorella, 73-letni Antonio Metilli, 64-letna Angela Leone por. Flavio.
OKLICI: šofer Silvio Candela in uradnica Maria Magni, uradnik Francesco Raso in gospodinja Silvana Filice, študent Vittorio Lippay in študentka Ezia Bertoli, postrešček Luigi Atzori in gospodinja Dorina D'Agostino, trg. potnik Roberto Scipioni in uradnica Laura Mattiazzo, učitelj Antonio Cavallini in uradnica Myriam Cumani,
Včeraj - danes
pomorščak Giuseppe Nino Limber-ti in uradnica Patrizia Gandolfo, strojnik Corrado Umari in uradnica Paola Meton, učitelj Boris Mihalič in trg. pomočnica Margaret Nadiišek, uradnik Franco Schillani
vo*v//ja!
in uradnica Marina Ferrari, cevar Nevio Caenazzo in gospodinja Dina Veznaver, autoprevoznik Gastone Fabris in uradnica Lucia Radiani, grafik Fabio Chiama in gospodinja Silvia Urbani, trg. potnik Elio Perisutti in risarka Dorotea Lucja Goscinska, inženir Pietro Fonda in soc. asistentka Adria Polli, delavec Fulvio Lizzi in f- ' er-ka Loredana Guštini, učitelj ' nolo Coretti in učiteljica Franc Chirico, delavec Lucio Malusa ,n gospodinja Tiziana Pouch, Študent Claudio Valenti in uradnica Daniela Stabile, učitelj Fulvio Cante in uradnica Orietta Cassano, uradnik Ares Pecorari in estetistica Luciana Domini.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Al Corso, Korzo Italia 14; Prendi-ni, Ul. Vecellio 24; Serravano, Trg Cavana 1.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
AlTEsculapio, Ul. Roma 15; Al Cammello (INAM), Drevored 20. septembra 4; Alla Maddalena, Ul. dell’I-stria 35.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure, tel. št. 732-627.
V predprazničnih in prazničnih dneh dnevna in nočna služba deluje nepretrgoma od 14. ure predprazničnega dne do 7. ure dneva po prazniku. To velja za zavarovance INAM -INADEL - ENPAS. Dnevni poziv na telefonski številki 68-441, n<-čni pa na številki 732-627.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124: Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225-141; Božje polje, Zgonik; tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Sesljam tel. 209-197; Žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124.
LOTERIJA
BARI	87	63	30	83	60
CAGLIARI	67	61	25	75	57
FIRENCE	82	33	29	60	78
GENOVA	22	63	38	41	34
MILAN	62	77	85	29	49
NEAPELJ	20	23	72	77	66
PALERMO	13	44	6	42	57
RIM	67	60	54	84	71
TURIN	19	25	20	34	89
BENETKE	5	3	17	16	64
ENALOTTO					
222 121		1 2 1		1 1 X	
Slovenski dijaški dom «SREČKO KOSOVEL» v Trstu
prireja od 2. do 28. avgusta letos
TEČAJ ZA POPRAVNE IZPITE
za dijake nižjih in višjih srednjih šol.
Vpisovanje traja do 23. junija vsak delovni dan, razen ob sobotah popoldan, od 9. do 12. in od 17. do 19. ure (tel. 793-167 in 722-246).
Šolske vesti
KVOTE: 12 točk • 13.533.000; 11 točk - 461.300; 10 točk - 46.100 lir
Danes, 6. junija, bo pri Korošcih, v prostorih prosvetnega društva, od 9. do	13.	in	od	16.	do	19.	ure razsta-
va ročnih del.
V	celodnevni šoli Domjo - Ricmanje bo razstava danes od 10. do 12. in od 15. do 19. ure.
V	osnovni šoli «Fran Venturini» v
Boljuncu bo razstava danes, 6. t.m., od	9.	do	12.	in	od	16.	do	20	ure.
Osnovna šola v Ul. Donadoni vabi starše in prijatelje na razstavo risb in ročnih del, ki bo danes, 6. junija, od	9.	do	13.	in	od	16.	do	19.	ure
in	na	šolsko	prireditev,	ki	bo	tudi
danes ob 17.30 v šolskih prostorih.
Združenje staršev osnovne šole «O. Župančič» pri Sv. Ivanu priredi danes, 6. junija, slikarski ex tempore. Razdeljevanje pol od 8. ure dalje. Zaključek ob 12. uri, nagrajevanje ob 13. uri. Vabljeni vsi učenci sve-toivanske osnovne šole ter otroci o-troškega vrtca. Istočasno bo v šolskih prostorih razstava ročnih del.
Učenci državne osnovne šole «Albert Sirk» v Sv. Križu vabijo drage starše in vse vaščane na zaključno šolsko akademijo združeno s proslavo 100-letnice Cankarjevega rojstva, ki bo v dvorani Ljudskega doma v Sv. Križu, danes, 6. t.m., ob 18. uri. Na proslavi bo nastopil tudi član SSG iz Trsta, domačin Livij Bogateč, ki bo recitiral odlomke iz Cankarjevih del.
Danes in jutri bo na rojanski osnovni šoli razstava ročnih del in risb. Odprta je od 8.30 do 13. ure. Vljudno vabljeni.
Na osnovni šoli A. Gradnik na Re-pentabru bo razstava ročnih del in risb odprta danes, 6. t.m., od 9. do 12. ure in od 16. do 20. ure. Šolska prireditev bo v novi šoli ob 17. uri.
V	osnovni šoli v Barkovljah bo razstava ročnih del in risb. Razstava bo od danes do vključno srede od 8.30 do 12.30.
Razstava ročnih del učencev osnovne šole v Nabrežini bo odprta danes, 6. t.m., od 9. do 12. in od 16. do 19. ure.
SPD Tabor priredi v soboto,
12.	junija, ob 20.30 in v nedeljo,
13.	junija, ob 17. uri v Prosvetnem domu na Opčinah zaključni nastop gojenk baletnega tečaja. Vodja tečaja Anamarija Cah - Novali.
Izleti
Prosvetno društvo Ivan Grbec iz Skednja sporoča, da so vsa mesta za izlet, ki bo v nedeljo, 13. t.m., že zasedena. Prijavljene izletnike vabimo, da vplačajo prispevek za izlet v društvenih prostorih jutri, 7. junija, ali torek, 8. junija, v času med 18. uro in 19.30.
La Cappella Underground Zaprto.
Ariston 15.30 «Adele H., una storia d’amore», Frangoisa Truffauta. Igrata Isabelle Adjani in Bruce Robinson. Barvni film.
Mignon 15.00 « Yellow 33». Režiser: Jack Nicholson. Igrajo Karen Black, William Tepper in Michel Margotta. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Grattacielo 15.00 «Black Christmas » (Natale rosso di sangue). Igrajo: Olivia Hussey, Keir Dullea in Mar-got Kidder. Barvni film. Strogo prepovedan mladini pod 18. letom.
Fenice 16.00 «La bestia». Igrajo Sirpa Lane, Lisbeth Hummel. Elisabeth Kaza in Guy Trejan. Bareni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Excelsior 16.00 «Stupro». Igra Mar-gaux Hemingway. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Nazionale 16.00 «005 matti da Hongkong con furore». Barvni film.
Eden 15.00 Emanuelle Nera « Orient reportage». Igrata Eli Galleani in Gabriele Tinti. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Ritz 15.30 «Luna di miele in tre». Igrata Renato Pozzetto in Stefania Casini. Barvni film.
Aurora 15.00 «Le avventure di Scara-mouche». Igra Ursula Andress. Barvni film.
Cristallo 15.00 «Il comune senso del pudore». Igrajo Alberto Sordi, Claudia Cardinale in Fiorinda Bolkan. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Capito! 16.00 «Scandalo». Barvni film. Igrata Franco Nero, Lisa Castoni. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Filodrammatico 15.00 «Tre evasi in un collegio femminile». Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Moderno 15.30 «Sandokan». Igrajo Ka-bir Bedi, Carol André in Philippe Leroy. Barvni film.
Impero 15.30 «La terra dimenticata dal tempo». Barvni film.
Vittorio Veneto 15.30 «File story». Igrata Alain Delon in Jean Louis Trintignant. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Ideale 15.00 «Cipolla Colt». Igra Franco Nero. Barvni film.
Radio 14.30 «Farfallon». Igra Franco Franchi. Barvni film.
Astra 15.00—21.45 «La battaglia dei giganti». Igra Charles Bronson.
Abbazia 15.00 «Detective Harper: acqua alla gola». Igrajo: Paul New-man, Joanne Woodward, Tony Franciosa. Barvni film.
Volta (Milje) 15.00 «L’albero dalle foglie rosa». Igra Renato Cestiè.
Prijatelja Alda in Sergio Pertot sočustvujeta z gospo Marčelo ter družinama Schillani in Poljšak ob izgubi Zvonimira.
Ob prerani izgubi Edija Pečenika izreka PD France Prešeren globoko sožalje očetu Jožetu, sestri Dori in Dragu Žerjaln.
ZAHVALA
žena, otroci in bratje se ganjeni zahvaljujemo vsem, ki so kakorkoli žalovali z nami ob bridki izgubi našega dragega
Franca Sosiča
(Žiberleja)
Trst, Opčine, 6. junija 1976
ZAHVALA
Mara in Robert se zahvaljujeta vsem, ki so z njima sočustvovali ob izgubi male
Ane Žerjal
Boljunec, 6. junija 1976 (Pogrebno podjetje Zimolo)
Dne 4. junija je premimi naš dragi
IVAN MARIJA FERLUGA (MICE)
Pogreb bo jutri, 7. t.m., ob 9. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice.
Žalostno vest sporočajo: hči Otilija, sinova Atilij in Silvij, snaha, zet, vnuki, pravnuki ter vsi sorodniki Trst, 6. junija 1976 (Občinsko pogrebno podjetje)
ZAHVALA
Globoko ganjeni ob tolikih izrazih sočutja, ki smo ga bili deležni ob težki izgubi našega ljubega moža, očeta in nonota

ZV0NK0TA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so se udeležili pogreba, darovalcem cvetja in tistim, ki so na kakršenkoli način počastili njegov spomin.
Posebna zahvala č.g. župnikoma Župančiču in Stanku Zorku ter prijatelju Stanku Pertotu za njegov ganljivi posmrtni pozdrav.
Žalujoče družine: Pertot, Schillani, Poljšak Trst, 6. junija 1976
ZAHVALA
Ganjeni ob izrazih sočutja ob izgubi našega dragega
VINKA GLAVINE
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin.	Svojc-
Boljunec, Trst, Milje, Boršt, 6. junija 1976 Pogrebno podjetje, Ul. Zonta 3
Pnmorš&fSnevmfc
3
6. junija 1976
RAZGOVOR Z OPENSKIMI PROSVETNIMI DELAVCI
Bogata dejavnost in še bogatejši načrti prosvetnega društva «Tabor»
Vidni uspehi predvsem na dramskem in zborovskem področju - V kratkem zaključni nastop baletne šole - V prihodnji sezoni se bo oglasil tudi mladinski zbor
«Če preštejemo vse predstave, proslave in razne nastope, ugotovimo, da se je naše društvo predstavilo v javnosti 51-krat, kar pomeni, da smo imeli v zadnji sezoni poprečno po en nastop na teden». Tako je bilo rečeno v tajniškem poročilu na občnem zboru prosvetnega društva «Tabor» z Opčin, ki je bil 24. marca letos. V tem zavidljivem podatku se zrcali plodna tvornost openskih kulturno - prosvetnih delavcev. Res je, da so Opčine velika vas in da štejejo tudi mnogo intelektualcev, ki so dolžni prispevati svoj delež h kulturni rasti naše skupnosti, bi o-porekal zavidljivec, vendar pogoji dela so povsod, tudi na Opčinah, težavni in večkrat nehvaležni, odgo-
«Kdor ni na odru, je za odrom, kjer je dela mogoče še več in kjer je treba tudi veliko požrtvovalnosti in veliko truda,» pravita Torci in Stanka Hrovatinova in povzemajo za njima, kot v zboru, vsi ostali. Društvo je namreč v zadnjem letu popravilo in preuredilo prosvetno dvorano. Popravili so oder, streho, uredili slačilnice in letne prostore in še marsikaj drugega. Koliko prostovoljnih delovnih ur je to zahtevalo. Nihče ne vodi evidence. Le kdo to delo poplača? Poplača ga zadoščenje ob nenehnih uspehih dramske skupine, pevskega zbora, baletne skupine, ob neštetih proslavah in drugih prireditvah.
Ko so > se leta 1961 združila dru-
varjajo tisti, ki so bili glavna vzmet | gtva «Opčine», «Andrej čok» in Mla-drustvenega uspeha v zadnjih^ letih. ,	krožek v eno samo društvo,
mo mimo ugotovitve, da pobude «Tabora» presegajo izključno kulturno udejstvovanje. Društvo se loteva na razne načine tildi drugih družbenih vprašanj, oziroma živih problemov, ki obstajajo in sproti nastajajo na Opčinah ali v našem širšem narodnostnem prostoru. S tem si še bolj u-trjuje zavest, da mora biti prosvetno društvo živ in buden dejavnik splošnega družbenega življenja v kraju, kjer deluje.
Dušan Kalc
Tajnik Viktor Sosič, ali Torči, kot ga kličejo na Opčinah, se kar tako, na pamet, ne more več spomniti vseh pobud, ki jih je bil navedel v svojem poročilu. Zdaj še posebno ne, ko je društvo vpreženo v neštete nove pobude. Pravzaprav se z njim sploh ne morem dodobra pogovoriti o društveni dejavnosti, še preden začneva pogovor, ga že kliče dolžnost, ki se ji je nesebično in požrtvovalno predal. V Prosvetnem domu vlada kar naprej neko mrzlično vrenje in težko je razčleniti vse dogajanje. Ko se ni še povsem umiril vtis po dramski uprizoritvi Vorančevih «Samorastnikov», je bila že na vrsti o-troška igra «Čudežne gosli»; in sedaj, ko se na odru še vedno grmadijo kulise te igre, že preveva openske prosvetne delavce skrb, kako bo prihodnji teden z zaključnim nastopom društvene baletne šole, ali pa s tradicionalno razstavo naših likovnih umetnikov amaterjev, ki jo bodo odprli 17. junija.
Vmes je še vrsta drugih dejavnosti. Predsednica Stanka Hrovatinova nam stresa že uresničene pobude, ali tiste, ki so še v načrtu, da si jih kar s težavo zapisujemo. In še njej tu pa tam kaj uide in jo ta ali oni od številnih prisotnih sodelavcev prekine in dopolni. «Glej, da ne boš preveč hvalil», se vmes oglaša skromnost tega ali onega, «sicer bodo dejali, da smo prevzetni in hvale željni».
Če začnemo pri dejavnosti dramske skupine, nas najprej preseneča število nastopajočih. V «Samorastnikih», ki jih je režiral ter skupaj s prof. Elzo Antonač tudi priredil mladi Marko Sosič, in so jih že trinajstkrat uprizorili tostran in onstran meje, nastopa 29 ljudi, v «Čudežnih goslih» pa nad petdeset otrok. V baletni šoli, ki jo organizacijsko vodi Lucija Hrovatinova, umetniško pa Anica Cah, je vsako leto nad 50 gojenk iz raznih krajev in vmes nekaj gojenk italijanske narodnosti. Če k temu prištejemo še številen moški pevskj zbor, ki se je pod vodstvom Svetka Grgiča v zadnjem času neštetokrat in ob najrazličnejših priložnostih predstavil javnosti in požel veliko priznanj, potem je razsežnost dejavnosti openskega prosvetnega društva «Tabor» še očitnejša in bolj presenetljiva.
ZDRUŽENJE «UNION» prireja danes, 6. junija POHOD PO BOŠKETU
START OB 9. URI Z ROTONDE Za vpis telefonirati na št. 772006 V popoldanskih urah kulturni spored na stadionu «Prvi maj» (Vrdelska 7)
Ob 15. uri
OTROŠKI EX TEMPORE
(brez nagrad) na temo: KAKO VIDIM SVOJ OKRAJ Ob 18. uri
GLASBA SKUPAJ
z nastopom pevca in avtorja GINA D’ELISA in violinista ČRTOMIRA. ŠIŠKOVIČA ZVEČER PLES UDELEŽITE SE!
ki so mu nadeli ime «Tabor», kar naj bi simboliziralo trdnost in bojevitost, so openski prosvetni delavci pravzaprav začeli iz razvalin nek danje bogate openske kulturno - prosvetne dejavnosti. Danes se lahko ponašajo kot najaktivnejše, najuspešnejše in najbolj iznajdljivo društvo. Svojo razvejano dejavnost bodo v prihodnje še popestrili. Poleg že u-staljenih zvrsti kulturno prosvetne ga dela snujejo namreč redne glasbene koncerte. Prvi uspeli poskus je bil nedavni koncert črtomira Ši-škoviča z diplomskim sporedom. Posebno razveseljiva je zadnja vest, da bo v prihodnji sezoni stopil na prizorišče openskega kulturnega življenja nov mladinski zbor, ki ga bo vodila Sonja Mahnič. Pripravljajo se obenem na redna predvajanja slovenskih filmov, obnovili bodo knjižnico, razširili že dolgoletno prakso prodajanja slovenskih knjig, popestrili razstavno dejavnost, razpisovali nove natečaje, nadaljevali s prakso prirejanja orientacijskih pohodov in razširili stike z drugimi društvi tostran in onstran meje. Najvidnejše prihodnje prireditve bodo vsekakor Cankarjeva proslava z bogatim in pestrim sporedom in Kosovelova proslava, ki jo pripravljajo skupaj s kulturno skupnostjo občine Sežana.
Svoj neustavljiv prodor na prizorišče našega kulturnega življenja bodo na vidnejši način manifestirali z novim lepakom, ki ga je za društvo izdelal umetnik Edvard Zajec in na katerega so zelo ponosni.
Še marsikaj bi morali o PD «Tabor povedati. Sami so šaljivo rekli, da" bi bilo treba pisati članek v nadaljevanjih, da bi lahko zajel vso raznolikost njihovega dela,. Za vse pomanjkljivosti nam naj oprostijo, ob zaključku pa vsekakor ne more-
ZAHVALA
Koordinacijski odbor za postavitev spomenika Ivana Trinka -Zamejskega v ricmanjski osnovni šoli se toplo zahvaljuje vsem, ki so z denarnimi prispevki ali kakor koli drugače pripomogli k uspešni uresničitvi te zahtevne pobude.
’ V SOBOTO, 12. T.M.
Amaterski oder iz Brežic na Proseku
Amaterski oder Prosek - Konto-vel bo imel v soboto, 12. junija, v gosteh Amaterski oder iz Brežic. Mladi brežiški igralci se bodo predstavili proseško - kontovelskemu občinstvu z dramo v dveh dejanjih francoskega pisatelja Jean Paula Sartra «Spoštovanja vredna vlačuga». S tem delom so brežiški igralci nastopili že v domačem kraju, kakor tudi so gostovali po okoliških vaseh in povsod želi veliko priznanje in odobravanje občinstva.
To srečanje spada v sklop stalnih ljudskoprosvetnih izmenjav med kulturnimi organizacijami iz Brežic in s Proseka - Kontovela. Amaterski oder Prosek - Kontovel je že osem let stalen gost kulturnih delavcev iz Brežic in je tako tudi letos meseca maja gostoval v Brežicah z dramo slovenskega pisatelja Jožeta Zemljana «Odločitev» in v Pišecah z veseloigro avstrijskega dramatika Hansa Friedricha Kiihnel-ta «En dan z Edvardom». Z obema deloma so želi obilo priznanja pri občinstvu. Dramska skupina iz Brežic pa je leta 1973 gostovala na Proseku z veseloigro Sama in Bella Spevvaka «Naši trije angeli». Lansko leto pa je pevski zbor Delavsko-prosvetnega društva bratov Milavcev sodeloval na pevskem srečanju na Proseku.	P. M.
V PETEK V ZGONIKU
USPELA POSREČENA ŠOLSKA PRIREDITEV
Samo še danes razstava ročndi del
V petek so otroci osnovne šole s celodnevno zaposlitvijo v zgoniški občini pripravili svojim staršem, predstojnikom in sploh prijateljem mladine res posrečeno in bogato zaključno šolsko prireditev.
Prireditev je bila idealno posvečena Cankarjevi stoletnici rojstva, saj so ob vhodu dve dekleti in fant v narodnih nošah, ki so jih sami skrojili, pripeli vsem gostom pisateljevo sliko, celotna prireditev, ki je vsebovala veliko odlomkov iz pisateljevega literarnega bogastva, pa se je odvijala pod Cankarjevim geslom «Jaz, bratje, pa vem za domovino».
Pester spored, ki ga je napovedovala Miriam Rebula, se je pričel z glasbenimi točkami, ki so jih šolarji pripravili pod vodstvom prof. Žerjala, ki vodi na šoli glasbeno-instrumentalno dejavnost. Pevski zbor, katerega so sestavljali vsi osnovnošolci, je ubrano in uglašeno zavel «Zjutraj», «Kaj bo Mihec» in «Koračnica». V nadaljevanju so or-kestraši z ORF instrumenti zaigrali «Šmentana muha (3. razred).
■llllllll|lll«llllllllIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIII||||||||||||||j|||iiii|||||||||||l||||||||„||ll|||ll||||i„||||||||||I|I||1||I|m|||,|l|m|||||m|I|||m||||||||||||||||||||1||||||||||
RAZPRAVA 0 RAZŠIRITVI UL S. NAZARIO NA PROSEKU
Pri sestavi novih načrtov trska upoštevati zahteve prebivalstva
Čimbolj je treba omejiti razlastitve - Že v prihodnjih dneh sestanek s pristojnimi oblastmi
V petek se je na Proseku sestala konzulta za zahodni Kras, ki je razpravljala o načrtu za preureditev ceste «Vicentina» na Proseku, bolje znane kot Ul. san Nazario. Seje se je udeležil tudi pokrajinski odbornik za javna dela Passagnoli, pokrajinski svetovalci Brezigar, Locchi, Markovič, Martone in Volk, predstavniki «krajevnega odbora» iz Naselja s. Nazario ter številni lastniki hiš ob cesti, ki bi jim z razširitvijo ceste razlastili zemljišča.
O popravilu te ceste se govori že vrsto let; lansko leto so se izvoljeni predstavniki občine, pokrajine in dežele že domenili, da cesto popravijo in pripravili ustrezne načrte, po katerih bi bila cesta široka 5,60 metra. Na obeh straneh bi zgradili pločnik in promet bi se lahko nemoteno odvijal, seveda upoštevajoč, da gre za cesto skozi naseljeno področje in da je torej hitrost omejena.
Po tem dogovoru, ki mu je sledila tudi ustrezna zagotovitev finančnih sredstev, je za nekaj časa vse
iiiuiiiiiiimiiiiiimmiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiimiiiiiiiiiiMiHiiiiiiiiimiiiiimuiiiiiiiiiiiimiiiiiimuiiuniiiiiiiiiiiii
V TOREK ZVEČER V REPNU
TUDI PD KRAŠKI DOM PROSLAVILO CANKARJA
Govor dijaka Borisa Čoka - Nastop mladih recitatorjev in gojencev glasbene šole
V torek, 1. junija, je dramski krožek prosvetnega društva «Kraški dom» z Repentabra, v sodelovanju z domačimi gojenci prose-ške podružnice Glasbene matice in glasbene šole z Opčin, priredil u-spelo Cankarjevo proslavo.
Čeprav je bila nastopajoča mladina nekoliko razočarana nad ne ravno polnoštevilno udeležbo občinstva, kar je treba pripisati nepopolnemu obveščanju, je bilo ob koncu navdušenje prisotnih iskreno in prisrčno. Slavnostni govor je imel dijak in tajnik društva Boris Čok, ki se ni spuščal v suhoparne opise Cankarjevega življenjepisa in l dela, temveč si je zastavil vrsto i vprašanj, kako bi Cankar reagiral, j če bi živel v današnjih družbeno-po-1 litičnih razmerah in med našo na-
if dopolnilo pisma uredništvu Borisa Simonete, objavljenega v Vašem dnevniku dne 1. junija, bi rad še nekaj dodal:
1.	Zdi se mi, da bi se mora! avtor, članka v K. g. nekoliko pozanimati kdo je bs, preden je napisal tako ogorčeno kritiko na njegov račun. Borisa Simoneto poznamo vsi občani in smo mu hvaležni za njegovo nepristransko poročanje v Vašem dnevniku o vsakem dogodku ali prireditvi, ki se izvrši v zgoniški občini, ne glede na pobudnika.
2.	Zgoniški cerkveni zbor, ki je neposredno prizadet, je sklenil,
ZA POSTAVITEV SPOMENIKA PADLIM V NOB IZ ŠKEDNJA,
rodnostno skupnostjo. Na zastavljeno vprašanje je nato odgovoril, da bi Cankar ožigosal politično razcepljenost Slovencev ter njihovo o-mahljivo vedenje ob dramatičnih dogodkih, ko bi bilo treba nasprotno pokazati zobe. Pri tem je o-menil razne zahteve po zajamčenih, a ne izvajanih pravicah Slovencev, kot so raba slovenščine v izvoljenih organih, samostojni šolski o-kraj in predvsem pravni stalež in zajamčene podpore SSG.
Sledil je pester kulturni spored z recitalom Cankarjevih najljubših tem: mati .domovina, socialno vprašanje. Posamezne recitacijske točke so dopolnjevali mladi glasbeniki. Vseh 26 nastopajočih, kar je nedvomno lepo in razveseljivo število, je bilo deležno tople pohvale.
zaspalo, pred meseci pa je občina nenadoma poslala pokrajini pismo, v katerem sporoča, da ji novi načrti ne ustrezajo in naj jih torej spremeni. V bistvu torej občina zahteva razširitev ceste na 7 metrov cestišča in s pločnikom na obeh straneh. Te teze je osvojil odbornik tržaške pokrajine Passagnoli, ki je dal pripraviti ustrezne načrte in zagotovil finančpo kritje. Ko pa je ta načrt predložil pristojni pokrajinski svetovalski skupini, je naletel na negodovanje. Svetovalci KPI, PSI, SSk in PLI so zahtevali dodatno srečanje s konzulto in s prizadetim prebivalstvom, da preveri, ali tak načrt resnično ustreza volji domačinov. Na petkovem sestanku pa je prišlo jasno na dan dejstvo, da domačini, z izjemo nekaterih demo-krščanskih predstavnikov iz begunskega Naselja s. Nazario, nasprotujejo taki rešitvi, široka cesta bi bila zelo nevarna, ker bi se po njej promet odvijal prehitro, obenem pa bi tak načrt oškodoval stanovalce hiš na levi strani ceste. Volk (PSI) je še posebej naglasil, da ni sprejemljivo, da tehniki po svoji volji krojijo sklepe demokratično izvoljenih organov. Zato je na seji konzul-te prodrl predlog, da je treba vztrajati pri načrtu, ki je predvideval 5,60 m široko cesto. Da se to doseže, bo predsednik konzulte Italo Faggio že v prihodnjih dneh zahteval sestanek, ki bi se ga, poleg prisotnih na petkovi seji, udeležili tudi predstavniki občinske in deželne u-prave.
Pismo uredništvu
kolikor je meni znano, da stvar razčisti s tem, da najprej govori direktno z Borisom Simoneto. Zato je jasno, da neznani avtor je napisal članek v K. g. na svojo, pest, ne da bi se najmanj pozanimal koliko je u-temeljeno njegovo pisanje.
3. Osebno sem prebral original Borisovega poročila in mirne duše trdim, da je popolno. Zdi se mi pa sramotno, da zaradi take malenkosti, ki bi se v par besedah lahko razčistila, se razvnemajo nepotrebne polemike in namigovanja v časopisih.
Zaključujem s Prešernovimi besedami: «Pusti peti mojga slavca, kakor sem mu grlo vstvaril.» — Večini občanov «slavec» poje pravilno, če pa neznani «udeleženec» zgoniške proslave misli peti bolje, naj kar zapoje, ampak s pravim imenom, da bomo vsaj vedeli, kakšno perje ima.
S spoštovanjem
VLADIMIR REBULA
«Slovenski smo fantje» (4. in 5. razred), med celotnim programom pa so se prepletali nastopi flavtistov, ki so predvajali tri skladbe. Vse glasbene točke so bile dobro pripravljene in otroci so pokazali veliko nagnjenje za vokalno -inštru-mentalno dejavnost.
Najmlajši (1. in 2. razred) so prijetno presenetili s posrečenim prizorčkom «Zajčja šola» in s sproščenim izvajanjem spleta gorenjskih plesov. Tudi otroci 3., 4. in 5. razreda so se predstavili z uspelo izvedbo belokranjskih folklornih plesov in pripravili pozornemu občinstvu res edinstveno doživetje, zato bi na tem mestu poudarili, da je bila izbira folklorne dejavnosti zelo posrečena.
Otroci so se spomnili tudi Cankarjevega sopotnika Ketteja in u-čenci 3. razreda so podali dramatizacijo dveh njegovih basni, in sicer «čebelica in čmrlj» in «Dve mravlji».
Sklepni del prireditve je bil posvečen izključno Cankarju: po kratkem življenjepisu, ki sta ga podali Etena Purič in Alida Lorenzi ob predvajanju barvnih diapozitivov, so trije četrtošolci prebrali odlomek iz pisateljevih del. Prav na koncu pa še prijetno presenečenje, ki je bilo obenem doživetje za vse prisotne. Učitelja Škerlavaj in Perčič sta sama pripravila scenarij, besedilo (najpomembnejši odlomki iz Cankarjevih del, ki so jih med predvajanjem brali učenci), glasbeno ozadje in režijo lepega filma, posnetega v krajih, v katerih je pisatelj živel in obenem ustvarjal. Tu gre res za majhno mojstrovino, za katero nosita velike zasluge o-menjena učitelja, ne smemo pa pozabiti tudi na vse člane učiteljskega zbora, ki so s svojim trudom doprinesli k tolikšnemu uspehu te prireditve.
Še danes je v osnovnih šolah s celodnevno zaposlitvijo v Saležu in Zgoniku odprta bogata razstava ročnih del in risb.
—bs—
BOL JUH E C
Slovo od Vinka Glavi ne
r?%
m
VAŠČANI MEDJE VASI priredijo
PRAZNIK V NARAVI
Danes, 6. junija, ob 15. uri otvoritev kioskov
Ob 18. uri kulturni program z nastopom dekliškega zbora iz Devina, folklorne skupine iz Sovodenj in pevskega zbora Valentin Vodnik iz Doline. Od 20. ure dalje ples z ansamblom Pomlad.
jaškem zaporu. Ob razpadu Italije se je vključil v prvo prekomorsko brigado in odpotoval na dalmatinske otoke, zatem pa v Bosno. V začetku leta 1944, ko se je brigada razformirala in so bili borci vključeni v razne edinice, je bil Vinko vključen v 13. prekomorsko brigado. Udeležil se je vseh bitk okrog Drvarja, v Mrkonjič gradu, Zaključu in drugih krajih. Vinko je bil dober in požrtvovalen tovariš. V najtežjih trenutkih je bil vedno pripravljen pomagati. Zato so ga borci cenTi in imeli radi. Domov se je vrnil decembra 1945. Skupno je odslužil kar 14 let vojaščine.
Po vrnitvi se je spet oprijel dela kot gradbenik. Med drugim je zgradil tud! zvonik v Dolini, ki ga je bila med obema vojnama zrušila strela. Mnogo dela in t'uda je po-V ponedeljek, 30. maja, smo se v svetil pri postavitvi spomenika padlim v NOB v Boljuncu leta 1947. Nekatera dela so potekala pod njegovim vodstvom. Pozneje je njegovo podjetje zašlo v težave. Pa tudi drugače ni imel sreče. Zasledovale so ga številne bolezni. Bil je operiran na pljučih, nn jetrih, slepiču, kili in očeh. Doletele so ga tri prometne nesreče, pri katerih je bil hudo ranjen.
Zadnja leta je deloval v Bazovici, kjer je zgradil in obnovil več hiš, dokler ga ni napadla zavratna bolezen, ki ga je spravila v grob.
Njegovi soborci se ga radi spominjajo kot dobrega tovariša. Pa tudi vsa povojna leta je ob številnih priložnostih podpiral s prispevki mnoge naše organizacije in društva. Zapušča ženo Marijo in dve poročeni hčeri, katerim izrekamo naše sožalje.
Boljuncu poslednjič poslovili od bivšega borca NOB, naprednega in zavednega Slovenca Vinka Glavine.
Prerano je moral v grob; podlegel je kruti neprizanesljivi bolezni. Nedavno je bil operiran v bolnišnici v Piranu, pred" kratkim pa se je zatekel na zdravljenje v sežansko bolnišnico. Toda bolezen je kljula dalje in ni bilo rešitve.
Pokojnik se je rodil 4. aprila 1910 v Borštu, kjer je obiskoval osnovno šolo. Po končani šoli se je lotil zidarskega poklica, ker je bil tudi njegov oče zidar. Pozneje je ustanovil lastno gradbeno podjetje. Priženil se je v Boljunec, kjer je nato stalno bival. Leta 1930-31 je odslužil vojaščino, a bil je še večkrat vpoklican. V drugi vojni so ga vključili v poseben bataljon v Aquili. Tu je bil nekaj časa v vo-iiiiuiiiiiiiuniiiiiiiiiiiiiiuiimiiiiiiiiiKiiMiiiiiiiuuuiuiiiinuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiuiiuum
OPČINE
SMRT FRANCA SOSIČA
iiiiii!iiiiii(miiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiniiu!imiHi|II|l|||||||||||||||||||,|l,l|,l|||||||||||4|t|||||||||
JOSIP PA VLICA SEDEMDESETLETNIK
S KOLONKOVCA IN OD SV. ANE
V	spomin pok. Pine Kolarič in Severine Canova daruje Adalgiza Bjekar 2500 lir.
* * *
V	počastitev spomina dragega Maria Germanija - Kusa daruje družina Polducci 10.000 lir za dom han-dikapiranih na Opčinah.
Za dom handlkapiranih na Opčinah darujejo: Peter Šuligoj 1.000, Zvonimir Kalin 2.000, Kalin 5.000, Marija Sosič 5.000, N.N. 10.000, Te-rezka Grgič 1.000 in Marijanišče na Opčinah 10.000 lir.
Slovenski prvoobhajanci z Opčin darujejo 118.000 za dom handikapi-ranih na Opčinah.
V	spomin na Edija Pečenika daruje družina Novel 5.000 lir za PD Prešeren in 5.000 lir za Dijaško matico. V isti namen daruje Rino Kuret z družino 5.000 lir za ŠD Breg.
V	spomin na strica Zvonka Per-tota darujeta nečaka Neva in Marto 30.000 lir za PD Barkovlje. V isti namen darujeta nečaka Nadja in Salvino 15.000 lir za PD Barkovlje.
V	počastitev spomina Zvonka Per-tota darujeta družini Milivoj in Gorazd Pertot 15.000 lir za PD Barkovlje, 20.000 lir za Slovensko skupnost in 5.000 lir za Slovensko dobrodelno društvo. V isti namen darujeta družini Zoran Sosič in O-berti 10.000 lir za Slovensko dobrodelno društvo.
Ob 3. obletnici nepozabnega moža Lučkota daruje žena Zmaga Malalan 10.000 lir za skupnost handi-kapiranih na Opčinah. V isti namen

Darovi in prispevki
daruje sestra Frida Franchi 5.000 lir.
Alba Danese daruje 10.000 lir za PD Ivan Grbec.
Za sklad za poimenovanje šole v Dolini darujejo: v spomin na pok teto iz Maribora daruje Davorin Sancin 10.000 lir. Namesto cvetja na grob mame Edite Covach darujejo kolegi iz didaktičnega ravnateljstva 46.000 lir. Namesto cvetja na prerani grob vnukinje Davorina Sancina darujejo delovni kolegi iz Doline 40.000 lir.
V	počastitev spomina dragega Zvonka Pertota daruje Ljudmila Pertot 3.000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob Zvonka Pertota daruje Vida 5.000 lir za Dijaško matico.
V	spomin na dragega moža Vinka Glavine daruje žena Marija 10 tisoč lir za PD Prešeren, 20.000 lir za TPPZ in 5.000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob Vinka Glavine iz Boljunca darujejo Lado Slavec 5.000, Fulvia Tabazin 2.000, Marija Maver (št. 64) 5.000. Tina in Ivan Salvi 3.000 lir za PD Prešeren.
Namesto cvetja na grob Vinka Glavine daruje družina Kozina (št. 156) 2.000 lir za ŠD Breg.
V	spomin na Vinka Glavino in E-dija Pečemka iz Boljunca darujeta Santa Žerjal in Nevija Švara 10.000 lir za ŠD Breg.
Namesto cvetja na grob Franca
Sosiča darujeta Marija in Dolfi Wilhelm 5.000 lir za popravilo Prosvetnega doma na Opčinah.
V	spomin na pok. Edija Pečeni-ka daruje Elvira Maver 3.000 lir za PD France Prešeren.
Namesto cvetja na grob Edija Pečenika daruje Milka Keber 2.000 lir za PD Prešeren.
V	spomin na Zvonka Pertota darujeta Mara in Zorko 30.000 lir za PD Barkovlje. V isti namen daruje L. P. 10.000 lir.
V	počastitev spomina Zvonka Pertota darujeta Mira in Ivan Čuk
10.000	lir za Kulturni dom Prosek -Kontovel.
Ob 31. obletnici smrti svojega nepozabnega Ivota Caharije daruje teta Delka 5000 lir za šolo - spomenik padlim v NOB v Cerknem.
V	spomin Zvonka Pertota daruje sestrična Milena z družino 10.000 lir za Dijaško matico.
Ob priliki otvoritve prenovljene občinske hiše v Borštu darujeta Majda in Drago Daneu 10.000 lir za opremo dvorane.
Ob obletnici smrti brata Lučkota daruje Ernest Malalan 10.000 lir za SPD Tabor in 10.000 lir za dom handikapiranih na Opčinah.
Namesto cvetja na grob Franca Sos ča darujeta Anica in Marcelo Malalan 5.0Ó0 lir za dom handikapiranih na Opčinah. V isti namen darujeta Erminija in Ivan Kalc
5.000	lir za dom handikapiranih na Opčinah.
V	počastitev spomina Franca Sosiča darujeta sin Lucijan in snaha 10.000 lir za Finžgarjev dom, 10.000 za dom handikapiranih na Opčinah,
10.000	za PD Tabor, 10.000 za ŠD Polet in 10.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Opčinah.
V	počastitev spomina Franca Sosiča daruje Anka Prinčič 5.000 lir za SPD Tabor.
Namesto cvetja na grob Franca Sos’ča darujejo: Silvana Malalan
5.000	lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Opčinah, Angelca in Zvonko Malalan 5.000 lir za ŠD Polet in 5.000 lir za Glasbeno matico, družini Smotlak - Malalan 5 tisoč lir za popravilo Prosvetnega doma na Opčinah.
V	počastitev spomina dragega I-nota daruje Ambrozetova mama 25 t: . lir za SPD Tabor z Opčin.
. ' -očastltev spomina Zvonka Pertota laruje družina Jankovič 10.000 lir zu Glasbeno matico.
V	spomin pok. Vincenca Glavine daruie Milka Žerjal 10.000 lir za PD Slovenec.
Namesto cvetja na grob Vinka Glavine darujejo družine Senica -Guštinčič 10.000 lir, družina Oskar Kjuder 5.000, Zora Ražem (Bazovica) 5.000, Milan Kuret in Jolanda Žerjal 5.000 lir za TPPZ.
V	počastitev spomina pok. Zvonka Pertota daruje gostilna Godnič 5.000 lir za Dijaško matico in 5.000 lir za Glasbeno matico.
V	spomin pok. Edija Pečenika daruje Elvira Maver 3.000 lir za PD France Prešeren. Namesto cvetja na grob Edija Pečenika daruje Milka Keber 2.000 lir za PD Prešeren. ,
Pred nedavnim je praznoval svoj sedemdeseti rojstni dan Josip Pavlica, znan in zaveden tržaški rojak, ki si je znal pridobiti v teku svojega že precej dolgega življenja naklonjenost in spoštovanje vseh, ki so se srečali z njim na vseh mogočih področjih.
Rodil se je leta 1906 v Braniku (Rihemberku) na Vipavskem, a je še zelo mlad zapustil lepi domači kraj ter odšel, kot mnogi pred njim in za njim, v Trst na delo. V Trstu se je zaposlil kot mehanik v raznih podjetjih in delavnicah; nekaj pred začetkom vojne pa kot gostilničar, najprej v Ul. Ferriera, kamor so radi zahajali Slovenci tistega okraja, pozneje pa na Bazoviški cesti, nad Sv. Ivanom, kjer danes živi s svojo življenjsko družico Ivanko.
Ob svojem prihodu v Trst, se je kot zaveden in napreden mladenič, takoj vključil v tržaško slovensko okolje, ki je bilo tedaj že zelo živahno tudi v šentjakobskem okraju, kamor se je mladi Pavlica naselil. Pristopil je k pevskemu zboru «Ilirija», in tam sodeloval do razpusta 1927. Pozneje se je pridružil pevski skupini Šentjakobčanov ter pomagal širiti našo pesem tudi v tistih težkih časih, ko je bila slovenska pesem strogo prepovedana.
Med vojno se je vključil v gibanje osvobodilne fronte, ki se je končalo z njegovo aretacijo v začetku leta 1945. Zanimivost te aretacije: aretirati ga je prišel zloglasni izdajalec - kolaboracionist Leo Harauer in to prav zadnji večer svojega podlega življenja, kajti že dolgo zasledovanega zločinca je naslednje jutro zadela — krogla pravice.
Po nekaj tednih zapora v Koro-neju, so ga odpeljali v taborišče Dachau, od koder se je vrnil po končani vojni izčrpan in bolan. Komaj pa so se mu vrnile moči in zdravje, se je spet pridružil stari družbi šentjakobskih pevcev, ter se z njimi vključil v novoustanovljen zbor «L Cankar», kjer je marljivo sodeloval s svojim prijetnim glasom, kot tudi s svojim zelo prikupnim značajem, tako da je postal vsem res drag prijatelj.
In ko letos praznuje svoj lep življenjski jubilej, mu stari šentjakobski pevci in prijatelji želimo še mnogo srečnih let, da bi še mnogokrat skupaj veselo zapeli našo lepo pesem.
L. P.
Rak, ta tvor poblaznelih celic, ki se zakorenini v človeško telo in mu postopno izpija moči, ki ga dan za dnem hromi, dokler ga v zadnjem smrtnem objemu ne dokončno stre: ko se zazreš v oči človeku, ki nosi v sebi to pošast in veš, da je proti nji sodobna medicina še nemočna, veš, da je obsojen, se vprašaš, če si morda zazrl smrti v oči. V začetku, ko je nesrečnež videti še zdrav, si misliš, se prepričuješ, da so se zdravniki morda zmotili, a kaj kmalu se prepričaš, da so bili pomisleki in dvomi utvara, zadnji poskus, da se izogneš kruti stvarnosti.
Ko ti nesrečnež kar kopni pred očmi kot snežak pod soncem, še vedno upaš: da vsaj ne bi razumel. Mučna in dolga je ta pot v grob, mučna tudi za svojce, ki tlačijo bolest globoko v dušo, da jim je bolnik ne bi mogel razbrati v očeh, ki
se skušajo, neprisiljeno smejati, ko ® j0?*
njega,dokler se ni v njem zakoreninila pošast, ki mu je izpila moč
bi se najraje razjokali in zakričali. Ih ko je bolnik naredil zadnji korak v grob, si vsaj za trenutek odmrl, trhlo in neobčutljivo deblo, nedovzeten za veselje in za bol. In tudi ko se postopno obudiš k zavesti, so ti čuti še otopeli: zazreš se v izpito truplo, jok te davi, vendar ne moreš si kaj, da se ne bi vprašal: ali ni bolje tako? Vsaj ne bo več trpel, ne bo ga moril grozni občutek nemoči ob spoznanju, da ti življenjska moč neustavljivo usiha, ko bi hote. zajeti življenje z obema rokama in znova okusiti njegov opoj.
To trnjevo pot je Franc Sosič, e-den od še redkih pristnih Opencev, prehodil korak za korakom, ped za pedjo v dolgih deveJh mesecih, dokler ni v sredo zjutraj njegovo srce dokončno ustavilo v rodnih Opčinah, kjer se je 28. januarja 1911. leta njegova življenjska pot začela v preprosti slovenski družini. Kot sin revnih staršev je že od mladih nog okusil grenkobo življenja in spoznal, kako trd je boj za vsakdanji kruh. Garanje pa ni ubilo v njem veselja in življenjske energije, ki sta ga spremljala skoraj do zad-
Vojna vihra ga je kot mladega moža pahnila v oddaljene afriške puščave, v boj za njemu tuje interese in ideale faš:stične Italije. Zato je ob prvi priložnosti utekel in se pridružil narodnoosvobodilni vojski. Z istrskim odredom se je boril proti okupatorju predvsem v Brkinih, dokler ni bil poklican na novo dolžnost v Koper in končno bil kot zastavnik imenovan za komandirja bloka na Pesku. Ko je bil konec maja 1946. leta odpuščen, se je vnil na rodne Opčine in znova poprijel za izvijač, klešče in bakreno žico, osnovno orodje njegovega eiektrikarskega poklica.
Prva povojna leta so bila trda in življenje se mu je nasmehnilo šele, ko je bil že zrel mož, ko sta sinova skoraj odrasla, šele tedaj je lahko nekoliko vzravnal utrujen hrbet in si privoščil trenutek oddiha ter delček tistega, kar mu mladost ni dala. Vendar se sreče ni preobjedel, ker mu je korak predčasno zastal lani jeseni, ko je zdravnik razodel ženi mučno resnco. Februarja se je še zadnjič podal na partizanski shod, dokler ni dokončno sedel v naslonjač, kjer je v sredo zjutraj nje-
Danes, 6., in jutri, 7. junija, bo tradicionalna
ŠAGRA NA KRMENKI
ki jo priredi mladina od Domja in Krmenke
DANES, 6. JUNIJA Ob 17.00 - Nastop godbe na pihala iz Brega
Ob 18.30 - Kulturni program: zbor F. Prešeren iz Boljunca, zbor Slavec iz Ric-manj, zbor F. Venturini od Domja
Ob 20.30 - Ples, igra ansambel Kras
PONEDELJEK, 7. JUNIJA Ob 20.30 - Ples, igra ansambel Kras
Deloval bo dobro založen kiosk s pijačami in specialitetami na žaru
OB IZIDU KNJIGE
LJUDSKO IZROČILO SLOVENCEV V ITALIJI
vabi ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA na predstavitev, ki bo
v GREGORČIČEVI DVORANI v Ulici Ceppa 9, v ČETRTEK,
Idi. junija, ob 20.30
Sodeloval bo avtor zbirke PAVLE MERKU’, Komorni zbor Glas-béne matice V Trstu pod vodstvom JANKA BANA bo ob tem zapel nekaj ljudskih
Težko je pisati o človeku, ki si ga poznal navidez dobro, dejansko pa zelo površno, s katerim si ‘še prejšnji teden razpravljal in prepiral, danes pa ga spremljaš prerani grob. Smrt, ki je vselej mučna, te najbolj presune tedaj, ko s sunkovitim udarcem svoje kose prereže nit življenja dinamičnega človeka. V takem primeru, pa čeprav se na zunaj kažeš krepke-ga in trdnega, čeprav verjameš v človeka in njegovo moč, v njegov razum, se čutiš majhnega in brez moči, orehova lupina, ki poplesuje na razburkanem morju, in s katero se naravne sile neusmiljeno poigravajo. človek, ki je s svojimi stroji osvojil Luno in prodrl globoko v nedrje Zemlje, ki leti hitreje od zvoka in se potaplja v globine o-eeanskih brezen, ki z ogromnimi elektronskimi ušesi prisluškuje pesmi vesolja in vklepa v matematične formule zakonitost v naravi, ta človek lahko izgine kar čez noč.' Ob mraku še nazdravlja prijateljem s kozarcem vina, ponoči ea stre infarkt.
In če si šteješ v dolžnost, da takemu človeku, kot je bil Zvonko Pertot, dinamičen in poln življenja,
govo srce prenehalo biti.
BARKOVLJE
Zvonku Pertotu v spomin
napišeš nekaj besed v spomin, kaj naj rečeš o njem? «De mortuis nihil nisi bene» so rekli že stari Rimljani, vprašanje pa je, če se tako lahko res oddolžiš spominu ranjkega, ali pa tolažiš le samega sebe, blažiš notranjo bolest, ob misli, koliko bi prijatelju, ki ga ni več, lahko pomagal, pa nisi. Našteješ njegove vrnile, poudariš njegovo dobrosrčnost, zamolčiš vse napake in pomanjkljivosti, vse povode za spore z njim: iz Dantejevega Pekla, kjer življenje vre z vso svojo silo, ga postaviš v Nebesa, spremeniš ga v lik brez telesnosti in brez življenjske energije, skratka pozabiš na vse tisto, zaradi česar je bil človek, zatreš njegov življenjski utrip in ga spremeniš v hladen marmorni kip, ki je lahko tudi lep, estetsko prikupen, vendar pa mitov. V trenutku, ko začneš le naštevati pokojnikove vrline, je v tebi že odmrl.
Zvonka Pertota sem poznal prepovršno, premalo sem segel v njegovo notranjost, da bi lahko povedal. kdo je res bil. Pa tudi če bi, bi taka naloga presegla moje sposobnosti, saj le umetnik s svojo občutljivostjo in svojim čutom lahko nazorno in umljivo poda duševnost nekega človeka in z nekaj krepkimi ter odločnimi črtami zariše njegove poteze. Kljub temu pa lahko rečem, da je bil pokojnik preprost človek, ki je ljubil življenje, ga zajemal.z obema rokama in ga opojno srebal. Nenadna smrt je ustavila roko, s katero je vihtel zidarsko kladivo in žlico, podrla ga je v polnem zagonu, ko je še koval nove načrte za prihodnost in si zastavljal nove in zahtevnejše cilje. Naj mu bo rahla domača gruda.
NEPRIČAKOVAN POLITIČNI RAZPLET TIK PRED VOLITVAMI
Zadrega v goriški krščanski demokraciji zaradi fašistične pomoči na pokrajini
V torek spet seja pokrajinskega sveta: bo Agati poda! ostavko? ■ Odobrena ustanovitev pokrajinske avtobusne družbe - Zahteva po dvojezičnosti v pokrajinskem svetu
Goriški demokristjani so v hudi busov in drugih naprav pa so gla-
pomišm zagati, ker jim je, čisto nepričaKovano, priskočil v petek zvečer v pokrajinskem svetu na pomoč edini fašistični svetovalec m ker so lahko odobrili letošnji proračun pokrajinske uprave le zaradi odločilnega vzdržanega giasu odv. Pedronija.
v zagati sta se takoj po glaso varnih izjavah Pedronija znašla preosedmK Agati in načeinik svetovalske demoknsijanske skupine Ke-verdito, na hodniku pa je tajnik KO Longo izjavil časnikarjem, da se bo po glasovanju s sejo nadaljevalo, da se zaključi dnevni red, nato pa bo euooarvm demokristjan-Ski oabor podal ostavko.
Takoj po Pedronijevi glasovalni izjavi sta socialist Bukovec in komunist Paiza napadla demokristjane m njihove zaveznike ker sprejemajo odločilne glasove fašistične desnice.
To m motilo Agatija in je dal proračun na glasovanje. Finančna piat proračuna je bila odobrena z 12 glasovi Ku, PSDI in PKI, proti je bilo 11 glasov svetovalcev KPl in PSI, fašist Pedroni pa se je vzdržal. Glasoval pa je nato proti točki, kjer je receno, da se glasuje za politično poročilo predsednika. To ni bilo odobreno, ker je dobilo le 12 glasov, 12 pa jih je oilo naspi olnih.
Vzdržani glas je Pedroni utemeljil z dejstvom, da je KD zavrnila po-nuuoe komunistov in socialistov za skupno upravljanje pokrajinske u-prave. I>ejal je, da je to le prvi korak, ki mu bodo morali slediti drugi.
Se pred glasovanjem so razni svetovalci povedali mnenje o letošnjem preračunu. O posegih komunista Poletta in socialista Bukovca smo poročali že včeraj. V razpravo so posegli še demokristjan Keverdito .socialist Cumpe-ta, fašist Pedroni in komunist Bratina. Odgovorili so predsednik Agati in nekateri odborniki.
Po kratkem premoru se je seja nadaljevala. Komunista Rizzi in Bratina sta zahtevala, da spremenijo dnevni red. še pred glasovanjem o proračunu naj se glasuje o predlogu komumstičnih in socialističnih svetovalcev, da se spremeni točsa pravilnika delovanja pokrajinskega sveta; š'spremembo so hoteli svetovalci levice doseči možnost proste rabe slovenskega jezika v pokrajinskem svetu. Predsednik Agati pa je bil mnenja, da je treba točko vnesti v dnevni red seje pokrajinskega sveta in da se bo lanko šele potem o njej razpravljalo. V debato so posegli še demokristjan Reverdito, socialist Bukovec in komunist Bratina. Predsednik Agati je sprejel predlog kot priporočilo in obljubil, da bo stvar dal na dnevni red prihodnjih sej pokrajinskega sveta.
Po glasovanju o proračunu se je pr.cela razprava o publicizaciji Ri-bijevega avtobusnega podjetja in o ustanovitvi pokrajinske avtobusne diiizee. V dvorani je bilo polno u-siuzbencev in deiavcev Ribijevega podjetja, ki so pričakovali izid razprave. Komunisti in socialisti so ta-kej izrazili mnenje, da bi bila po-treona bolj temeljita razprava in so zahtevali odložitev seje. Dokumentacijo o tem vprašanju so dobili svetovalci šele med sejo in je niso preučili. Dobili so šele včeraj pravilnik nove družbe, prav tako tudi cenitve o vrednosti sedanjih Ri-bijevih avtobusov in drugih naprav tega podjetja, ki jih je treba odkupiti.
Demokristjani pa so bili nasprotnega mnenja in so zahtevali takojšnjo razpravo z glasovanjem. Za ustanovitev pokrajinskega avtobusnega podjetja so glasovali vsi svetovalci razen fašističnega. Daljša razprava se je razvila pri obravnavi pravilnika novega podjetja. V nekaterih primerih so se zastopni-1 strijci pa bodo nakazali denar na ki levice vzdržali. Za odkup avto-1 posebnem tekočem računu. Zbrane
sovali le svetovalci treh sredinskih strank, svetovalci levice pa so bili proti.
Seja se je zaključila ob 2.20 ponoči, ko je predsednik Agati napovedal za torek sejo pokrajinskega sveta. Morda bodo na tej seji predsednik in demokristjanski odborniki podali ostavko.
Včeraj sc vodstva političnih strank izdala v zvezi z dogodki v pokrajinskem svetu svoje tiskovne izjave s političnimi stališči. Pokrajinsko tajništvo KD je za jutri zvečer sklicalo vodstvo stranke. Tajništvo KD istočasno napada komunistično in socialistično svetovalsko skupino, da sta se upirali ustanovitvi pokrajinskega avtobusnega podjetja in da bi to nasprotovanje lahko škodilo publicizaciji. I-stočasno pa pokrajinsko tajništvo KD priznava kompaktnost skupin KD, PSDI in PRI. V poročilu pa ni niti besedice o pokrajinskem proračunu, ki je bil Izglasovan z odločilno podporo fašističnega zastopnika.
V tiskovnem poročilu tajništva komunistične partije pa je izrečena obsodba KD in njihovih zaveznikov, ki so sprejeli determinant-ni glas fašističnega svetovalca zato, da je bil proračun sprejet. To je posledica trme krščanske demokracije, ki ni hotela soočanja z levico. KPl obsoja tudi predsednika in odbornike, da niso takoj po glasovanju o proračunu podali o-stavko.
O zadevi publicizacije Ribijevega podjetja so komunisti mnenja, da je treba takoj pričeti z ustanavljanjem pokrajinskega avtobusnega konzorcija, v katerem naj bodo zastopane vse občine in da mora biti v petek zvečer ustanovljena pokrajinska družba le začasnega značaja.
Pokrajinsko tajništvo PSI v svoji včerajšnji izjavi pravi, da je krščanska demokracija zavrnila predloge demokratičnih in protifašističnih sil in da se je enobarvni demokristjanski odbor obdržal na oblasti le s pomočjo fašistične desnice. Krščanska demokracija je še enkrat pokazala svojo totalitaristično voljo, kajti o-hraniti hoče na vsak način, tako je rečeno v poročilu PSI, s pomočjo kogarkoli, uMast y •'Svojih rokah-. Tiskóviib'jcoroélld sòòiallstiértega tàji-ništva nadalje graja—socialdemokrate in republikance, ki so z glasovanjem dalTtoščanski demokraciji možnost, da vlada v pokrajinski upravi, ne da bi napravila kaj novega. Tajništvo PSI zato zahteva, da enobarvni demokristjanski odbor odstopi, kajti dovolj je dokazov, da mu je pri srcu le imobilistično in birokratsko vladanje v tej izvoljeni upravi.
Na torkovi seji bodo zastopniki sredinskih strank skušali najbrž izvoliti tudi člane upravne komisije nove pokrajinske avtobusne družbe. Predvidevajo, da bo za predsednika izvoljen pristaš socialdemokratske stranke.
zneske bodo nato prenesli na deželni račun.
Na koncu so na sestanku izrazili željo, naj bi objavili uspehe akcije za zbiranje pomoči.
Smdikafi in indusirijti za pomoč prizadetemu prebivalstvu po potresu
Na pobudo pokrajinske sindikalne federacije CGIL - CISL - UIL, je bil 3. t.m. sestanek med sindikati in Zvezo goriških in tržiških industrij-cev za določitev zbiranja pomoči v posameznih podjetjih.
Ugotovili so, da se stališča sindikatov in Zveze industrijcev ujemajo. Vsak delavec naj bi v okviru te pobude prispeval najmanj zaslužek štirih ur dela, podjetja pa so se obvezala prispevati enako vsoto, kakor jo bodo zbrali delavci.
Pomoč delavcev se bo zbirala na posebnem tekočem računu, ki ga je odprla sindikalna federacija, indù-
Bivši partizani na izlet na Dolenjsko
Sekcija VZPI - ANPI za mestno sred šče, Pevmo, Oslavje in Štma-ver priredi 27. junija enodnevni izlet na Dolenjsko (Kumrovec, Novo Mesto in Dolenjske toplice). Vpisovanje, ki se bo zaključilo 20. junija, sprejemata Domenico Meneghini (Soline) in Erika Pavlin (Drevored 20. septembra 142).
9 Avtomobilski klub obvešča, da zapade 30. junija rok za predložitev prošenj za šest uradniških mest pri omenjeni ustanovi. Za podrobne informacije naj se interesenti obrnejo na urade Avtomobilskega kluba, Ul. Cipriani 131.
DARUJTE
ZA ŽRTVE POTRESA!
Na upravi Primorskega dnevnika v Gorici je za žrtve potresa v Beneški Sloveniji in Reziji prispeval Adolf Nanut 100 tisoč lir.
ZAKLJUČEK GLEDALIŠKE SEZONE
V torek v Novi Gorici zadnja letošnja premiera
Uprizorili bodo francosko komedijo «Hotel svobodne menjave»
Teja Glažar in Matjaž Turk v komediji francoskega komediografa Fey-deauja «Hotel svobodne menjave».
Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice, se bo v torek, 8. junija, predstavilo s svojo sedmo premiero v tej sezoni. Za zaključno predstavo so izbrali razgibano komedijo francoskega komediografa Georgesa Feydeauja (1862-1921) «Hotel svobodne menjave».
Režiserju so pri uprizoritvi pomagali s sceno Matjaž Turk. s kostu-
mi Zvezdana Linic, z glasbo Aleš Kersnik, dramaturški vodja pa je Janez Povše. V komediji bodo nastopili Mateja Glažar, Dragica Kokot - šolar, Metka Franko, Berta Ukmar, Nevenka Vrančič, Breda Urbič, Matjaž Turk, Tone Šolar, Ivo Barišič, Milan Vodopivec ter gosta Stane Leban in Ernest Žepa. Premiera bo v dvorani PDG ob 20.15.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKuiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiimmuiiiiiiiiiiiiiiil
CEZ DVA TEDNA BOMO VOLILI
Volivci so se doslej le malo zanimali za razna zborovanja
V prihodnjih dneh so napovedana zborovanja KPl, PSI, SSk, KD in drugih
Čeprav nas ločita le dva tedna od parlamentarnih volitev, poteka volilna kampanja v pomirjenem tonu. Ljudje sledijo televizijskim in radijskim oddajam, prebirajo polemike na prvih straneh časopisov, govorniki'h’à; zttobóVà'rtjih imajo bore malo poslušalcev: 'Doslej so imeli svoja zborovanja v Gorici socialisti, komunisti, repubbkanci, pred nekaj dnevi tudi fašisti. Za socialiste je prejšnjo soboto govoril kandidat za poslansko zbornico Loris Fortuna, za komuniste pa so govorili general Pasti, poslanec Menichino in slovenski kandidat Ivan Bratina. Za republikance je spregovoril laični kandidat za senat, časnikar Augusto Ronchey. Fašisti pa so imeli zborovanje prejšnji večer in v dvorani UGG se je zbralo nekaj desetin ljudi, v glavnem starejših istrskih beguncev, ki so poslušali dva novopečena fašista, Veroneseja in prijatelja, ki sta se v zadnjem času pridružila desnici. Govoril pa je tudi Michieli Vitturi.
Nekaj zborovanj bo v teh dneh. Danes predpoldne bosta v mali dvorani UGG govorila demokristjanska kandidata Michele Martina, ki ponovno kandidira v senat in Mario Marocco, 1.1 že v tretje kandidira v poslansko zbornico. Komunistična partija bo imela zborovanje v mali dvorani UGG jutri zvečer ob 20. uri. Zborovanje bo posvečeno obravnavi ženskih vprašanj. Govorih bo-
V Pevmi slavi danes 91. rojstni dan
ANGELA BOŠKIN Ob tem jubileju ji iz srca čestitajo člani prosvetnega društva Naš prapor iz Pevme, Štmavra in z Oslavja.
■ iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuii
Pester spored na šoli v Ulici Randaccio
Včeraj so tudi na osnovni šoli v Ul. Randaccio pripravili zaključno šolsko prireditev. Na njej so sodelovali učenci osnovne šole ter malčki otroškega vrtca. V pritličnih prostorih se je zbralo veliko staršev in prijateljev mladine, ki so pozorno sledili zanimivemu in pestremu programu. Spored se je pričel z
nastopom skupnega zbora, ki je pod vodstvom učiteljice Lojze Bratuž, zapel nekaj pesmi. Sledili so nastopi posameznih razredov. Poleg recitacij in krajših prizorčkov, so učenci nastopili tudi v narodnih nošah ter predstavili prizor o turških janičarjih. Celotna prireditev je lepo uspela, zaradi česar gre največja zaslu-
ga samim učencem, ki so se zanjo pridno pripravili, in njihovim učiteljem.
Na šoli v Ul. Randaccio so odprli tudi bogato razstavo risb in ročnih del.
(Na sliki vidimo del občinstva, ko posluša osnovnošolski zbor).
sta poslanka R. Talassi in Goričan-ka R. Di Dato - Busolini.
Slovenska skupnost bo prav tako jutri ob 21. uri predstavila svoje kandidate v našem volilnem okrožju. Zbofovaflje' bo v Katoliškem "domu. Socialistična stranka pa bo imela zborovanje v torek zvečer, ob 20.30, v Sovodnjab. Tu bodo govorili kandidat za senat Mario Del Ben in kandidata za poslansko zbornico Jožef češčut, sovodenjs- i župan in Renato Bertos iz Fare. Liberalci pa bodo imeli svoje zborovanje v Gorici v sredo, ko bodo predstavili kandidate.
Še nekaj v zvezi z volitvami. V torek, ob 19.30, bo koprska televizija, v «Odprti meji», oddajala kratke izjave treh slovenskih kandidatov na Goriškem. Svoje izjave so dali sovodenjski župan Jožef češčut, ki kandidira na listi PSI, pokrajinski svetovalec profesor Ivan Bratina, ki kandidira na listi KPl in Marija Ferletič, občinski svetovalec v Doberdobu, ki je nosilec liste SSk.
Vseh volivcev za poslansko zbornico je na Goriškem 112.099. V seznamih volivcev za senat, kjer volijo samo tisti, ki so dopolnili 25. leto starosti, pa je vpisanih 100.188 ljudi.
Sindikalna federacija poziva delavce na budnost
Pokrajinsko tajništvo sindikalne federacije CGEL - CISL- UIL je na svoji zadnji redni seji obravnavalo potek solidarnostne akcije, v pomoč po potresu prizadetemu prebivalstvu.
Ocenili so nadalje sprejete zakonske ukrepe, tako državne, kakor deželne, za takojšnje posege in obnovo porušenih krajev ter se zaustavili predvsem pri tistih ukrepih, ki pobliže zadevajo delavce, samostojne poklice, upokojence itd.
Z zadovoljstvom so vzeli na znanje, da je parlament sprejel predloge in dopolnila, ki so jih sindikati postavili na prvi vladin dekret, vendar je zdaj odvisno vse od tega, kako hitro se bodo predpisi začeli tudi izvajati.
Sindikalisti so zaključni del seje posvetili stanju v državi, kjer smo v zadnjih dneh priča vse hujšemu političnemu nasilju, ki ima za cilj motiti normalen potek volilne kampanje.
Sindikalna federacija poziva delavce na budnost in naj ne nasedajo provokacijam in tako pomagajo osamiti prevratništvo in fašizem.
Obvestila Kmečke zveze
Kmečka zveza obvešča vse kmetovalce, ki so jim potresni sunki poškodovali stanovanja, hleve in druge nepremičnine, da lahko prijavijo nastalo škodo. Po prijavi bo kmetijsko nadzorništvo pregledalo nastalo škodo in na podlagi državnih in deželnih zakonov prispevalo za popravila.
Konec junija zapade rok za prijavo porabe goriva, oziroma za za-prositev novih nakazil za letošnje leto. Kdor še ni naredil prijave, naj pohiti, kajti, če tega ne bo storil, ga lahko doleti denarna kazen v višini 300.000 lir.
Dvolastniki, ki nameravajo v prihodnji zimi sekati les v Jugoslaviji, morajo čimprej prijaviti, koliko in kje bodo sekali. S seboj naj
prinesejo posestne pole ali naj navedejo številko parcele, kjer bodo sekali.
Za vse informacije in pisanje prijav se kmetovalci lahko obrnejo do pisarne Kmečke zveze, Ul. Malta 2.
Na Vrhu nova slovenska družina
f -Ji r* cy'r tv c
Na Vrhu, pri Devetakih, je od sobote, 29. maja, ena družina več. Novo življenje sta si uredila domačin Darij Devetak in nevesta Magda iz Doberdoba. Tega dogodka smo domačini zelo veseli, saj bi bila zares škoda, ko bi se naše družine kar naprej izseljevale, kot se je to dogajalo pred leti. Mimo tega pa je Darij zelo prizadeven član domačega prosvetnega društva, oče Marcelino ga je namreč dobro vzgojil, zato računamo na njegovo še nadaljnjo požrtvovalnost v našem družbenem življenju. Ob tem dogodku PD Danica vošči novemu paru vso srečo v snovanju bodočih življenjskih načrtov, novi vaščanki pa še, da bi se prijetno počutila v novem okolju.
Razstavi v Novi Gorici
V prodajni galeriji hotelskega kompleksa Argonavti v Novi Gorici razstavlja svoje grafike Andrej Jemec, docent na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Razstavni prostori bodo odprti do 19. junija.
Prejšnji teden so v galeriji Meblo odprli razstavo vizualnih komunikacij, ki sta jo pripravila Bata Kneževič in Tomaž Križišnik,
Izleti
Slovensko planinsko društvo v Gorici priredi v nedeljo, 27. junija, družinski izlet z avtobusom. Izlet zajema obisk Cankarjeve rojstne hiše v Vrhniki in ogled raznih zanimivosti Ljubljane in Škofje Loke. Vpisovanje do zasedbe avtobusa na sedežu v Gorici, Ul- Malta 2.
NA POBUDO SINDIKATA SLOVENSKE SOLE
KONEC SEPTEMBRA SEMINAR ZA SLOVENSKE ŠOLNIKE
Številne sodabne teme na programu predavanj
Tudi letos bo Sindikat slovenske šole — tajništvo Gorica — pripravil septembra meseca tridnevni seminar za učitelje in profesorje slovenskih šol na Goriškem. Letošnji seminar bo od 27. do 29. septembra. Sindikat slovenske šole nam je že sporočil spored seminarja.
Ponedeljek, 27. septembra. Uradno odprtje seminarja bo ob 9. uri. Od 10. do 13. ure bo prvo predavanje (za učitelje in profesorje) : «Ivan Cankar - pisateljevi stiki s Primorsko» (predaval bo prof. Franc Zadravec iz Ljubljane). Od 15. do 18. ure (za učitelje in profesorje); «Vzgoja za življenje v dvoje» (prof. I. Valentinčič iz Ljubljane).
Torek, 28. septembra. Od 9. do 12.30 (samo za učitelje); «Strukturalizem pri jezikovnem pouku v stvarni povezavi z novo matematiko» (prof. Jelica Mesesnel iz Ljubljane). Od 15. do 17.30 (samo za učitelje) : «Novi izsledki pri jezikovnem pouku na didaktičnem področju» (prof. Darinka Sivec iz Ljubljane). Od 9. do 12.30 (samo za profesorje); «Pereča sodobna vprašanja: mamila» (dr. Marinka Jakopič - Gorbojs). Od 15. do 17.30 (za profesorje slovenščine, zgodovine, zemljepisa in tujega jezika); «Primerjava programov slovenščine v matični domovini in v zamejstvu (končni rezultati in zahteva pri zrelostnih izpitih)» (prof. Franček Bo-hanec iz Ljubljane, prof. Janko Jež iz Trsta). Od 15. do 17.30 (za profesorje italijanskega jezika); «Pouk italijanskega jezika na slovenskih šolah (programi na raznih stopnjah - končna zahteva znanja)» (prof. Rozalija Lojk-Simčič iz Gorice). Od 15. do 17.30 (za profesorje znanstvenih ved); «Didaktika pouka naravoslovnih ved (prirodopis, biologija, fizika, kemija - medsebojna povezava posameznih ved za nižjo gimnazijo)» (prof. Tatjana Sevnik iz Ljubljane).
Sreda, 29. septembra. Od 9. do 12.30 (samo za učitelje); «Metodika pouka zemljepisa in prirodoslovnih ved s posebnim pogledom na vprašanje varstva narave» (prof. Fausta Munih iz Ljubljane). Od 15. do 17.30 (samo za učitelje); «Pouk likovnih dejavnosti (tehnika risanja)» (prof. Helena Berce iz Ljubljane). Od 9. do 12.30 (samo za profesorje); «Razvoj sodobne slovenske pedagogije in psihologije» (dr. Ana Kranjc iz Ljubljane). Od 15. do 17.30 (samo ,• za profesorje) : «Sodobna metodika podajanja zgodovine na prelomnici med 19. in 20. stoletjem» (prof. Vida Wedam iz Ljubljane). .....v'-
Sindikat slovenske šole obvešča goriške šolnike, da je na razpolago Ì0 mest za šolski seminar v Šmarjah pri Novem mestu, ki bo od 13. do 23. septembra. Kdor bi se rad udeležil seminarja, naj se zglasi na tajništvu sindikata. Na tajništvu da; jejo dijakom, ki se bodo udeležili maturantskega izleta 23. avgusta (to velja samo za dijake zadnjih dveh razredov višjih šol), vsa u-strezna navodila.
Občina Gradež: Esso, Riva Slata-per; Shell, Trg Carpaccio.
Občina Tržič: Shell, Ul. Matteotti; BP, Ul. Cosulich; Total, Ul. Boito.
Občina šlovrenc ob Soči: Total, Ul. D’Annunzio.
Občina štarancan: Agip, Ulica Trieste.
Občina Mariam: Esso, Ulica Manzoni.
Na Zvezi trgovcev zbrali že nad pet in poi milijona
Tudi Zveza goriških trgovcev se je vključila v akcijo zbiranja pomoči za prizadeto področje v Furlaniji - Julijski krajini. Nabrana sred-'stva naj bi služila za obnovo trgovske dejavnosti v najbolj prizadetih središčih. Do sedaj zbrana sredstva znašajo okrog pet in pol milijona lir, akcija pa še traja.
V torek. 8. junija, ob 20.30 v Prosvetni dvorani v Gorici — Korzo Verdi 13
ZAKLJUČNI NASTOP ŠOLE GLASBENE MATICE — GORICA
Sodelujejo:
—	Harmonikarski ansambel iz Sovodenj
—- Komorni godalni ansambel Glasbene šole — Gorica
—	Komorni zbor Glasbene matice — Trst
V maju odvzeli na Goriškem 37 vozniških dovoljenj
Tudi v maju ■so na Goriškem odvzeli precej vozniških dovoljenj. 37 voznikov je sedaj brez vozniškega dovoljenja. 8 je takih, ki so povzročili hude prometne nesreče, 21 pa se jih ni predstavilo na izpite za revizijo vozniškega dovoljenja.
Vpisovanje v otroške vrtce
Goriško županstvo obvešča vse zainteresirane družine, da se prične v četrtek, 24. junija, vpisovanje v občinske otroške vrtce. Trajalo bo do 30. junija, vpisovali bodo v stavbah, kjer so nastanjeni občinski vrtci. Slovenski vrtci so v ulicah Randaccio, Croce in Tomani.
Starši morajo za prvič vpisane otroke dostaviti ustrezna potrdila o cepljenju. Prednost - 'i vpisu bodo imeli otroci rojeni v letu 1971 in predvsem še tisti, ki so že obiskovali vrtce v prejšnjem šolskem letu.
Zaradi političnih volitev 20. in 21. junija SKPD Franc Sedej ter ansambel Lojzeta Bledeta iz štever-jana sporočata, da bo 6. zamejski festival domače zabavne glasbe 26. in 27. junija.
GLASBENA MATICA — GORICA
vabi v petek, il. junija, ob 20.30 v Dom A. Budala v Štandrežu na produkcijo gojencev šole Glasbene matice iz štandreža
Nastopata še:
—	Komorni godalni orkester iz Gorice
—	Harmonikarski orkester iz Nabrežine
Obisk vinogradnikov iz Verone na Oslavju
Skupina vinogradnikov iz Verone je te dni obiskala goriška Brda in se seznanila z načinom tukajšnjega pridelovanja vina. Med svojim o-biskom so se gostje ustavili tudi v kleti na Oslavju, kjer so si ogledali naprave in se pogovarjali o razvoju vinogradništva v tem predelu Brd.
Danes odprte bencinske črpalke
Na Goriškem bodo danes odprte naslednje bencinske črpalke:
Občina Gorica: Shell, Ul. Crispi; Esso, Ul. Lungo Isonzo; Total, Ul. Aquileia; Chevron, Mihaelova ulica; Esso, Tržaška cesta.
Občina Gradišče: Total, Drevored Trieste.
Občina Turjak: Večal, Ul. Piave. Občina Krmin: Agip, Drevored Venezia Giulia.
Občina Škocjan ob Soči: Moncisa, Ul. Diaz; Agip, Ul. Garibaldi (Pie-ris).
Občina Ronke: Agip, Ul. Redi-puglia.
PRIZNANO MEDNARODNO AVTO PREVOZNIŠKO PODJETJE
LA GORIZIANA
GORICA — Ul. Duca d’Aosta 180 — Tel. 28-45 — GORICA
PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA
KMEČKA BANKA
USTANOVLJENA LETA 1909
GORICA • Ulica Morelli 14 Tel. 2206 • 2207
VSE BANČNE USLUGE - MENJALNICA
iiiiiiiiiiiiiiniiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiinmuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuin
VČERAJ ZJUTRAJ NA VRHU
Vpetdesetem «zlatem letu» spet svatba pri Metjejevih
Včeraj so pri Metjejevih na Vrhu vsemu pa sta še vedra in se vese-
ponovno svatovali. Tokrat ni prišla mlada nevesta v hišo. Po petdesetih letih skupnega življenja sta ponovno stopila pred oltar Kristina Grilj in Leopold Juren. čeprav je bila to zlata poroka, ni manjkalo vedrega razpoloženja in harmonike, ki je obudila spomine na leto 1926, ko je prvič Poldo Metjejev pripeljal Štefkovo Kristino na svoj dom.
Tudi pri Metjejevih na Vrhu se ni godilo bolje, kot v drugih kmečkih družinah na Krasu. Ko je pri-
lita dvajsetih vnukov.
Sekcija VZPI in PD Danica z Vrha čestitata zlatoporočencema in jima voščita še veliko let srečnega skupnega življenja.
‘Kino
Gorica
VERDI 15.15—22.00 «Colpita da improvviso benessere». G. Rabi in S; Satta Flores. Barvni film. Mladini
stopila nevesta k hiši, je ta štela \ p0(i 14. ietom prepovedan.
že sedem ljudi, z leti pa je družina narastla na enajst članov. Preživljali so se s skromno kmetijo, ki je obsegala nekaj hektarov in večjo senožet na Vrhu. Kristina je pozimi nosila peš v Sovodnje, večkrat celo v Gorico, po dva litra mleka na dan, da si je prislužila po 2 liri in pol na teden. Mož pa se je v zimskem času zaposlil v kamnolomu. Podlaga Metjejeve kmetije je bila živinoreja. Imeli so po tri krave in par močnih volov, s katerimi so hodili obdelovat zemljo Vrhovcem in drugim kmetom v bližnje vasi. Kljub bedi in trdemu delu, se je druživa večala. Zakonca sta imela devet otrok, od katerih 4 fante in 5 deklet. Med NOB so imeli precej sitnosti s četniki, ker je odšel najstarejši sin Leopold v partizane.
Metjejeva Kristina in Leopold še nikakor ne nameravata prenehati z delom. Še vedno obdelujeta velik vrt pri hiši in si kratita čas z živinorejo. Otroci so se vsi srečno poročili, na domu je še najmlajši, ki bo pa tudi on kmalu odšel z družino v novo stanovanje. Kljub
CORSO 15.15—22.00 «Apache». Igra C. Potts. Barvni film.
MODERNISSIMO 15.30-22.00 «Lettere dal fronte» di V. Grimaldi. Narra-tore M. Gannino.
CENTRALE 15.15—21.30 «Sandokan -II. del». K. Bedi. Barvni film.
VITTORIA 15.15—21.45 «Marek il poliziotto spara per primo». F. Ga-sparri in N. Benvenuti. Barvni filnt*
Tržič
EXCELSIOR 14.00—22.00 «Cadaveri eccellenti». Barvni film.
PRINCIPE 14.30—22.00 «Life size ». Barvni film.
Nova Gorica in okolica
ì SOČA «Uporni profesor», italijanski barvni film ob 16.00. «žrelo», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.3
SVOBODA (Šempeter) «žrelo», ameriški barvni film ob 17.00 in 19.3
PRAZNIK ŠPARGLJEV V ŠTANDREŽU
Danes, 6. junija, ob 15. uri slikarski ex tempore Ob 19.30 nastop folklorne skupine iz Koprivnega in ples ob zvokih ansambla Marcossi Na voljo šparglji, domača jedača in pijača
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Alla Salute, Ul. Cosulich, tel. 72-480.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je^ v Gorici dežurna lekarna Tavasani, Kor zo Italia 10, tel. 25-76.
Prispevki
Družina Maria Mučiča je za D0111 Andreja Budala v štandrežu prispevala 50.000 lir.
PnmoirefcTBnévnifc
M riiRA
6. junija 197é
OB IZIDU KNJIGE «LJUDSKO IZROČILO SLOVENCEV V ITALIJI»
Monumentalna zbirka ljudske ustvarjalnosti v naši deželi
Pogovor s Pavletom Merkujem, avtorjem knjige, ki je te dni izšla pri Založbi tržaškega tiska - Knjiga bo slovesneje predstavljena javnosti prihodnji četrtek
■'f
s;.. -,
Te dni je pri Založništvu tržaškega tiska izšla knjiga LJUDSKO IZROČILO SLOVENCEV V ITALIJI — 476 strani veiikega formata, 609 tekstovnih zapisov, preko 400 zapisov Ijiidske glasbe in precej fotografskega materiala Vse to v slovenskem izvirniku in italijanskem prevodu. Osem let zbirateljskega dela Pavleta Merkuja, skladatelja, slavista in urednika glasbenih oddaj pri slovenskem tržaškem radiu. Ob knjigi, ki ni samo njegovo osebno zadoščenje, ampak predstavlja tudi kulturni dogodek širšega pomena, smo se z njim nekoliko porazgovorili.
— Kako je z vašimi občutki, ko je veliko delo za vami, oziroma pred slovensko in italijansko kulturno javnostjo? In s katerimi besedam; bi knjigo pospremili v svet?
— Tako mi je, kakor je lahko človeku pri žetvi: zaradi razmer in neprilik ni mogel hiti pridelek obilnejši in boljši; a že tak se mi zdi bogato plačilo za dolgo in zahtevno delo. Knjigi želim, da jo bere čim več zelo mladih ljudi: morebiti jim bo dala to, česar jim niso utegnili posredovati starši, ki so morali skrbeti za drugačne dobrine: zavest, kje so korenine.
— Komu je knjiga namenjena, kateri kulturni smotri so vas vo-
dili pri oblikovanju takšne njene podobe?
— Knjiga je namenjena predvsem slovenskim, italijanskim in furlanskim etnografom in jezikoslovcem; zaradi širokega razpona kulturnih in socialnih tem bo lahko prišla prav zelo razvejanemu občinstvu.
— K zbirateljskemu delu in obdelavi ste najprej pristopili z ljubiteljsko vnemo, vendar kažejo zapisi, metodološki pristop in bogata pregledna kazala na premišljenost in strokovno poglobljenost. Kakšne težave ste imeli v tem smislu?
— Težave sem vestno opisal v uvodu, kaj bi zdaj to pogreval. Začel sem kot diletant, nepriprav-
•iiiiniiliiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHimiiiitfiiiitiiiiiiiitiiniiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiijiniiiiiiiiitiii
MEDNARODNO SREČANJE PISATELJEV V PORTOROŽU
Polemična zavzetost in strpnost obenem
Cankar v melodijah enajstih jezikov
Prejšnji teden je bilo v Portorožu mednarodno srečanje pisateljev. Srečanje, ki je bilo že deveto, prirejata Društvo slovenskih pisateljev in Slovenski center PEN. V Portorož so ob tej priložnosti prispeli pisatelji iz trinajstih držav, prisotni so bili seveda tudi pisatelji iž ostalih jugoslovanskih re-, publik in iz zamejstva Valentin Polanšek, Andrej Kokot, Marko Kravos in Ivanka Hergold. Med u-deleženci je bilo tudi več pomembnih imen svetovne literature, ki so prišli tudi zato, da počastijo 50 let slovenskega PEN centra. Naj omenimo samo kitajsko pisateljico Han Suyin, ki jo imamo v slovenščini že v številnih prevodih, Rogerja Cailloisa, Vladimira 0-gnjeva, Victorja Pritchetta, predsednika svetovnega PEN in Petra Elstoba, generalnega tajnika, pa Carla Cassole iz Italije.
Pisatelji so prpravili referate in diskusijske posege na tri teme: «Dojemanje in ustvarjanje v literaturi». «Neodzivna literatura» in «Pisatelj : ideolog ali kronat».
V	dvorani hotela Metropol so bila zasedania. katerim so sledile živahne diskusije, za katere res lahko rečemo da s< bile neobičajno zbrane, v duhu polemične zavzetosti in strpnosti obenem. Različna mnenja, posebno osnovana na svetovnonazorskih razlikah, so se za ;pdala tudi v vsebinska vprašanja vloge in mesta, ki ga ima pisatelj v današnjem svetu, pri tem pa se ie vsekakor ubrala v di hati zavzetost za odgovorno obvladovanj in soustvarjanje resničnosti. Ra/.nravljanje se je vsekakor nujno dobkalo vprašanja angažiranosti in tendenčnost. v literaturi, pa tudi drugih ustvarjalnih dilem.
Zanimiv, celo nekoliko razburljiv, je bil referat Rudija Šel ga o hermetični — neodmevni literatur: in pr.s|ievek Vojvodinca Tomislava Ketiga na isto temo. O-bema je bila skupna misel, da je «hermetična» literatura raziskovanje jezikovna avantura; Šel go je zelo nadrobno analizzai ustvarjalne principe tovrstnega pisanja in prišel do sklepa, da je «popularna» literatura vsebinsko hermetična. «hermetična» pa v resnici odprta. Ketig je zastavil problem «hermet.zma» nekoliko širše, kot družben pojav in ga imel kot e-neea od možnih poti v književnosti.
V	diskusiji so bili vsi nekam razburjeni in diskutantov se je nabralo. da jih je nekaj moralo počakati na drugi dan. No, drugega dne nismo zvedeli nič novega, česar ne b: kot značilno gledanje za tradicionalni literarni svet povedal že Šeligo v svojem referatu. — Skoraj sem pričakovala, da se bo oglasil kdo iz velikega sveta in povedal, kaj tam počnejo mladi, tako pa se me je lotil občutek, da imamo samo Slovenci pa še kje na jugu take «razvajene» otroke, ki se imajo za hermetične ali jih za to proglasijo drugi. Da je bila tema o herme-tizmu živa. je pokazala diskusija, kjer je duhovito nastopil tudi Roger Caillois. Ta francoski pisatelj je tudi prispeval morda najlepši referat in sicer na okvirno temo «Dojemanje in ustvarjanje v literaturi»: naslovil ga je «V čast podobi». Pravzaprav je to droben esej .napisan v jeziku, ki bi mu lahko rekli «svetel», saj je enostaven in presenetljiv. Caillois raziskuje, kaj je metafora, čudi se in ugotavlja: «Lov za poezijo predpostavlja tako iskanje, kjer so za uspeh potrebne potrpežljivost in
milost, spretnost, izkušnja in sreča. Plen je vedno neskončno majhen in sporen, kajti vsakič obstaja le iz nekaj podob neenakega bleska.»
Prijetno je bilo na posebnem večeru poslušati Cankarja v desetih tujih jezikih: v angleščini, nemščini, kitajščini, madžarščini, francoščini, italijanščini, grščini, poljščini, romunščini, ruščini in seveda v pojočem slovenskem' izvirniku, V dvorani zbrani pisatelji so sedeli tiho in sledili različnim jezikovnim melodijam. Tako smo praznovali stoletnico Cankarjeve-I. H.
(Nadaljevanje na zadnji strani)
Ijen za tako delo. Zdelo se mi je škoda dragocenega gradiva, zato sem skušal vzporedno z delom brusiti svoje metodološko orodje, da bom objavil gradivo v obliki, ki bo lahk) služila tudi strokovnjakom. Upam, da mi bojo vsaj nekateri med njimi odpustili predrznost.
— Žal je knjiga danes še v drugem smislu dragocena. Strašni potresni sunki prejšnji mesec so porušili na področju, iz katerega prav najbolj bogato zajema zbirka, ne samo materialno osnovo življenja, ampak so gotovo prizadeli tudi kulturno bogastvo tamkajšnjega človeka, njegovo duhovno integriteto. Se da ta škoda sploh oceniti, jo je mogoče na kak način zmanjšati?
— Škode, ki jo omenjate, ne moremo, tako menim ,ne oceniti ne zmanjšati. Vendar imam vtis, da je katastrofa v Benečiji prvič sprožila resno zanimanje Slovencev za to izredno deželico in njene ljudi: cela vrsta slovenskih časnikarjev tostran in onstran meje je sploh prvič obiskala Benečijo, italijanska javnost je marsikaj zvedela o njej, česar sicer ne bi, celo slovenska javnost je lahko brala kaj površnega o Benečiji.
— Pred kratkim smo brali, da bo že v naslednji sezoni v Trstu krstna predstava vaše opere Kačji pastir. Prepričan sem, da se tudi v tem delu kaže vaš odnos do ljudskega ustvarjanja. Koliko ljudska ustvarjalnost vpliva na vaše skladateljsko delo? Se morda niste lotili raziskovanja ljudskega blaga tudi iz ustvarjalne stiske?
— Ne, iz ustvarjalne stiske že ne. Toda i .jram krepko poudariti, da sem pri zapisovanju ljudskih pesmi odkril Ameriko: in ta naša amerika me je osvojila. Najprej so me osvojili ljudje: ti najbolj žilavi in bogati in radodarni Slovenci, tepeni od Boga in še od ducata bogov povrhu. Osvojila me je razkošna, mehka pokrajina. Osvojila me je nedotaknjenost izročila. Osvojilo me je to «naše» brez fraz in etiket, brez navlake šole cerkve kulture: dovolj je, da ljudje' čutijo, koliko ti pomeni bogastvo njihovega izročila, in že te osvojijo. Ti ljudje so me zavezali: ne morem več obstajati kot ustvarjalni umetnik mimo bogastva, ki sem ga spoznal ob njih. Najpreprostejša oblika, s katero se jim skušam oddolžiti in skušam njihovo izročilo izpri-
čati, je prirejanje njih pesmi v vseh mogočih oblikah. Toda spoznanje je seglo globlje: zato se v zadnjih letih vedno pogosteje zgledujem po samem bistvu «ljudskega» v glasbi. To je težko razlagati z besedami, še posebno zato, ker veljam za pripadnika sodobnega glasbenega izraza. Tudi v operi, ki sem jo pred kratkim končal, skušam, ne da bi se izneveril svojemu osnovnemu ekspresionizmu, v veliki meri oblikovati petje v skladu s stilemi ljudske glasbe: brez citatov in priredb, brez ožje krajevne karakterizacije; «duh» ljudska glasbe me oplaja. Upam, da je pot, ki sem jo ubral, pomembna, tvorna, povedna. In da predstavlja življenjsko alternativo v pustinji in tegobi sodobnih umetniških snovanj.
— Povrniva se še h knjigi. Koliko tovrstnega zbiranja in obdelovanja ljudskega blaga — bi bilo še treba opraviti? Kje so kraji, kjer bi se po vaših izkušnjah še dalo marsikaj najti? In katere delovne naloge zastavlja za slaviste, jezikoslovce, muzikologe, etnologe, sociologe in druge znanstvene delavce vaša knjiga?
— Zbirka je nastala po praktičnih kriterijih in vidikih. Dobro bi bilo sistematično preverjati ves teren vas za vasjo: prepričan sem, da zna predvsei.- starejši rod še veliko povedati. Vse zahodne briške obronke bi bilo treba še obdelati, več kot polovico nadiških krajev in mnogo terskih vasi od Mažerol do Brega in Fej-plana, kolikor jih ni potres izpraznil.
Delovne naloge za vse strokovnjake, ki jih naštevate? (Pa še za politike in šolnike?) Preprosto: vsak v svojem bi lahko spoznavali, raziskovali, ugotavljali, sklepali, učili in načrtovali in po potrebi še polemizirali, izpodbijali, prepričevali, kakor je pač v vseh teh strokah navada. (Večina teh strok mora Benečijo šele odkriti!) Toda njihovo delo nam bo pomenilo (nam, ki imamo te kraje in ljudi radi, in njim, ki v teh krajih hlastno razpoznavajo svojo identiteto) kaj vrednega samo v enem primeru: da ne bojo samo znanstveniki (politiki, šolniki), ampak da bojo znali biti predvsem ljudje: brez te lastnosti (potrošniška miselnost in znanstvena specializacija jo prerodi izključujeta) ne bo nihče spoznal in romei Benečije.
Vprašanja M. K.
PO SCENARIJU IVANKE HERGOLD JUTRI NA LJUBUANSKI TV
Televizijski film «Suha leta» - svet socialnih manjšin
Na sliki Angelca Hlebce v televizijskem filmu SUHA LETA po scenariju Ivanke Hergold in v režiji Marije Šeme, ki bo na sporedu ljubljanske televizije jutri ob 21. uri
Upravičeno z nekoliko večjim
poudarkom opozarjamo na predvajanje televizijskega filma Suha leta, ki bo na sporedu ljubljanske TV v ponedeljek ob 21. uri po italijanskem času. Ne samo ker je delo domačega avtorja in to v žanru, ki si ga slovenski literarni ustvarjalci niso docela u-svojili: če se ne motimo je celo to prvi originalno napisani scenarij za televizijski medij, ki ga napiše kdo od Slovencev tostran meje.
Tekst sam je vreden pozornosti zaradi pristopa, sporočilnega jedra in poetične napetosti. Ivanka Hergold ga je izvedla iz krajše proze, ki jo je najprej objavila pred nekaj leti revija DAN, pozneje pa še avtoričina knjiga Vse imaš od mene. Igra izrisuje v dramatičnih dimenzijah svet socialnih manjšin, kakršni so ljudje s hribovskih kmetij, ki jih je današnja civilizacija potisnila na rob, jih nekako izvrgla iz svojega v produkcijo in použivanje tempiranega ritma. Svet arhaičnih vrednot je obsojen in vendar v tej obsojenosti vztraja v dostojanstveni navezanosti na izročilo, m zemljo, na krpo življenja, ki se ves čas giblje v eksistencialnem krogu okrog edine človeške stalnice — smrti.
Dve ostareli ženski, mati in hči,
na osamljeni kmetiji izvesta, da je umrl sosed. Pride še bližnji sosed, ki ob drobnih sosedskih kupčijah išče ne samo, kako bi si zagotovil eksistenčni minimum, ampak tudi duhovno solidarnost svojih ljudi. Zvečer se vsa soseska zbere pri mrliču. Spet je enega njih manj.
Igra se dogaja v koroških hribih, lahko bi se dogajala tudi v Beneški Sloveniji ali kje drugje, če ne bi bila govorica igralcev koroško narečje, ki še bolj podčrtuje socialno zamejenost ljudi, ki so ostali sami s starostjo in smrtjo. Mlajši so se umaknili v dolino.
Drama je miljejska študija. Skoraj brez zunanjega dogajanja; grajena je na vzdušju in lirizmu, ki kljub vsemu preveva kruto realnost.
K sugestivni igri so v veliki meri pripomogli izvrstni igralci: na prvem mestu Jerca Mrzel, o-starela in nekoliko omejena hči, Angelca Hlebce v vlogi njene matere, ki ji staro dostojanstvo kmečke žene jedtea grobi eksistenčni boj ter Polde Bibič in Andrej Nahtigal v vlogah sosedov.
Zvesto tekstu, morda s premalo izdelano poetično linijo, pa kljub temu dovolj pretresljivo je film zrežirala Marija šeme.
OKROGLA MIZA POD GESLOM «ČLOVEK, DELO, KULTURA»
Ivan Cankar kot umetnik in borec
Izredno zanimivi in tehtni analitični posegi vrste uglednih slovenskih in jugoslovanskih književnikov in literarnih zgodovinarjev
Minuli teden je bila v Ljubljani ob začetku tedna Komunista pod geslom «človek, delo, kultura» zelo zanimiva in tehtna okrogla raza na temo «Cankar umetnik in borec», ki se je je udeležilo kakih dvajset uglednih slovenskih, zamejskih in jugoslovanskih književnikov in literarnih zgodovinarjev, med-njimi Josip Vidmar, Rudolf Golouh, Marja Boršnik, Fran Petre, Ivan Potrč, Dušan Moravec, iz zamejstva sta prišla Janko Messer in Marko Kravos, iz ostalih jugoslovanskih republik pa Dimitrije Vučenov, Aleksandar Spasov, Jožo Puziljevič in Radoji-ca Boškovič. V našem prvem sestavku na to temo bomo skušali
GORIŠKI DIJAŠKI DOM - OGNJIŠČE MLADIH SLOVENSKIH SLIKARJEV
Sedmerica v Mladinskem krožku
Milica Kogoj - Jože Cej - Vladimir Klanjšček - Bogdan Butkovič - Hiacint Jussa - Oskar Beccia - Silvan Bevčar
Mislim, da zasluži dijaški dom «Simon Gregorčič» v Gorici ob svojem jubueju posebno priznanje tudi za to, ker je pomenil in pomeni tudi danes edino ognjišče za mlade goriške slikarje.
Ub trideseti obletnici doma je sedmerica slikarjev, ki so tu do-rašcali ali delali, ali pa bili z domom tesno povezani, priredila na sedežu Mladinskega krožka posebno razstavo z namenom, da bi na kratko povedala, v kakšni razvojni stopnji ustvarjanja je danes vsak posamezen razstavljavec. Razstava torej nima namena biti nekakšen pregled dosedanje ustvarjalne dejamosti posameznih slikarjev, pac pa samo kratek podatek iz sedanjosti.
Pogosto sem te naglasil, da bo ostal naš kulturni prostor na Goriškem votel in v vsakem pogledu pohabljen, če ga ne bomo neprestano uresničevali z vsakršnim ustvarjalnim prilivom. Na žalost pa se dogaja tudi, da zanemarjamo lastne talente m se glede ustvarjalnega problema čutimo nekako oproščene, kot da živimo v nekakšnem rezervatu, ki dobiva postrežbo od zunaj. Premuto se podvizamo, da bi svoje umetnike podprli z večjo pozornostjo in pa tudi s lem, da bi jim dela odkupili ter si z njimi oplemenitili svoj dom. (Često se dogaja, da si celo naš intelektualec raje privošči za okras svojega doma banalen kič, ki si ga izbere morda celo na Andrejevem sejmu, kot da bi si kupil originalno sliko!). Mimo vsega si na ta način tudi zgovorno razkazujemo svoj okus...
Pa vrnimo se k razstavi.
Najstarejša predstavnica sedmerice je slikarka Milica Kogoj. Z domom je posebej povezana, saj je tu službovala preko petnajst let. Svojih slik pa ni rada razkazovala. Odkrili smo jih pravzaprav šele danes, čeprav, kot sama pravi, «slika od vedno». Njeno dela se zelo ločijo od vseh ostalih razstavljenih. Kogojeva se povezuje s starejšo generacijo slovenskih slikarjev. Včasih trna človek občutek, da se srečuje s krajino, kakršno sta nam tolma-
čila npr. France Kralj in pa Veno Pilon, le da ni tako «burja-sta»: tu gre za oblaste komponente, trdno grajene, ki razodeva^ jo svojsko zakonitost prostora in varnega zatišja. Prostor sam pa pogojuje topla svetloba, ki izžareva iz posameznih komponent. Škoda, da je ostala Milica Kogojeva tako zamolčana vse do danes!
Jože Cej se je na slikarskem področju ustavil menda pri letnici 1970. Vsaj tako sklepamo iz razstavljenih del. Iz teh samih pa razberemo že dovolj jasno nakazano novo smer njegovega bodočega snovanja: njegova krajina je namreč pravcati privid trdnih skladov, ki nekako odmevajo iz globin nad zemeljsko površino. Mislim, da nismo daleč od njegove poznejše preusmeritve v stavbarja. Škoda, da nam ni tu postregel s kakim načrtom npr. za spomenik padlim v Podgori ali v Dolu, ali pa za Kulturni dom v Štandrežu!
Vladimir Klanjšček je izmed razstavljavcev najbolj plodovit. To potrjujejo številne osebne razstave pri nas in v Jugoslaviji. Še posebno pa nas pri njem preseneča dejstvo, da se neprestano in sproščeno, človek bi rekel skoro nehote, razvija. Na pričujoči razstavi nas je iznenadila njegova poglobljena socialna tematika in prožna govorica.
Bogdan Butkovič se počasi u-veljavlja. Gre pač za slikarja samouka, ki je utegnil morda le mimogrede prisluhniti raznim slikarskim napotkom, zato daje vtis umetnika, ki si stežka odpira pot izražanju lastne notranjosti. V prejšnjih delih ga je privabljalo načelo popolne slučajnosti, tu pa opažamo, da se iz te slučajnosti pojavlja novo iskanje, kar pomeni brez dvoma lep napredek.
Hiacint Jussa nam je razobesil štiri slike manjšega formata: iz teh razberemo, da mu je šola (Scuola d’arte v Gorici) v tehničnem in stilnem pogledu dala mnogo napotkov (morda celo preveč!), a ga ni vzpodbudila k samostojnemu snovanju. Zato se nam zdi, da Jussa šele išče svojo pot.
Vse bolj čvrsto se oglaša Oskar Beccia. V «šolskih letih» je kazal posebno nagnjenje za grafiko. Pred kratkim pa se nam je nenadoma razodel v čisto drugačnem «formatu». Pred meseci je namreč prvič priredil osebno razstavo in tu pokazal, da ga je zamikala širša zasnova ter krepkejši zamah. Tudi tematika sama je postala v nekem pogledu bolj izrazita, kajti njegovo «likovno filozofiranje» o onem elementarnem vprašanju, ki mu pravimo prapočelo, bo prav gotovo dober predpogoj za razvijanje slikarjeve miselne vsebine, že te prve ugotovitve, da je življenje večen konflikt z amorfnim svetom in pa da je življenje hkrati ljubezen, označujejo precej jasno Bec-ciovo osebnost. Tudi v zgolj izraznem pogledu je njegova Poteza zelo jasna: nekam dramatično se mu zverižena črta polagoma izvija iz lastnega vozla in se nato z lastno energijo prebija v prostor, tako da imamo ponekod celo vtis reliefnosti.
Najmlajši med vsemi je Silvan Bevčar. Razstavil je štiri pero-risbe čisto klasičnega značaja. Čeprav gre ponekod za enostaven «prenos» npr. pristne domačije, se pa njegova krajina presnavlja v že subjektivno refleksijo. Pri vsem tem ga odlikuje izredno fina in sproščena črta.
Ob zaključku bi bilo morda vredno pripomniti tudi to, da so od sedmih slikarjev, ki tu nastopajo, štirje obiskovali slovensko u-čiteljišče v Gorici (Cej, Klanjšček, Beccia in Bevčar) in tu prejeli prve in bistvene napotke. Ceju in Klanjščku je botrovala prof. Noemi Rener, Becci prof. Klavdij Palčič, Bevčarju pa prof. Hiacint Jussa. Že iz razstavljenih del takoj spoznamo, da ni šlo le za «šolske» napotke, pač pa za mnogo več. Zato bi bilo prav, da bi se iznebili predsodka, da je likovna vzgoja na tem zavodu le «stranski predmet»: utegne biti mnogo več!
Milko Rener
predstaviti in posredovati nekatere misli in ugotovitve treh udeležencev, in sicer Dušana Moravca, Janka Messnerja in Frana Pe-treta.
Dušan Moravec, naš ugledni literarni zgodovinar in eden izmed urednikov zbranega deia Ivana Cankarja, je govoril na temo neločljivosti Cankarja umetnika in kulturnopolitičnega delavca. Uvodoma je dejal, da je to eno izmed tistih temeljnih vprašanj v zvezi z Ivanom Cankarjem, ki je bilo že v času njegovega življenja, potem v obdobju med obema vojnama in je tud; še danes pogosto zgrešeno pojasnjevano. Gre za vprašanja, o katerem bi bilo mogoče napisati knjigo ali vsaj obsežno razpravo: za neločljivost Cankarja umetnika in Cankarja kulturnopolitičnega delavca. V Cankarjevem pripovednem in še posebej dramskem delu najdemo zelo številne in nič manj značilne misli, ki se pogosto skorajda pokrivajo in enačijo z izjavami, na katere naletimo pri prebiranju njegovih političnih člankov, javnih govorov in predavanj ali pa njegovih pisem, namenjenih sodelavcem in prijateljem.
Na treh primerih, ki so vendar zelo značilni, je Moravec jasno in dokumentirano podprl svojo tezo. V svoj'h prvih dunajskih letih je namreč Cankar, še zelo mlad in komaj na začetku svojega miselnega in umetniškega vzpona, pisal svojemu bratu, s katerim ga niso vezali enaki pogledi na življenje: «Kar pišem, je revolucionarno». To neprikrito izjavo je malo pozneje v pismu istemu naslovniku še razširil in bolj utemeljil: «V drami ali noveli povem tisto, kar mi je ravno najbolj pri srcu in kar bi v članku ali eseju ne mogel tako jasno ali odkrito povedati.» Živ primer iz istega obdobja, seveda še zdaleč ne edini, pa je njegova satirična komedija Za narodov blagor, v kateri je obračunal z zlagano moralo obeh meščanskih taborov, klerikalnega in liberalnega in naravnost napovedal revolucionaren prevrat: «Vašo polno mizo bodo zasedli tisti pozabljeni hlapci, tisti zavržene: in razcapanci ...» in dodaja: «In kadar pride tisti veliki čas, pomislite, da je moral priti.»
Drug, še značilnejši primer, je Cankarjev vstop v «areno življe-
nja», kakor je sam dejal, v letu 1907 in njegovo umetniško delo v istem letu. Takrat je Cankar sprejel povabilo in kandidiral na socialistični listi. Zelo trezno je presojal razmere in prav dobro vedel, da tisto leto njegova zmaga še ni možna, zmagal bi, ko bi odločali samo delavci, rad pa je stopil v «areno življenja»,, trdno . verujoč, da «sedanjost ni nič, bodočnost je vse.»
Tretji, najznačilnejši primer, ob katerem se velja pomuditi, pa veže Cankarjevo najzrelejše obdobje s poslednjim letom njegovega življenja, veže njegovo dramo Hlapci z zadjnimi političnimi nastopi. Stavki iz Hlapcev kot «Ta roka bo kovala svet. — Vi, ki imate v srcu mladost in v pesti, moč, vi glejte! Ob vaših plečih bo slonelo življenje» bodo spremljali Cankarja vse življenje in zadnje leto pred smrtjo, ko je v zadnjem vojnem letu poslednjič nastopal, jo je ponovil skorajda z enakimi besedami, vendar ne v umetniških delih. Ko se je zapletel po svojem tržaškem predavanju Očiščenje in pomlajenje v polemiko s predstavniki desnega krila stranke, je zapisal preroško misel, ki se je zdela sodobnikom utopija: da je «delavstvo tista skala, na katero bomo gradili Slovenci svoj boljši dom», da je «ono, prav ono poklicano stopiti na fronto v boju za samostojno, neodvisno jugoslovansko državo». In nekaj tednov pozneje je v svojem zadnjem predavanju, pol leta pred smrtjo, isto misel ponovil in podčrtal s še lepšimi besedami, e-nakovredni Jermanovim iz Hlapcev: «Na plečih delavca - proletarca sloni bodočnost slovenskega naroda, naroda proletarca.»
Janko Messner je v svojem polemičnem in zanimivem posegu predvsem govoril na temo, kaj bi dejal Ivan Cankar danes.
Potem, ko je ugotovil, da je bil Cankar zvest in nepodkupljivi o-cenjevalec družbenih razmer svojega časa in prostora, je nadaljeval:
«In kdor je njegova dela prebral in zna opazovati današnji svet okrog sebe —, bodisi tostran Karavank ali onstran njih, lahko kaj kmalu ugotovi, da se ta zaradi njegove literature ni obrnil za 180 stopinj. Tudi Dunaj se zaradi Karla Krausa in njegove Bakle
ni. Narobe: tam cveti družbena laž čedalje bolj bujno, odkar se odeva z umetnimi vlakni tvrdke Bruno Kreisky et Co. Kakšna je ta prima avstrijska tkanina, koroški Slovenci živo občutimo: od hladu se pod njo stresamo, kakor ovce v nevihti na Obirju, stlačene v stajo na prepihu, da šklepečemo z zobmi. . .
... Le kaj bi dejal Ivan Cankar o današnji situaciji na Koroškem? O slepomišenju povojnih avstrijskih vlad? O današnji avstrijski socialdemokraciji in o tem, za kakšno ceno jo je dr. Bruno Kreisky pripeljal v vlado. O kanclerju — pravljičarju, ki ima toliko različnih resnic pri roki, kolikor interesentov ga zanjo sprašuje ... In kaj bi dejal o njegovem stalnem spremljevalcu esesov-cu Friedrichu Petru?
In kaj bi dejal Cankar predstavnikom koroškh Slovencev, ki se vozarijo tja gor k njemu. Ali ne bi spet dejal, kakor svoje dni, naj pustimo Avstrijo v lastnem dreku ... Smo mar bili koroški Slovenci kdaj v zgodovini ekspanziv-ni? Ali pa nacisti? Imperialist'?
In, ali ne bi pokazal na Solidarnostni komite naših mladih v Klubu slovenskih študentov na Dunaju in pri Kladivu, češ za njimi in z njmi vam je pot do pravic, nikjer drugje? Nobena druga inter-nacionalizac ja vam ne more obetati več kakor borba na domačih tleh z združenimi silami vseh avstrijskih demokratov, od katoliške delavke do komunističnega novinarja . ..
Če avstrijska socialist ena vladna stranka trideset let po pošastni hitleriji še ne mara koroške zemlje denacificirati in ni voljna zavarovati ducat dvojezičnih krajevnih tabel ne, tedaj vam pač ne ostane kaj drugega kakor demokratičen prit sk od spodaj, kakor oktobra 1973 in aprila 1976.
In, ali ne bi pokazal Cankar na NOB, češ kakor tedaj, tako bodite složni koroški Slovenci tudi danes ... Na osnovi pravic, ki jih imate zakoreninjene v sedmem členu avstrijske državne pogodbe, si dajte vsi Slovenci sreče za to dolgo težko borbo, kakor pravite na Koroškem, kadar si v roke segate . ..
Dušan Zeljeznov
(Nadaljevanje na zadnji strani)
...................................................................
Silvio Delbosco: «Frammenti» - spev naravi
Pesniška zbirka, ki jo je Silvio Delbosco v samozaložbi izdal ob začetku tega leta, je tipičen primer spontane ljubezni do umetniških izraznih sredstev in kot tak — še posebno v današnjem času — vreden največjega spoštovanja in tudi iskrenega občudovanja.
Prava redkost je namreč, da se v naši družbi, ki ji je denar merilo vsega, oglasi človek, ki še verjame v lepoto ali, bolje rečeno, v etično moč estetike in v določenem trenutku svojega življenja začuti potrebo, da svojo vero posreduje drugim, ne da bi v zameno zahteval nič razen hvaležnosti, da živi in da se lahko o-brača na sočloveka.
Pesniška zbirka Silvia Delbosca je torej predvsem ganljivo pričanje o moči čustva in žlahtnosti poezije, ki noče umreti, pa čeprav ji sodobni človek že skoraj sto let
koplje grob. Zato je verze tega izjemnega tržaškega človeka - pesnika treba gledati v posebni luči in jih meriti predvsem s srcem, kajti iz srca so izšli in samo srcem govorijo.
To pa seveda še ne pomeni, da ne smemo načeti pogovora o objektivni kakovosti Delboscove poezije, češ, saj gre za samouka, ki ne more preko okvira omejene izkušnje in skromnih izraznih sredstev. Z daljšim uvodom smo samo hoteli poudariti kulturni in humani pomen tega razveseljivega pesniškega pojava in opozoriti morebitne bralce na resda tolažljivo dejstvo, da poezija še živi, če ne drugače, vsaj kot potreba po vzvišeni obliki dialoga med ljudmi.
Naj zato takoj povemo, da je Delboscova pesniška zbirka vredna vse naše pozornosti.
Ne gre sicer za univerzalno iz-
poved, v kateri se lahko prepozna vsakdo izmed nas. Tržaškega pesnika zanima predvsem narava, kakršna se mu pokaže tu v Trstu in njegovi neposredni okolici in zanima ga človek v njej. Zaradi tega so njegove pesmi v glavnem prizorčki iz našega vsakdanjega življenja, ko smo odložili vse banalne skrbi in iščemo okrog sebe nekaj, kar bi vsaj trenutek lahko preokrenilo naše misli v uživanje naravne lepote v našem mikro-kozmosu. Včasih pretresa ta mali svet kaka zla slutnja ali kak dramatičen dogodek in pesnikovi verzi se obarvajo z epskimi, baladnimi odtenki. Toda baladni prijem ne pristaja Delboscovi izra-z'to lirični naravi. Njegov pesniški jezik se v takih primerih po nepotrebnem napne in nastale nabrekline izvenijo papirnate, kot bi jih pesnik ne mogel precediti
skozi hipersenzibilno sito svoje raz-mišljujoče narave.
Sicer pa takih prehodov ni mnogo v zbirki. Delbosco se očitno zaveda svoje predvsem lirične u-smerjenosti in se zato redkokdaj spušča na pesniška področja, ki mu niso kongenialna.
In tudi to posredno priča o njegovi umetniški zrelosti. Njegove najboljše pesmi so torej tiste, ki mu neprisiljeno privrejo iz srca, ko opazuje naravo s kristalno čistimi mislimi in z začudenjem o-troka, ki mu že pisani metulji, glasni črički ali otožni kužki predstavljajo veliko odkritje in zato pravo doživetje. V takih trenutkih doseza Delboscova poezija presenetljivo neposrednost in veliko prepričevalnost. Še najboljša pa je morda tam. kjer se pesnik popolnoma prepusti valu čustvene ganjenosti, kot na primer v teh
kratkih, a zelo lepih verzih, posvečenih Krasu:
Kras: med tvojim kamenje [t> spominu živi suho deblo mojih
[prednikov; na tvojo izsušeno zemljo se [vračam
kot zamišljen popotnik, da bi [povezal
čas, ki je že pretekel, s tistim, [ki prihaja.
Svojo knjigo je pesnik opremi! z barvnimi reprodukcijami lastnih slik, v katerih se točno ponavlja lirično vzdušje pesmi. Ne gre torej za običajne ilustracije, marveč za idealno dopolnilo pesmi, s katerimi tvorijo eno samo nedeljivo celoto, kar daje knjigi še posebno umetniško vrednost in dandanes žal zelo redko vsebinsko dimenzijo.
Josip Tavčar
PrTmoirskì'dnevnik
6
6. junija 1971
horoskop horoskop horoskop horoskop horoskop
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Nekaj koristi, ki ste jih imeli od sodelovanja nekoga, bi znali sedaj drago plačati. Ne-razpoloženje na delu ali motnje v poslih. Ne računajte s pomočjo nikogar. Tudi v ljubezni bo prišlo do nekih motenj. Pozneje pa bo veliko prijetneje. Varčujte z močmi in zdravjem.
BIK (od 21. 4. do f	20. 5.) Zelo razgi-
f	ban	teden, vendar
wr J bodo rezultati pogo-jeni od najrazličnej-1 ših odnosov v družbi. Ne računajte, da bo vse klonilo pred vami. Obdajajo vas ljudje, ki vedo, kaj hočejo. Tudi v družini bo potrebno upoštevati različna mnenja, ne le vaša. Nervoza in glavobol.
DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Razmere se bodo spremenile tako, da vam ne bo lahko, hkrati pa računajte z rezultati, kakršnih že dolgo niste imeli. Neko tuje vmešavanje v vaše posle vas bo še podžgalo k dejavnosti. Imejte več vere vase in zanesite se na svojce. Glede zdravja vse v redu.
Veljaven od 6. do 12. junija 1976
RAK (od 23. G. do ’ z» «L N 22. 7.) Ne bo vse ' j*	' teklo tako, kot vi
'	j računate in kot bi
bilo prav, toda rezultati vaših naporov bodo dobri, celo odlični. Tudi v družbi se boste dobro uveljavili. In vendar ne boste kdo ve kako zadovoljni, ker ne boste srečni. Nekje vas bo kaj zmotilo in spravilo v zlo voljo.
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Omejujte svo-/	\ jo dejavnost le na
t	j tista področja, ko-
V ' J der ste zares doma.
'-----/ Vsak današnji ko-
rak izven določenih okvirov bi bil zelo tvegan. Načrte boste delali za na pot, morda za počitnice. Vse se bo skladalo z vašimi željami ter z željami osebe, ki jo imate radi.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Skušajte čimprej izločiti iz programa tisto, kar je negotovega. S prijateljskimi potezami boste več dosegli kot z o-strostjo. V družbenem življenju se boste uveljavili, ne bo vam pa zadoščeno. Pa tudi v ljubezni ne bo popolnega soglasja.
TEHTNICA (od 23.
9.	do 23. 10.) Nekaj dni vam bo šlo vse narobe, nato se bodo razmere uravnale. Kljub temu pa
bodo rezultati naporov bolj šibki in vzdušje bo napeto. Skušajte biti popustljivi do tistih, ki vam kvarijo posle. V družini bo vse teklo dobro, vendar brez navdušenja. Prehlad.
ŠKORPIJON (od 24.
10.	do 21. 11.) Mož-
'	1	no je, da se vam
vse zruši, kar ste gradili na trhlih temeljih. Preveč zaletavi ste in to se prej ali slej maščuje. Bodite trezni, ko boste delali načrte za prihodnost. V ljubezni in v družbi boste želi neverjetno velike rezultate. Pazite na hrano.
STRELEC (od 23.
11.	do 20. 12.) V vzdušju nervoze in nerazpoložen j a boste vendarle izpeljali načrt. Ne bo veliko ne materialnih ne moralnih uspehov, in vendar boste morali biti zadovoljni, ker bo drugim še slabše. Če potrebujete utehe, jo iščite med svojci. Zdravje dobro.

KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Sledite poti, ki ste si jo izbrali. Bo to najbolje, kar lahko v trenutku negotovosti storite. Neko prijateljsko srečanje bi vam lahko veliko koristilo, toda ne nasedajte spletkam. V ljubezni vse po stari poti, to se pravi dobro. Ne tožite glede zdravja.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Možnost večjih poslov ali kakršnega koli zaslužka. Če tega ne bo, boste doživeh veliko moralno zadoščenje. Ne pozabite na svoje obveznosti, kajti dana beseda mora obveljati. To velja tudi v odnosih do domačih, da ne govorimo o ljubljeni osebi. Nerazpoloženje.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Neka oseba vam bo sicer pomagala, toda tudi njen račun ne bo majhen. Nekje boste zabeležili korak nazaj, morda kako izgubo ali kaj podobnega, vendar pa bo obračun ob tednu pozitiven. Tudi obračun nekega prijateljstva bo vsestransko pozitiven. Zdravje dobro.
KRIŽANKA... z našim krajem
fi	2	3	4		5	6	7	8	9		10 ■
11				m	12					■	
13			m	14	■	15	ri n		■	16	
17		II	,a		19			■	20		
		21					m	22			s
23	24		25			■	26				27
28		29			H	30			e	31	
	32			■	33					m	
34			■	35					■	36	
37		m	38			■	'	■	39		
		40				41	E	42			
43			__________				,	, ,		, ,,,	
Se dve avtostradi skozi Jugoslavijo?
Ena bi vodila v smeri Sever - Jug, druga na Jadran
Pred dnevi smo mogli v slovenskem tisku brati vest, da ima SR Slovenija nekaj nad deset milijard dinarjev, seveda novih, za reševanje cestnega omrežja. Podrobnejši načrti sicer govore, da bi v Sloveniji, če bi hoteh povsem urediti cestno vprašanje, potrebovali okoli 100 milijard, toda to so v sedanjih razmerah bolj sanje kot resnična možnost. Zato bodo svoje načrte uravnali tako, da bodo kar se da gospodarno porabili, kar je na razpolago.
Toda Slovenija je le del Jugoslavije in po nekaterih novejših vesteh spada Jugoslavija v «enoten evropski načrt», ki predvideva širšo mednarodno cestno povezavo, ki obsega tudi balkansko območje. In v tem načrtu prihaja Jugoslavija v poštev na dva načina, točneje v zvezi z dvema cestnima povezavama. En načrt’predvideva povezavo Sever-Jug,
VODORAVNO: 1. nasprotniki idealistov, 11. vrsta žitarice, 12. pozitivni električni pol, 13. očka, 15. teta v španščini, 16. Palermo; 17. oblika glagola biti, 18. vrsta sloga z razkošno dekorativnostjo, 20. zunaj, 21. Stalinov predhodnik, 22. dvojica, 23. Tomaž Gruden, 25. o-kroglo število, 26. večja soba, dvorana, zlasti sprejemnic?., 28. ime filmske igralke Papas, 30. zal, čeden, 31. predlog, 32. ime italijanske pevke Zanicchi, 33. «naš kraj», 34. mesto v Belgiji, 35. o-snovna dolžinska enota decimalnega sistema, 36. Peter Kavalar, 37. natrij, 38. italijanska prestolnica, 39. spremljevalka boginje Venere, 40. najvišji moški glas, 42. častni naslov, 43. veda o germanskih jezikih, književnosti in kulturi.
NAVPIČNO: 1. ljudstvo vzhodno od Mrtvega morja, 2. motorno prevozno sredstvo, 3. tuje žensko i-me, 4. Emil Staiger, 5. Ivo Andi ič, 6. Aškerčevo ime, 7. bivši nogometaš Torina, 8. žensko ime, 9. Sarajevo, 10. Cankarjevo ime, 14. največj italijanski pesnik, 16. bivši južnoameriški diktator, 18. jezna, razburjena, razkačena. 19. ... de Janeiro, 20. pojav na morju, 22. prvina za časopise, 24. zelo nalezljiva epidemična bolezen, 25. nasprotno od juga, 27. začasna omama, 29. prva žena, 30. premikanje po zraku, 33. v Sokratovi filozofiji: notranji božji glas, 34. «veselje» smučarjev, 35. vrsta razstrelivnega orožja, 36. čez, 38. Romulov brat, 39. ... in drugi, 40. Tom Robertson, 41. Reka, 42. Ken Tibor.
(lako)
iiiiiiiimimiiiiiuiiiiiMiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiifiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiu
Starim Avstralcem grozi že izginotje
Alkoholizem med moškimi, pa tudi med ženskami Razmeroma veliko tuberkuloze • Zapostavljenost
SYDNEY, 5. - Kakor je belopolti priseljenec spravil v nevarnost sam obstoj ameriškega prvotnega prebivalstva — Indijancev, tako je doseljeni človek spravil v nevarnost staro prebivalstvo Avstralije. Preostali prvotni prebivalci Avstralije živijo v razmerah, ki jim grozijo popolno uničenje. Posebna komisija, ki jo je imenoval avstralski parlament, je sedaj sestavila že svoje tretje poročilo parlamentu in to poročilo je podoba tragičnih razmer, v katerih živijo preostanki avstralskega ljudstva.
Iz poročila, ki ga je zbrala že omenjena komisija, bomo povzeli nekaj zelo zgovornih podatkov. Nad 55 odstotkov starih Avstralcev, ki živijo v mestih, so «siromaki • li zelo veliki siromaki». Smrtnost med otroki sicer ni izredno velika, vendar pa za dvakrat večja kot pri ostalem prebivalstvu Avstralije, tako da jih u-mre že skoraj pet odst. Polovica otrok v starosti od 6 mesecev do 4 let, ki živijo še v «rezervatih» v Queenslandu, je umsko in fizično zaostalih. V zvezi s tem je govor o
slabi prehrani, celo o podhranjenosti, ki je splošen pojav med starim avstralskim prebivalstvom. Podhranjenost ali slaba prehrana je hkrati kriva za pogoste infekcije in za malomarnost, ki jo kaže 80 odstotkov teh otrok v šoli.
Šest od desetih starih avstralskih prebivalcev trpi za traho-mom, kar 28 odstotkov moških in 35 odstotkov žensk mučijo umske in psihične motnje. Nad 53 odstotkov moških se predaja alkoholu in tudi 3 odstotki žensk podlega tej razvadi. V sicer tako zdravem ambientu, kakršen je avstralski, so odkrili, da 7 odstotkov staroavstralskegc ljudstva boleha za tuberkulozo.
Pri tem nastaja še zelo pereč problem: stari Avstralci, ki jih je belopolti prišlek vedno zapostavljal, kolikor jih ni v prvih časih celo preganjal, ne marajo pretesnih stikov z ostalim prebivalstvom in z oblastjo, ne marajo na primer v bolnišnice, kajti tudi v bolnišnicah «je v veljavi rasizem», kot zatrjujejo prizadeti Avstralci.
drugi pa predvideva le manjši, krajši krak.
Povezava Sever-Jug je pravzaprav le del veliko večjega vseevropskega načrta, ki predvideva cestno povezavo švedske, Poljske, Danske in drugih evropskih dežel, katerih ceste bi se v enotni mednarodni arteriji strnile v eno, ki bi pri Subotici prešla jugoslovansko mejo in nato nadaljevala preko Novega Sada do Beograda, odtod dalje do Niša in vse do grške oziroma do bolgarske meje in dalje.
Druga povezava pa bi bila povezava z Jadranskim morjem.
že v začetku smo rekli, da bi Slovenija potrebovala desetkrat več sredstev za ureditev cestnega omrežja kot jih ima, sedaj pa govorimo že o dveh velikih avtomobilskih cestah. To vsekakor ni v skladu z možnostmi.
Predvsem je treba povedati, da bi se cesta, ki bi Jugoslavijo «rezala» od Severa proti Jugu, priključila na že davno načrtovano in deloma že izpeljano cesto med Beogradom in Nišem, ki je sedaj le «polovica» avtostrade. Z druge strani pa je v zvezi s temi načrti Radmila Pavičevič, ki je bila na nedavnem mednarodnem zasedanju za cestni promet, ki ga je sklicala v Ženevi Ekonomska komisija Združenih narodov, rekla, da so vsi ti načrti šele «preprosta ideja», kvečjemu «prednačrt». Vendar so v Ženevi ustanovili tri komisije in ki bodo že sedaj začele z delom, seveda prvenstveno v smislu, kaj se sploh da sedaj v kriznem obdobju razvitega sveta sploh napraviti. Vrhu tega so že sedaj sklenili, da se bodo v Ženevi srečali še dvakrat, da se dogovorijo o osnovnih vprašanjih. Pred tem pa se bodo sestali posebej strokovnjaki na Poljskem in v Grčiji.
Avtostrada Sever-Jug bo po teh načrtih vezala deset držav. Ena trasa, ki smo je že omenili, bo «rezala» Jugoslavijo na vzhodni strani, druga smer pa bi povezovala osrednjo in del vzhodne E vrope z Jadranom, kajti od ma džarske meje, konkretno od Su botice bi se usmerila v smeri Zagreba, odtod pa bi nadaljevala v smeri Karlovca, do koder že vodi avtomobilska cesta, in nato do Reke da bi tudi ta del Evrope, Poljska, Romunija in Madžarska, imele naglo povezavo s «toplim» Sredozemskim morjem.
N. M.

11.00
12.15
12.55
13.30
14.00
15.00
16.00 17.10
17.40
18.40
19.00
19.45
20.00
20.45
21.45 23.35
15.00
17.50
18.40
18.50
19.40
19.50 20.45
21.40 22.05
9.50
11.00
12.30 15.10 15.45 16.15 17.55
18.30
20.30 20.50 21.00 22.00 22.25 22.40 23.20
NEDELJA, 6. JUNIJA 1976
ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal
Maša in V nedeljo ob 12. uri
Kmetijska oddaja
Risani filmi: Uporniki v družini
DNEVNIK
Film «TRIJE MUŠKETIRJI» z Douglasom.Fairbanksom
IL MARCHESE DI ROCCAVERDINA, 3. zaključno nadaljevanje
Flaherty: Človek in priroda
Zadnja številka, scenarij napisal Italo Fazan
Skupaj, kot da se to nas ne tiče
Športne kronike in vesti
Italijansko nogometno prvenstvo; prenos polčasa Volilna kronika in Vremenska slika DNEVNIK
Un attimo meno ancora
Športna nedelja, komentarji in kronike
Napoved programa za prihodnje dni. Ob koncu DNEVNIK
Drugi kanal
Kol. dirka po Italiji, 16. etapa in razprava o njej
Lahka atletika, prenos iz Pescare
VELIKI LOV, TV film
Napoved programa za prihodnje dni
K MIZI OB 19. URI
Volilne kronike
DNEVNIK 2 - ODPRTI STUDIO in ŠPORT BIM BUM BAM, glasbena prireditev DNEVNIK 2 — ZADNJE VESTI Sedmi dan: kulturne aktualnosti
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
Ljubljana
Republiška revija mladinskih zborov v Zagorju BITKA ZA RANJENCE, TV nadaljevanka LJUDJE IN ZEMLJA Pisani svet
ATLETSKI POKAL JUGOSLAVIJE — reportaža Igre brez meja — evrovizijska oddaja Onesnaževanje celinskih voda SVOJEGA TELESA GOSPODAR, celovečerni film DNEVNIK'
Tedenski gospodarski komentar A. Diklič: SALAŠ V MALEM RITU, nadaljevanka Slovenski impresionisti: MATIJA JAMA DNEVNIK
Rokomet: JUGOSLAVIJA — ROMUNIJA, drugi polčas Športni pregled
Koper — barvna
15.45 Atletski pokal Jugoslavije, prenos iz Celja
16.15	BALKANSKO PRVENSTVO V BOKSU, prenos 20.30 Otroški kotiček
21.15	Ti si kakor glasba, celovečerni film 22.50 Germinai, dramatiziran roman 23.40 Rokomet: Jugoslavija — Romunija
Zagreb
13.15	Jugoslavija, dober dan 14.55 živel Benjovski
21.00 Beograjske zgodbe
TRST A
8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila;
8.30	Kmetijska oddaja; 9.00 Maša;
9.45	Boccherinijev Godalni kvartet; 11.15 Mladinski oder: «Moj oče in jaz»; 12.00 Nabožna èlhsbà; 12.15 Vera in naš čas; 12.30 Glasbena skrinja; 13.30 Glasba po željah;
15.45	Radijska drama: «Pravljica»;
16.30	Nedeljski koncert; 17.20 Zbirka plošč; 18.30 Glasba in šport;
19.30	Zvoki in ritmi; 20.00 šport;
20.45	Pratika; 22.00 Nedelja v športu.
KOPER
7.30, 8.30, 12.30, 18.30, 21.30 Poročila; 8.40 Jutranja glasba; 10.00 Z nami je •.. ; 10.15 Glasbeni portret: 10.30 Dogodki in odmevi; 11.45 Prisluhnimo jim skupaj; 12.10 Glasba po željah; 14.00 Najbolj popularne popevke; 15.00 Orkester Para-mor; 15.45 Carlo in Egisto Baiardi; 16.00 Koncert na trgu; 17.00 Slikar Rudolf Saksida; 17.15 La Vera Romagna: 17.30 Sosedni kraji in ljudje; 17.50 Glasba po željah; 18.40 Zabavna glasba; 19.00 Primorska poje; 19.30 Na športnih igriščih;
RADIO 1
8.00,	13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 6.25 Almanah; 9.00 Godala; 10.00 in
11.30	Roditeljski krožek; 11.50 Volilna kronika; 12.00 Popularne plošče; 13.20 Kič;! i'4.30 Malo satire,
15.30	Hit Parade; 15.50 Omelia
Vanoni; 17.00 Južnoameriški ritmi; 18.10 Giro d’Italia; 18.20 Operni koncert:	19.20 Glasbeni variete;
20.20 Ponovno na sporedu;
SLOVENIJA
7.00,	8.00, 10.00, 14.00, 20.00 Poročila; 7.15 Danes je nedelja; 8.30 Za kmetijske proizvajalce; 9.07 Frane Puntar: Holadrija - igra za o-troke; 9.45 Skladbe za mladino;
10.05	še pomnite, tovariši... ; 10.55 Vojaki, dober dan!; 11.05 Prvi a-plavz; 14.20 Nedeljska reportaža;
15.05	Nedeljsko popoldne: poročila
o športnih dogodkih in humoreska: I. Cankar:	Gundula; 17.00 Bjorn
Runeborg: V misli zatopljeni tekač; 20.40 Glasbene razglednice; 20.50 Lahko noč, otroci!; 21.00 V nedeljo zvečer; 23.20 Skupni program JRT;
PONEDELJEK, 7. JUNIJA 1976
ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal
12.30	Poljudna znanost: monografija o bezbolu
12.55	Tedenska informativna knjižna oddaja
13.25	Vremenska slika
13.30	DNEVNIK
14.00	Tečaj nemškega jezika
16.45	Program za najmlajše: Briopazio.
17.15	Program za mladino: Slike iz sveta
17.40	Smith: Slepa pravica
18.15	Poljudna znanost: elektronska mikroskopija *
18.45	Sindikalne aktualnosti 19.10 Magoojeve prigode
19.45	Volilna kronika in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.45	VOLILNA TRIBUNA
Tiskovna konferenca radikalne stranke
21.30	«La visita» — Film
Ob koncu DNEVNIK in Vremenska slika
Drugi kanal
15.00	Kol. dirka po Italiji, 17. etapa in razprava o njej Dviganje uteži
18.00	Da, ne. Zakaj? POTROŠNIK HOČE VEDETI
18.30	RUBRIKE DNEVNIKA 2 18.50 II cavaliere solitario, TV film
19.15	Posvečeno Angelu Brofferiu
20.00	DNEVNIK 2 — ODPRTI STUDIO
20.45	VOLILNA TRIBUNA 1976 — TISKOVNA KONFERENCA RADIKALNE STRANKE
DNE VNIK 2
21.30	PETROSINO
22.40	Simfonični koncert
Ob koncu DNEVNIK 2 - ZADNJE VESTI
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana
18.05	Program za najmlajše: Zgodbe o poluhcu
18.25	Zasebna življenja: Sivi tjulenj
18.50	Obzornik
19.05	SMUČANJE NA VODI
19.35	Odločamo
19.45	Mladi za mlade
20.30	DNEVNIK
21.00	I. Hergold: SUHA LETA, TV drama
21.35	Slepi o sebi in svojem življenju
22.50	Kulturne diagonale 23.20 DNEVNIK
Koper — barvna
20.55	Otroški kotiček
21.15	DNEVNIK
21.30	živalski vrtovi: Antwerpen
22.05	Prodali so jih milijon, glasbena oddaja
22.50	Mojstri stare japonske umetnosti 23.20 Baletni večer: FEDRA
Zagreb
21.00 J. Ribnikar: ONI TRIJE, drama
21.50	Življenje filma
22.50	Dokumentarni film
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Scenska in baletna glasba; 18.55 Pianist Pino Calvi; 19.20 Jazzovska glasba; 20.00 športna tribuna; 20.35 Slovenski razgledi. . .
KOPER
7.30,	8.30,	12.30.	14.30,	17.30,
18.30, 19.30 in 21.30 Poročila; 8.40 Jutranja glasba; 10.00 Z nami je; 10.10 Otroški kotiček; 11.15 Prisluhnimo jim skupaj; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Na igriščih in v telovadnicah; 14.35 Pismo iz... ; 15.15 La Vera Romagna; 16.00 Otroški kotiček; 16.45 Plošče; 17.45 Operne uverture; 18.00 Ponedeljkov športni pregled; 18.15 Melodije in ritmi;
19.00	Glasbeni koktajl; 19.35 Moški ,zbor «Franc Zgonik» iz Branika;
20.00	Prenos RL.
RADIO 1
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 8.30 Jutranje popevke; 9.00 Vi in jaz; 10.00 Radijska razprava;
11.00 Volilna tribuna; 11.40 Gleason in njegov orkester; 13.30 Volilna kronika; 13.40 Klavirske skladbe; 14.05 Hit Parade; 14.40 Neapeljske popevke; 15.30 Radijska nadaljevanka;
13.45	Plošče za mladino; 17.05 Opej;, na in komorna glasba; 17.35 Knjižne novosti; 18.10 Giro d'Italia: -20.60 Plošče; 20.20 Ponovno na sporedu; 21.15 Literarna oddaja.
SLOVENIJA
7.00. 8.00, 10.00, 14.00, 16.00, 20.00 Poročila; 6.15 Danes za vas; 7.20 Rekreacija; 7.50 Na današnji dan; 9.08 Glasbena matineja; 10.05 Pravljice in zgodbe; 10.20 Izberite pesmico; 10.40 Slov. ljudske pesmi; 12.03 Za vsakogar nekaj; 13.10 Revijski orkestri; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Pihalne godbe; 14.30 Priporočajo vam... ; 15.05 Svoboda IT iz Trbovelj; 16.45 «Vrtiljak»;
17.45	Zabavni orkester; 18.05 Studio ob 18.00; 19.00 Melodije in nokturni; 19.25 Zvočni signah; 20.40 Ansambel Franja Zorka; 20.50 Lahko noč, o-troci!; 21.00 če bi globus zaigral; 21.30 Operni koncert; 23.20 Popevke.
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OD 8. DO 12. JUNIJA 1976
TOREK, 8. junija 17.25 Kmetijska oddaja; 18.10 Zapojte z nami; 18.25 Uganka Sil-vereronskega gradu; 19.00 Obzornik; 19.15 Ne prezrite; 19.45 Narodna glasba; 20.30 Dnevnik; 21.00 Pogovor o . . .; 21.55 Šiškov: Mračna reka, nadalj.; 23.05 TV dnevnik.
KOPRSKA BARVNA TV 20.30 Odprta meja; 20.55 Otroški kotiček; 21.15 Dnevnik; 21.30 Neodposlano pismo, film; 21.30 E-tiopija, dok.
SREDA, 9. junija 18.10 Golar: Zgodbe o Veržen-cih; 18.25 Pionirji fotografije; 18.55 Obzornik; 19.10 Po sledeh napredka; 19.45 Od vsakega jutra raste dan: Slovenske Konjice; 20.15
Risanka; 20.30 Dnevnik; 21.00 Konje ubijajo, mar m?, film; 23.00 Majhne skrivnosti velikih mojstrov; 23.05 Miniature: Trio Tartini; 23.20 Dnevnik.
KOPRSKA BARVNA TV 20.55 Otroški kotiček; 21.15 Dnevnik; 22.35 Jazz; 23.15 H fantino, film.
ČETRTEK, 10. junija
18.30 Cvetlične pravljice; 18.45 Ne ven; 19.15 Obzornik; 20.30 Dnevnik; 21.00 «Puccini» nadalj.; 22.15 Kako in kam na oddih; 22.25 Četrtkovi razgledi; 22.55 Dnevnik; 23.10 Glasbeni magazin.
KOPRSKA BARVNA TV 17.25 Nogomet: Rijeka - Dinamo;
20.55 Otroški kotiček; 21.15 Dnevnik; 21.35 Polnočna patrola, film;
23.10	Zabavno - glasbena oddaja; 23.30 Mladi rudarji iz Velenja, dokum.
PETEK, 11. junija
18,10 Križem kražem; 18.25 Morda vas zanima: Esperanto; 18.55 Obzornik; 19.10 Slovenski rock: Sa-lamander; 19.45 Libanon, leto dni državljanske vojne; 20.15 Risanka; 20.30 Dnevnik; 20.55 Notranjepolitični komentar; 21.05 Koncert akad. zbora «T. Tomšc»;
22.10	Mali oglasi; 22.55 Dnevnik;
23.10	Helena, sodobna ženska, film. KOPRSKA BARVNA TV
20.55 Otroški kotiček; 21.15 Dnev-
nik; 21.35 Sugestija, film; 23.10 Zbor «E. Adamič».
SOBOTA, 12. junija 18.05 Zvestoba, reportaža; 18.35 Raziskave možgan; 19.05 Obzornik; 19.25 Veliki raziskovalci; 20.30 Dnevnik; 20.50 Zunanjepolitični komentar; 21.00 Šanson po naše: Pomladno mesto; 21.30 Letujte z nami; 21.40 Včeraj, danes in juti-, film; 23.55 Stik z gledalci.
KOPRSKA BARVNA TV 20.55 Otroški kotiček; 21.15 Dnevnik; 21.35 O ženski zvestobi (Iz Dekamerona); 22.10 Novo življenje za Wesley Hill, film; 23.00 Mladi Garibaldi; 24.00 Nočni
lrr\rvr>ov»f
ISTRSKI “
ODRED
J
i
(ODLOMKI IZ KNJIGE V AVTORJEVEM IZBORU)
Ljudje, ki so jim fašisti in nacisti požgali domove, so si pomagali, kot so vedeli in mogli. Nekateri so si zgradili kolibe v gozdovih drugi so se preselili k sorodnikom v nepožgane vasi, mnogi pa so si uredili zavetišča v ruševinah in skritih kleteh. Ravnali so pač podobno kakor tisti na Brezovem brdu, Artvižah, Pregarju, Tominjah, Gabr-ku, Preložah in drugod, saj je bilo v Brkinih od 62 vasi že 29 delno ali popolnoma požganih. Toda brkinsKi kmetje so bili trdoživi in na svoji zemlji nepremagljivi. Krompir žitarice in druge pridelke so poskrili v jame po njivah. S tistim, kar jim je ostalo, so se priživljali in delili s partizani tudi poslednjo skorjo kruha. Na poljih, v ruševinah požganih domačij in gozdovih skriti so ljudje sicer hudo trpeli, za okupatorje pa so bili vedno težje dosegljivi, čeprav so okupatorji do konca vojne brezobzirno uničevali in ropali po brkinskih vaseh — ne le na povelja svojih poveljnikov, temveč velikokrat tudi samovoljno — potem pa naropano blago in živino prodajali po nizkih cenah v obcestnih vaseh in po postojankah, ni v Brkinih nikoli zmanjkalo hrane ne za ljudi ne za njihove borce — partizane.
Med 15. septembrom in 14. oktobrom nemške enote niso
pogosto vpadale z močnejšimi silami v Brkine Nemško vojaško poveljstvo je medtem poslalo na počitek in reorganizacijo na Srednjo Pivko, v okolico Divače in Ilirske Bistrice k cesti Reka - Trst približno 4000 vojakov iz 71., 171. in 94. pehotne divizije, ki so bile razbite na italijanski fronti. Vendar teh enot niso uporabljali v bojih proti NOV.
Konec septembra so začeli četniki iz Jevdjevičevega o-dreda zelo intenzivno krepiti svojo propagandno dejavnost na območju Ilirske Bistrice, Jelšan in Prema. Predvsem so si z vsemi močmi pri zadevali, da prodro v Brkine in onemogočijo ali vsaj ovirajo volitve v NOO, na katerih so si tedaj slovenski prebivalci prvič v svoji zgodovini na tistem območju svobodno izbirali svoje predstavnike v organe revolucionarne ljudske oblasti, hkrati pa se skupaj z drugimi Primorci in Istrani odločali za priključitev k Demokratični Federativni Jugoslaviji, četniški vodje so zmotno računali, da si bodo pridobili širšo podporo zlasti med premožnejšimi kmeti v okolici Ilirske Bistrice in med bistriškimi meščani, ker partizanska dejavnost tam zaradi močne okupatorjeve kontrole ni mogla biti dovolj učinkovita. Zato so četniški propagandisti dnevno nadlegovali ljudi po hišah in jih «prepričevali», da se partizani ne borijo za svobodno Jugoslavijo, pač pa za komunistično Evropo: v nedeljo, 24. septembra pa so na Premu po maši ustavili ljudi pred cerkvijo, jih ščuvali proti partizanom in jih vabili, naj se pridružijo četniškemu gibanju.
četnike so z vsemi močmi podpirali pripadniki Slovenskega narodnega varnostnega zbora, katerega 3. četa je bila tedaj v Ilirski Bistrici zelo oslabljena, ker je na Titov poziv 34 njenih članov prebegnilo k partizanom, četniki so si uspeli pridobiti le nekaj pristašev med domačini.* Sicer so si poskušali pridobiti naklonjenost ljudstva z lažnivimi propagandnimi frazami, da se borijo skupaj z Angleži proti
Nemcem in partizanom. Hkrati pa bi bili radi prikrili ljudstvu svoje sodelovanje z Nemci tako, da so v Ilirski Bistrici opravljali službo za Nemce le ponoči, drugače pa so skupaj z Nemci odhajali na lov na partizane v Brkine in Pod-goro, ujete partizanska kurirje, terenske delavce in obveščevalce pa izročali Nemcem. Tako so 22. septembra v čeljah aretirali 2 ženski in intendanta snežniškega okraja ter jih v Ilirski Bistrici izročili esesovcem.
Navzlic povečanim četniškim naporom, da bi odvrnili ljudi od NOB, in krepitvi nemških čet v okolici Brkinov, so bile razmere za delovanje 4. bataljona v drugi polovici septembra in v začetku oktobra še vedno ugodne, četna poveljstva so si uredila taborišča na sektorjih določenih po navodilih bataljonskega štaba, organizirala dnevno vojaško urjenje in politično vzgojo ter uvedla strog vojaški red. Intendanti pa so s pomočjo terenskih organizacij in okrajnih gospodarskih komisij brez posebnih težav skrbeli za redno prehrano enot. četne bojne patrulje in zasede so nadzirale dohode iz postojank in se na njih spopadale s sovražnimi patruljami, četna poveljstva so po navodilih Gš Slovenije z dne 13. septembra izkoristila vsak prosti čas za vojaško in politično vzgojo. Tedaj so politični komisarji prizadevno razlagali borcem zlasti problem priključitve Primorske k Jugoslaviji, sporazum Tito-šubašič in drugo. Med 20. septembrom in 2. oktobrom pa se je politična aktivnost v Brkinskem okraju še okrepila, ko je tja prispelo Frontno gledališče VIL korpusa in priredilo mitinge v vaseh Rjavče, Celje, Pregarje, Prelože, Padež, Janeževo in Ostrožno brdo, Vatovlje in drugod. Na turnejo po Brkinih in Pivki ga je poslal štab VIL korpusa in mu dal nalogo, da s svojimi nastopi krepi idejo o združitvi Primorske in Istre s Slovenijo v okviru demokratične federativne Jugoslavije, ker sta ti dve pokrajini nerazdružljiva dela slovenskega ter hrvaškega oziroma jugoslovanskega «narodnega telesa» in sta se njuni ljudstvi vklju-
čili v slovensko oz. hrvaško skupnost z narodnoosvobodilnim bojem.
Čeprav 4. bataljon ni imel težav s prehrano, so se ze septembra pojavili prvi znanilci poznejše hude krize v oskrbovanju bataljonovih borcev z obutvijo, zimsko obleko in opremo. Z nastopom deževja se je problem hitro zaostroval. štab 4. bataljona se je dobro zavedal, da ne more pričakovati znatnejše pomoči iz zavezniških pošiljk, ker so bile te premajhne, da bi z njimi krili velike potrebe NOV v Sloveniji. Zato je 25. septembra svetoval četnim poveljstvorn, naj poskušajo prepričati prebivalce neprizadetih vasi, da jim prostovoljno izročilo še preostalo opremo razpadle italijanske vojske, čete so sicer do 1. oktobra v 9 v^seg zbrale 29 srajc, 31 suknjičev, 75 odej, 39 šotorskih kril, S plaščev in 55 kosov perila ter nekaj druge opreme, niso pa dobile niti enega para čevljev, čeprav so bili prav ti borcem najbolj potrebni. Količina zbrane obleke je bila skromna in ni zadoščala niti za omilitev bataljonovih potreb. Tudi v bodoče ni bilo mogoče pričakovati kaj več, ker so bile zaloge na brkinskem območju z odhodom okoli 200U ljudi v NOV izčrpane.
Iskanje in zbiranje obleke ter opreme v bližini postojanK je privedlo tudi do spopadov s sovražnikovimi patruljami in zasedami. Tako je patrulja 2. čete 15. septembra naletala pu koti 552, med Tominjami in Harijami, na zasedo iz 3. cete SNVZ. V spopadu z njo je članom patrulje odpovedala italijanska lahka strojnica, vendar so se umaknili brez izgub-
* Med prvimi domačini se je priključil častnikom v Ilirski Bi strici Albert Konestab-. bivši fašist, doma iz Bregarja, ki Je P” kapitulaciji Italije živel v Ilirki Bistrici. Pri četniškem štabu so ni zaupali pomembne dolžnosti in mu dali januarja 1945 čin Po(iT)0Ur_ nika. Maja 1945 je s četniki pobegnil v Italijo in po vojni umrt: t , ročilo obveščevalnega centra 4. bataljona 9. brigade 22.1.1945. IZDG F. 299/III.).	(Nadaljevanje sledi).
Pnmoršlo^nGvmfc
SPORT SPORT SPORT
6. junija 1976
ODBOJKA
Sokol na kvalifikacijah
Največji uspeh v zadnjih letih
Mlade Nabrežinke so trenutno gotovo najboljša ženska zamejska odbojkarska ekipa
SOKOL: škerk, Zidarič, Kralj, Legiša L., Legiša V., Kostnapfel, Capolicchio, Volari, Antoni.
REZULTATI
Sokol - Audax	3:0
(15:8, 15:2, 15:5)
Sokol - Noventa Vicentina 3:2 (15:12, 15:13, 12:15, 15:17, 15:13) Drugega junija je prva ženska odbojkarska ekipa Sokola odigrala v telovadnici v S. Vitu al Tagliamen-to kvalifikacijske tekme za vstop v žensko B ligo. Po večurnem nepretrganem igranju je s torkovo zmago dosegla svoj največji uspeh v zadnjih letih.
Žreb je določil, da mora ekipa nabrežinskega Sokola prva na igrišče in se pomeri z Audaxom iz Bočna. Tekma je bila za Nabrežinke dokaj lahka: po slabi uri so odpravile predstavnice Gornjega Poadiž-ja. Nasprotnice niso nudile prevelikega odpora in tekma je našim dekletom služila kot ogrevanje za odločilni spopad s predstavnicami Novente Vicentine, ki so prišle na finale kot resne kandidatinje za končno zmago.
Ob 11.40 se je začel skoraj epični spopad med ekipama Sokola in Novente Vicentine, ki je trajal skoraj tri ure. Zaključil se je ob 14.20. Ekipi sta stopili na igrišče samozavestno, prepričani v lastno zmago; zavedali sta se, da more napredovati v drugo žensko ligo le ena ekipa — najboljša, kar je tudi pripomoglo k temu, da so igralke nudile izreden odbojkarski spektakel, ki je bil prava poslastica za vsakega ljubitelja te panoge. Sokol je pdigral svojo najboljšo tekmo in istočasno dosegel svoj največji u-sPeh v zadnjih letih. Nasprotnice so bile zelo močna in uigrana ekipa, z dobro obrambo in odličnim napadom. Proti taki ekipi so Nabrežinke napele vse sile in uporabile vso svojo izkušenost in požrtvovalnost, ta ko da so po izenačeni in zagrizeni borbi dosegle tudi zmago.
V	prvem setu je nasprotnik z bliskovitimi in hitrimi akcijami takoj Povedel in vodil do 11:4. Nabrežinke so se pravočasno koncentrirale jn hladnokrvno dohitele ter prehi tele nasprotnice. Drugi set je bil Podoben prvemu in tudi tega je po zagrizeni igri Sokol odločil v svojo korist. V tretjem setu so razigrane Nabrežinke bliskovito povedle z \l;51nin ekipa je bila že tik pred veliko zmago. Toda nasprotnice se niso vdale: začele so nizati točko za točko, dokler niso izenačile pri 13:13, nato pa po razburljivi igri še osvojile set.
Četrti set je bil prava kopija tretjega. Proti koncu tega seta je igralkam Sokola zmanjkalo moči. Ko se je pa ta odločil v prid igralk Novente Vicentine, so te dobile nov polet, tako da je bila končna zmaga Nabrežink že v dvomu.
V	petem in odločilnem setu so nasprotnice povedle ter vodile do stanja 7:0. Tedaj je Sokolov trener Poslal na igrišče Vido Legišo, ki *e je nekoliko oddahnila od prevelikega napora. Igralke so se ponovno zbrale in začele vsiljevati nasprotniku svojo napadalno igro. S pravimi bombami in odličnimi bloki so do-Vjtele nasprotnice pri stanju 7:7 in j'h prehitele. Toda tekme ni bilo se konec; nadaljevala se je v izrednem ritmu, kljub temu da sta bili ekipi na igrišču že dobrih 120 mi-nut. Sledile so si stalne menjave in Pri rezultatu 9:9 se je po osmih teenjavah zlomil odpor igralk iz Veneta. Sokolu je končno uspelo pretetei se čez 9. točko in imeti do te- točke vajeti igre v rokah. Toda Nasprotnik se še ni hotel vdati in 'gra se je zopet zavlekla, vendar Pa je Sokolu le uspelo priti do 15. in °dločilne točke.
Poudariti je treba, da nista ekipi Nikolj popustili, čeprav je bil ritem 'gre vseskozi izredno živahen. Za vsako točko so se vse igralke borile No skrajnosti.
Sodniki so sodili nepristransko in teirno, čeprav je bila njihova naloga zaradi dolgega trajanja tekme težavna.
Ekipa Sokola je pokazala močno yoljo do zmage. Trud celega leta Je bil vendar le poplačan. Težko bi bilo reči, katera igralka je bla najboljša, kajti igra vseh je bila na visoki ravni. Vse skupaj so pripo-teogle k izrednemu uspehu in zaslužijo enako pohvalo. Po igri, ki jo je ekipa Sokola prikazala, lahko tr-u'nio, da je to trenutno najboljša slovenska zamejska ženska ekipa,
ki lahko mirno računa na dobro u-vrstitev v prihodnjem prvenstvu.
Ta uspeh nabrežinskih odbojkaric bo gotovo v ponos vsem občanom, spodbuda za nadaljnje delovanje e-kipe in zgled mlajšim igralkam ter tistim, ki bi se rade udejstvovale v tej športni panogi.
Damjan Pertot
BOKS
MILAN, 5. — V dvoboju za naslov evropskega prvaka srednje teže je Italijan Jacopucci premagal dosedanjega prvaka Angleža Ster-linga po točkah v 15 krogih.
OLIMPIJSKE IGRE
MONTREAL, 5. - Organizatorji letošnjih olimpijskih iger so sporočili, da je doslej zagotovilo svojo udeležbo na tej prireditvi 115 držav. Vendar pa kaže, da bo tekmovalcev le 7.200, kar je precej manj od uradno dovoljenega števila 9.246 oseb.
PLAVANJE
V LIPIŠKEM BAZENU
Sedemdeset mladih Kraševcev v boju z mokrim elementom
Koristna pobuda, namenjena vzhodnokraškim osnovnošolcem
V torek je bilo v plavalnem ba-1 cu podaril spominsko diplomo pla-zenu v Lipici vse živo otrok. Ka- valnega tečaja, kih sedemdeset se jih je udeležilo Najprej so skočili v bazen starej-
TENIS
NA URADNIH TEKMOVANJIH
Tekmovalni odsek Gaje že v začetku uspešen
Gaja bo v tem mesecu priredila tudi teniški tečaj
plavalnega natečaja osnovnih šol vzhodnega Krasa in sicer šol «Finko Tomažič» iz Trebč, «K. D. Kajuh» iz Gropade - Padrič ter «Primož Trubar» iz Bazovice, ki so jih požrtvovalni starši skozi celo leto vozili na drugo stran meje na re-kreacijsko-športno plavanje. Tečaj pa je praktično organiziralo združenje staršev teh šol in se ga je kot rečeno udeležilo približno 70 otrok, ki so mrzlično pričakovali to otroško plavalno «olimpiado».
Za zaključek je namreč združenje staršev treh vzhodnokraških šol organiziralo plavalno tekmovanje (in to že drugič zaporedoma) s sodelovanjem učiteljstva. Najboljši so bili nagrajeni z medaljami ZSŠDI, ki jih je izročil sam predsednik Vojko Kocman; prisotni so bili predstavniki vseh treh športnih organizacij: Primorca, Gaje in Zarje. Prisoten je bil tudi ravnatelj osnovnošolskih otrok Bole, ki je vsaki šoli in vsakemu posameznemu udeležen-
■imiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiutiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiii
NOGOMET
OB 20-LETNICI ŠD S0V0DNJE
Ljubljanska Olimpija gost pri goriški reprezentanci
Srečanje bo v petek, 18. t.m., ob 18.30 v Sovodnjah
Ljubitelji nogometa bodo 18. junija prišli na svoj račun. Tega dne bo namreč športno društvo Sovod-nje pripravilo srečanje med ljubljansko Olimpijo ter izbrano vrsto treh slovenskih ekip na Goriškem (Juventina, Mladost in Sovodnje). Manifestacija spada v okvir proslav 20-letnice ustanovitve sovodenj-skega športnega društva. Za to srečanje, ki se bo pričelo ob 18.30 na sovodenjskem igrišču, vlada veliko pričakovanje, saj je tudi med go-rišMmi jBlovenci veliko takih, ki navijajo za Olimpijo.
V okviru priprav za to srečanje je'trener goriške izbrane vrsté Giani Marščh jŠvil 'Stléhàl'igràteev,' ki bodo nastopali. To so: Plesničar, Mikluš, Nanut, Marvin, Mučič (Juventina), A. in M. Ferletič, G. in K. Ferfolja, Dužman, Uljan. Pahor (Mladost), B. in C. Marson, P. in S. Florenin, Gruden, čevdek, Uršič, Petejan in Butkovič (Sovodnje).
Prvi trening goriške reprezentan-
ce bo v torek, 8. t.m., ob 19. uri v štandrežu. V programu sta nato še dva treninga, in sicer v četrtek, 10. junija, ob 19. uri v Doberdobu ter v torek, 15. t.m., ob 19. uri v Sovodnjah.
ši razredi za kvalifikacije, nato še malčki z deskami in pozneje se je zaključilo še finalno kolo. Oglejmo si torej posamezne rezultate: NAJMLAJŠI (z desko)
1.	Martin Grgič (Kajuh)
2.	Irena Kralj (Trubar)
3.	Dejan Paolina (Trubar)
POLPLAVALCI
1.	Martin Grgič (Trubar)
2.	Elena Micheli (Trubar)
3.	Egon Gornik (Kajuh)
PLAVALCI (25 m)
1.	Delia Sivitz (Trebče)
2.	Fabio Kralj (Kajuh)
3.	Fabiana Leve (Trebče)
4.	Marko Kralj (Kajuh)
5.	Anamarija Križmančič Izven konkurence so nastopili še
nekateri učenci srednje šole «Srečko Kosovel», kjer je bil najhitrejši Dejan Malalan, drugi je bil Igor Grgič in tretja pa Viviana Bukavec.
Pohvala za to domiselno pobudo naših staršev gre predvsem zdru ženju staršev vseh treh šol, zlasti požrtvovalnima trenerjema, učiteljstvu ter vsem, ki so na katerikoli način prispevali, da se je tečaj u-spešno zaključil.	D. G.
ODBOJKA
NA TURNIRJU «P. ŠPACAPANA»
Nastopal bo tudi Dom
OBVESTILO
JADRALNA ŠOLA ZA SREDNJEŠOLSKO MLADINO. Slovenski pomorski klub «ČUPA» priredi jadralno šolo za srednješolsko mladino in sicer od 16. 6. do 23. 6. 1976 vsak dan od 9. ure naprej.
V primeru zadostnega vpisa udeležencev bo organizjfan drugi tečaj, ki bo trajal od E-CjiLd» 1. 7. 1976 od 9. ure naprej.' Tečaj bo vodil prof. Franko Drasič. Vsak tečaj se bo zaključil z regato. Najboljšim tečajnikom bo «ČUPA» brezplačno dodelila jadrnico in to za celo sezono. Cena tečaja je 15.000 lir za vsakega prijavljenca (člani 7.500 lir).
Vse informacije nudi:	DARKO
MALALAN, tel. 211465 - 211688.
Tudi goriška šesterka Doma bo nastopala na 7. odbojkarskem turnirju «Pokal Peter Špacapan», ki ga prireja ŠZ Olympia iz Gorice.
Dom nastopa v C skupini, skupno z ekipama Libertas iz Turjaka ter Kennedy iz Vidma.
Obe ekipi bosta gotovo trd oreh za «belo-rdeče», saj sta letos obe nastopali v 1. moški diviziji, eno ligo višje od Doma. Zlasti nevaren in favorit za prvo mesto te skupine je Kennedy, ki je letošnji zmagovalec 1. moške divizije in je tako napredoval v C ligo; kar pa zadeva Libertas iz Turjaka se je tik pred koncem prvenstva rešil izpada na račun Olympie.
Izločilne tekme C skupine bodo jutri, v telovadnici, šole ITI «G. Galilei» . (Ul. Puccini — Gorica) z naslednjim dnevnim redom :
19.30	Libertas - Dom
20.3Ó Libertas - Kennedy
21.30	Kennedy - Dom
Prvi dve ekipi se uvrstita v polfinale, ki bo v sredo.
Za ta turnir so bili sklicani vsi igralci prve domovske šesterke, ki se bodo morali zbrati ob 19. uri pred zgoraj omenjeno telovadnico.
I. K.
Mladi vzhodnokraški plavalci v lipiškem bazenu .......................................................................
ROD MODREGA
TABORNIŠKI
KOTIČEK
GORICA
>
H
50
c«
H
Tri akcij'e
jugoslovanskih tabornikov
NAŠ POZDRAV TITU je zbor tabornikov Jugoslavije v počastitev rojstnega dne maršala Tita in dneva mladosti. Akcijo je za Zvezo tabornikov Jugoslavije organizirala Zveza tabornikov Slovenije in je bila v Ljubljani 8. maja. Na njej so sodelovali taborniki iz vseh republiških in pokrajinskih zvez.
JUGOSLOVANSKI TABORNIŠKO PARTIZANSKI MNOGOBOJ bo letos od 1. do 4. julija v Srbiji ,kjer bo njegov organizator Zveza tabornikov Srbije. Na tekmovanju bodo lahko sodelovale vse na republiških tekmovanjih prvouvrščene patrulje tabornikov in tabornic. Pokrovitelj akcije je Zvezni odbor ZB NOV Jugoslavije, ki bo skupnemu zmagovalcu podelil kip partizanskega kurirja.
DINAR ZA PETROVO GORO je akcija, ki jo taborniki organizirajo z namenom, da bi podprli finančno izgradnjo Petrove gore. Izvedena bo na tak način, da vsak član organizacije ob vplačilu članarine vplača tudi taborniški dinar za Petrovo goro.
Illlllllllllll.....Illlllllll..............................................................................................................................................................................„„„..........
DRUGE VESTI NA ZADNJI STRANI
Jadralna sezona se že začenja in v kratkem bo tudi SPK Čupa star-tala s svojo vsakoletno aktivnostjo

košarka
12. IN 13. JUNIJA NA KONTOVELU
Mladinski «Turnir prijateljstva»
Igrali bodo Marles (Maribor), Bor, Breg in Kontovel
v žg vrsto let športno društvo Kontovel goji športne in prijatelj-ske stike z mariborskim košarkarskim klubom Marles. Tako že vrsto te* zaporedoma izmenično prirejata ^Turnir prijateljstva», ki se ga ude-težijo mladinske košarkarske ekipe, «daj je na vrsti, da športno dru stvo Kontovel priredi zgoraj ome-!?Jeni turnir in tako bo v soboto, . in v nedeljo, 13. junija, že 8. ko-®®-rkarski «Turnir prijateljstva», ki 1)0 n« športnem igrišču na Kontovelu.
Letošnjega turnirja se bodo udeležile sledeče košarkarske ekipe: Košarkarski klub Marles iz Mari bora. Športno združenje Bor, Športno društvo Breg in Športno društvo Kontovel. Turnirja se lahko udeležijo igralci rojeni L 1962 in mlajši.
Na sedmem «Turnirju prijateljstva» v Mariboru, ki je bil konec septembra lanskega leta, je Kontovel zasedel drugo mesto, za ekipo Marlesa. Tretje mesto je zasedla ekipa Partizana iz Mute, četr-
šahovska panorama
to pa Steklar iz Rogaške Slatine.
Povratno srečanje za 9. «Turnir prijateljstva» pa bo ponovno septembra meseca v Mariboru in katerega se bodo udeležili mladi košarkarji s Kontovela. S takimi srečanji želi | prednost in razbije pozicijo nasprot-športno društvo Kontovel še bolj j nika. Lovec se ne sme vzeti zaradi razmahniti in razširiti košarkarsko 13. e5 in 14. ed6+ in beli pride do udejstvovanje na Kontovelu in obe- odločilnega napada.
Na otoku Krku, kjer so jugoslovanski šahisti odigrali letošnje finalno tekmovanje za «Pokal maršala Tita», to je najbolj množično tekmovanje v Jugoslaviji, saj na njem sodeluje preko sto tisoč šahistov, sta se zbrali šahovski reprezentanci Jugoslavije in Sovjetske zveze. Zato smo za današnji komentar izbrali zanimivo partijo Velimirovič - Vasjukov, Tbilisi 1973, ki je bila odigrana na šahovskem dvoboju med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo. Jugoslovanski velemojster je v lepo vodenem napadu zabeležil pomembno zmago za svojo ekipo.
SFRJ - ZSSR TBILISI 1974
VELIMIROVIČ — VASJUKOV
Sicilijanska obramba
I.	e4 c5 2. S/3 Sc6 3. d4 cd4 4. Sd4: e6 5. Sc3 a6 6. Le2 Dc7
Nastala je Paulsenova varianta sicilijanke, v kateri so sovjetski velemojstri Furman, Tajmanov in Vasjukov najboljši poznavalo! na svetu.
7.	0—0 b5
Črni so poizkušali 7. ... Lb4 8. Sc6: bc6 9. f4 d5 10. Dd4 Da7 11. Da7: Ta7: 12. Le3, vendar so beli obdržali prednost .
8.	Sc6: Dc6:?I
Z igrano potezo je imel Tajmanov mnogo uspeha v svojih partijah, vendar pa nadaljevanje ni najbolj pri-rodno, zato je boljše 8. ... dc6 9. f4 Lb7.
9.	L}3 Lb7 10. Lf4!
Igrana poteza je bila neprijetno presenečenje za Vasjukova, saj jo je Velimirovič pripravil v domačih analizah. Lovec se centralizira in črnemu grozi e5 in eventualno Sd5 samo pridobi na moči.
10.	...d6
Ne zadovolji 10. ... Se7 11. Ld6! Sg6 12. e5 s prednostjo belega kot v partiji PARMA — KRNIČ, Vršac 1973. Na 10. ... Lc5 je močno 11. e5 in 12. Se4.
II.	Tel e5?!
Vasjukov zapira diagonalo h2-b8 in e linijo, vendar pa je beli odlično razvil figure in obramba črnega ne more dati zadovoljivega rezultata. Boljše je 11. ... Le7 zapreti e linijo, potem pa Dc8, SI6 itd. Polje d5 je oslabljeno in črni ne sme vzeti lovca na f4.
12. a411
Velimirovič izkorišča razvojno
13.	Sd5 e/4
Sedaj je bila igrana poteza izsiljena saj je beli grozil 14. Sb4: z o-svojitvijo kmeta. Na 13. ... a5 sledi 14. Le2, a na 13. ... Tc8 ne 14. Sb4: zaradi 14. ... Dc4 in črni se obrani, temveč 14. Tel.
14.	c3!l
Izredna poteza! Črnemu ni pomoči, saj na 14. ... 0-0-0 sledi 15. cb4 z odločilnim odpiranjem linij na damskem krilu. Za belega je slabše 14. e5 0—0-0 15. c3 de5 16. cb4 Td5: itd., a osvojitev dame za tri lahke figure s potezo 15. Se7+ očitno ni bilo privlačno za Velimiroviča.
14. ... b3 15. e5 0—0—0
Očitno edina poteza. Na 15. . .. de5 sledi 16. Te5:+ in črni je izgubljen.
IB. Db3:
Sedaj pride še dama v igro in vse bele figure sodelujejo v napadu na črnega kralja in črnemu ni več pomoči.
16. ... Kb8 17. Sb4 Dd7
Sedaj bi na 17 .... Db6 sledilo 18. Sc6+.
18. Lb7: Kb7: 19. Sd5+ Ka8
Na 19. — Ka7 sledi 20. Db6+ in 21. Sc7+, a na 19. ... Kc6 20. e6 fe6 (20. . . . Db7 21. Dc4 mat) 21. Db6+ Kd5: 22. Tadl+ itd.
20. Sb6+ Ka7 21. Sd7: Td7: 22. Tadl in črni se vda.
Velimirovič je zares sijajno izpeljal napad v tej partiji.
Komentar: SILVO KOVAČ
KOŠARKA
V 1. DIVIZIJI
nem poglobiti prijateljske stike sorodnimi organizacijami v Slove niji.
P. m.
12. ... b4 Grozilo je 13. ab5 ab5 14. Ta8: La8: 15. Le2! in črna pozicija razpade.
Tudi sodnika kriva za poraz Poleta
POM Tržič - Polet 56:44 (27:19)
POLET: Daneu, Spacal 2, Tau-čar R. 1, Sorič E. 20, Sosič V. 9, Vitez 12, Tavčar L., Dolenc.
POM TRŽIČ: Esposito 10, Macor 6, Juzzi, Fontana 21, Benigni 4, Lo-renzon, Facchini 9, Agostinis 6.
PROSTI METI: Polet 8:16, POM 14:24.
Pet osebnih napak: Taučar, Spacal, Sosič V. Daneu (P), Agostinis (POM).
SODNIKA: Attilio in Verdoliva (GO).
Potem ko so proti Scogliettu pokazali res dobro igro, so poletovci na domačem igrišču zamudili dragocen par točk proti tržiskemu POM. Priznati je treba, da so Openci tokrat zaigrali pod svojimi zmožnostmi, vendar gre pripisati dokajšnjo mero
(Nadaljevanje m zadnji strani)
Akcije, ki jih pripravljajo posamezne republiške in pokrajinske zveze: od 11. do 14. marca ŠARPLA-NINSK1 TABORNIŠKI POKAL, tradicionalna akcija, ki jo vsako leto organizirata Zveza tabornikov občine Tetovo in Zveza tabornikov Makedonije. Akcija se odvija na Popovi Šapki na Šar planimi. — Letos so se iz republike Slovenije udeležili akcije iz naslednjih enot: odred iz Ljubljane, odred Severnega kurirja iz Slovenj Gradca in tudi predstavniki Modrega vala.
Od 1. do 4. julija: REPUBLIŠKI MNOGOBOJI ZA MURNE IN MČ, TT IN ČLANE KLUBOV.
Od 1. do 20. julija: TABOR BRATSTVA IN ENOTNOSTI NA OTOKU MLADOSTI — letos ga prvič organi* žira Zveza tabornikov Hrvaške. To bo izmena, v kateri naj bi bili prisotni taborniki iz vseh krajev Jugoslavije. Razen tega, da se bo na taboru odvijalo normalno taborniško življenje, bodo udeleženci sodelovali v delovnih akcijah za dokončno izgradnjo tabornega centra.
V začetku julija: 6. ZLET TABORNIKOV Bosne in Hercegovine, ki bo v okolici Banovičev in se na'akcijo domačini že dalj časa pripravljajo.
Od 1. do 10. julija: SREČANJE TABORNIKOV SRBIJE bodo organizirali taborniki ožje Srbije, Kosova in Vojvodine. Tabor bo v taborni škem centru v Dečanih na Kosovu in bodo z njim počastili 25-letnico dela ter 35-letnico vstaje.
VIHRA
OB VINSKI RAZSTAVI
Danes v Zgoniku namizni tenis rusko kegljanje in balinanje
Vzporedno z razstavo domačih vin prireja danes ŠK Kras v Zgoniku tri športna tekmovanja, za katera vlada veliko zanimanje.
Ob 9. uri zjutraj se bo na balinarskih stezah pričel članski balinarski turnir za dvojice. Organizator sprejema vpisnino tik pred pričetkom tekmovanja, ki se bo začelo točno ob navedeni uri, da ne bi predolg razplet dogodkov povzročil križanja z drugimi tekmovanji.
Ob 10. uri se bodo predstavile občinstvu Krasove namiznoteniške igralke, ki bodo uprizorile ekshibicijski nastop na prostem. Kolikor bi ne bili vremenski pogoji primerni, se bo ta nastop odvijal v šolskih prostorih.
Točno ob 16. uri bo na sporedu tekmovanje v ruskem kegljanju za posameznike. Vpisovanje bo uro pred pričetkom tekmovanja, za katero se lahko prijavi kdorkoli.
— bs —
Teniška sezona prehaja že v svoj višek in turnirji v deželnem merilu si sledijo eden drugemu. V tem tekmovalnem vrvežu, ki sedaj zajema vedno večji krog ljubiteljev tega športa, se je letos prvič pojavil s tekmovalno ekipo tudi teniški klub Gaja.
Finančni problemi, ki so delno hromili večji tekmovalni razmah kluba (in tudi razumljive začetniške težave) niso v preteklosti dovolili sistematičnega nastopanja na uradnih turnirjih. Teh so se namreč že nekaj let udeleževali člani Gaje kot posamezniki, društvo pa je vsako leto organiziralo tradicionalni odprti jesenski turnir, na katerem so nastopali tudi igralci iz drugih tržaških klubov. Sestavni del delova nja kluba so bila tudi vsakoletna dvojna srečanja s Slovanom iz Ljubljane, s Šaleškim TK in z obalnim TK iz Kopra.
Ne smemo seveda pozabiti, da večina članov kluba ne sodeluje v tekmovalni ekipi, vendar pa sistematično goji ta šport kot rekreacijo.
Tega se je vedno Gaja dobro zavedala in letos, ko so bili za to dani pogoji, je ustanovila tekmovalni odsek, ki v samem začetku svojega delovanja lahko beleži zadovoljive rezultate.
V tem začetku sezone, med člani Gaje posebej izstopa odlična uvrstitev B. Košute na turnirju za «Trofejo Godina», ko se za las ni uvrstil med osmerico, ki je nadaljevala tekmovanje z drugo- in tretjekate-gorniki.
Poseben uspeh za klub pa predstavlja že sam nastop na ekipnem turnirju za neuvrščene igralce «Trofeja Italija», ki se odvija prej na deželni ravni in se končuje z državnim finalom.
Ekipno tekmovanje predstavlja precejšen tekmovalni in organizacijski napor za društvo, ki si je moralo nabrati izkušnje v športu, brez vsake tradicije med našo manjšino. Sredi tekmovanja, v skupini ki jo sestavljajo znani klubi, kot so npr. De Braida iz Vidma ali CMM iz Trsta, lahko Gaja nadaljuje svojo pot z večjo samozavestjo.
Sedanji dvoboji so pokazali, da naši tekmovalci lahko tekmujejo dokaj enakovredno z izkušenejš:mi nasprotniki, kar se je posebej pokazalo v srečanju s TC Monfalcone, ki si je-zadal kot-dij državnUfinale..
Maloštevilni gfedalci, ki so na Pa-dričah prisostvovali v nedeljo temu dvoboju, so bili priča lepi in dinamični igri v kateri je moral deželni favorit prepustiti več setov domačim igralcem.
Gaja bo zadnjič nastopila na domačih igriščih proti ekipi TC Gorizia B in spet se bo ponudila priložnost, da vidimo zanimive tekme, kar posebej velja za mlade ljubitelje tenisa.
DOMAČI ŠPORT
DANES
NEDELJA, 6. junija 1976
KOŠARKA
1. MOŠKA DIVIZIJA
11.00	v Dolini
Bor — Servolana * * *
9.30 na Kontovelu
Kontovel — POM Tržič « « *
9.30 v Gradežu
Grado — Polet
M1NIBASKET
TURNIR V MILJAH
10.00	v Miljah
Finalni tekmi
Nastopata tudi Bor in Breg
BALINANJE
TURNIR DVOJIC
9.00 v Zgoniku
Prireja ŠK Kras
NAMIZNI TENIS
EKSHIBICIJSKI NASTOP
10.00	v Zgoniku
Igrajo Krasova dekleta
RUSKO KEGLJANJE
TURNIR POSAMEZNIKOV
16.00	v Zgoniku
Prireja ŠK Kras
NOGOMET
TURNIR PRIJATELJSTVA
-10.00 v Kopru
Nastopa tudi ZSŠDI
* * *
POKAL CORRENTE
10.00	v Dolini
Domio — Gaja
* * *
NARAŠČAJNIKI
14.30	v Dolini
Rosandra — Union
* * *
NAJMLAJŠI
16.00	na Proseku
Primorje — Triestina # * *
MEMORIAL MINIUSSI
10.30	na Padričah
Zarja — Edera
ATLETIKA
DESETEROBOJ CUS
15.30	v Trstu, «Grezar»
Nastopa tudi Adria
KOLESARSTVO
DIRKA VETERANOV
9.30 na Opčinah, žel. postaja Nastopa tudi Adria
JUTRI
PONEDELJEK, 7. junija 1976
OBBUJKA
TURNIR «P. ŠPACAPANA»
19.30	v Gorici, Ul. Puccini
Izločilna srečanja
OBVESTILO
ZSŠDI obvešča, da bo odslej u-rad v Trstu odprt vsak dan, od 8. do 14. ure in ob torkih in petkih tudi popoldne, od 18. do 20. ure.
^ V prfteklem tednu priredila izredno uspelo kole-sm-sko dirko veteranov, katere so se udeležili mnogi tekmovalci z obeh an‘ ”le]e.-,tastni starter je bil tržaški župan inž. Spaccini, katerega vidimo med tekmovalci in organizatorji na spodnji sliki
Uredništvo, oprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica	Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 - 57 23
Naročnina
Mesečno 2.100 lir — vnaprej plačano celoletna 20.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 31.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ številka 2,50 din, ob nedeljah 3.— din, za zasebnike mesečno 30.— letno 300.— din, za organizacije in podjetja mesečno 40.—, letno 400.— din
Poštni tekoči račun za Italijo	Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
Stran 8
6. junija 1976
Za SFRJ	Ziro račun 50101-603(45361 «ADIT» - DZS • 61000 Ljubljana,
Gradišče 10/11 nad. telefon 22207
Oglasi	Trgovski 1 modulus (širina 1 stolpec, višina 43 mm) ob de*
lavnikm 13.000, ob praznikih 15.000.
Firisnčno-upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 12%. Oglasi za tržaško in gcrtško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri SPI.
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in tiska
ZTT - Trst
Ivan Cankar umetnik in borec
TRŽAŠKI DNEVNIK
(Nadaljevanje s 5. strani)
In, ali ne bi pozval svojih rojakov na obeh straneh Karavank, naj varujejo najdragocenejše, kar so pridobili s krvjo padlih rojakov v zadnji vojski: svobodo in enakost. Svobodo v svojih prsih, ki iz njih zgine v trenutku, ko nisi več sam svoj, ko nisi več resničen, iskren, tovariški.
Takega Cankarja in podobnega si človek predstavljaš «hic et nuc».
Fran Petre pa je govoril o Cankarjevem izzivu družbi, oziroma o njegovi opredelitvi za socializem in boj zanj. Petre je poudaril tri faze v Cankarjevi obdelavi družbenih problemov in dejal:
«Tretja faza v obdelavi družbenih problemov je nastopila s sprejemom marksizma. Leta 1902 se je Cankar preselil iz študentskih četrti v delavsko četrt v Ottakringu, k ter je bil sedež dunajske revščine in delavske stranke. Sprememba okolja in aktivna vključitev v delavsko stranko je bistveno doprinesla k njegovi idejni razgledanosti po družbenih vprašanjih. Sam je najbolje označil to razmerje: «... Prav kmalu pa sem tudi občutil, kar sem še krepkeje občutil pozneje, ko sem bral znanstvene knjige o socializmu: da ne berem novega, tujega evangelija, temveč da sem bil vse to spoznanje že ob mukah in dvomih sam v sebi doživel, ter da sta mi znanost in zgodovina le dodobrega dokazali, kar mi je bilo povedalo življenje samo.»
Kakor je raslo idejno dozorevanje, je rasla umetniška kristalizacija proze in dramatike. Z družbenim procesom, ki ga je prikazoval, je zajemal vse družbene plasti in prihajal do osnovnih spoznanj vzrokov in posledic njihovega stanja. Iz slovenske stvarnosti je izluščil ključne pojave in jih s primerom prikazal v umetniški podobi:	v povesti
Na klancu usodo sproletarizirane družine, v Kralju na Betajnovi akumulacijo kapitala na vasi, v Martinu Kačurju in Hlapcih položaj učiteljstva v trenju politič-nm sil, v Zgodbah iz Doline šentflorjanske in farsi Pohujšanje v Dolini šentflorjanski iznakaženo psiho malomeščanske plasti, v Hlapcu Jerneju in njegovi pravici socialni problem vaškega proletariata.
Cankar zdaj ni jemal gradiva vsevprek, marveč gg, je strogo izbiral, da je ustvarjal v svoji umetniški upodobitvi tipične primere okolja in oseb. NosOcem napredne in reakcionarne družbene zavesti, ki so se spopadali v procesu, je dajal simbolne poteze, a da pri tem v ničemer ni prikrajšal in omejeval njihove človečnosti. V vsakem svojem delu je točno določal trenutno stopnjo družbenega razvoja in ga podajal dokumentirano s primeri, ne da bi se zgodovinsko prehiteval.
Pri risanju socialnega procesa ni ostajal na družbeno-ekonom-skem področju, marveč ga je zanimalo predvsem, kako se njegovi zakoni odražajo v človekovi zavesti in kakšno sled zapuščajo tam. Od samega začetka je, na primer, smatral, da bogatenje iz nesreče drugih, ob prodaji kmečke posesti, ni le ekonomsko vprašanje, marveč predvsem etično — kako je mogoče graditi svoje blagostanje na tuji nesreči? Cankarjevo književno delo je vse polno odtujencev, ki so postali žrtve ekonomske odtujitve. Že zgodaj, leta 1900, je proglašal svojo umetnost kot tendenciozno umetnost, ki se s sredstvom lepote bori za zmago določenih socialnih, ekonomskih in političnih nazorov (pismo Zofki Kvedrovi 8. 5. 1900), Temu načelu je ostal zvest in ga v naslednjih letih ponovno in ponovno branil.»
Polemična zavzetost
(Nadaljevanje s 5. strani)
ga rojstva ob svetovnem popotniku in siromaku Hlapcu Jerneju.
Treba je še omeniti tiskovno konferenco, na kateri so založniki predstavili sedmi sili — časnikarjem — dela udeležencev, ki so izšla v slovenščini: zajetni roman o Mao ce tungu Han Suyin, roman Petra Elstoba in Leta nespečnosti Toma Mom rovskega, roman, ki je bil tudi uvrščen v letošnjo zbirko Jadranskega koledarja.
V soboto je bil zadnji dan srečanja. Posvečen je bil proslavljanju 50-letnice Slovenskega centra PEN. Na proslavi so bili predstavniki slovenskega političnega življenja in pa seveda udeleženci srečanja. Filip Kalan Kumbatovič je prebral referat z naslovom Teh naših petdeset let. Iz branja smo zvedeli za zgodovino slovenskega centra PEN — vse od ustanovitve ob pobudi Janka Lavrina in Jožeta Glonarja, prekinitve delovanja v vojnem času pa do ponovne obnove 1. 1962. Pregled Filipa Kalana je zaradi zanimivih podatkov in pregledne vsebine dokument, ki sodi v kulturno zgodovino.
Najbrž ni treba omenjati, da sta bila na programu srečanja dva sprejema: prvi pri predsedniku skupščine občine Piran, drugi sprejem pa je priredil podpredsednik IS SR Slovenije Rudi Čačinovič. še skupna večerja za slovo: po obedu so naši makedonski bratje zapeli nekaj svojih pesmij An-
V OKVIRU RAZSTAVE DOMAČIH VIN
Danes srečanje treh zamejskih folklornih skupin v Zgoniku
Vrsta športnih nastopov, tombola in ples
I ton Vodnik in Marko Kravos sta diskutirala o Srečku Kosovelu, Rogerju Cailloisu se je spreminjala magična živobarvna kravata od neutrudnega vrenja besed, né-kje po jedilnici je koračil tudi telesno nemirni Bojan Štih, Rusu Vladimiru Ognevu pa sem razlagala, koliko je Slovencev v Trstu. In zjutraj pred izletom gostov v Hrastovlje smo se razšli.
Kakšen je postopek
(Nadaljevanje s 1. strani)
kamor se stekajo ostanki za poslansko zbornico.
Razvidno je torej, da imajo na senatnih volitvah največjo možnost izvolitve kandidati najmočnejših strank, kar je ena izmed vidnih krivičnosti volilnega zakona za senat, čeprav je bilo to hote urejeno, da bi bil senat drugačen kot poslanska zbornica. Tako se lahko zgodi, da bi bil senat, ki ga bodo izvolili 20. junija, različnejši od poslanske zbornice. Manjše stranke pa imajo večje izglede v deželah kjer je na razpolago več mest (Lombardija 48, Veneto 23, Lacij 26 itd.). Tam omogoča nižanje rezultatov na podlagi delitve malim strankam, da pridejo v poštev, čeprav tudi to ni vedno sigurno. V Furlaniji - Julijski krajini, ki ima na razpolago le 7 mest, so večje stranke najbolj privilegirane.
Vetrovno in mrzlo vreme je včeraj onemogočilo, da bi se 12. razstave vin v Zgoniku udeležila množica obiskovalcev. Kljub temu se je pod noč zbralo na razstavišču večje število gostov, ki so pač morali urno zavrteti podplate ob zvokih ansambla, da jih ni stresel mraz. Ob hladnem vremenu je pa vino šlo toliko bolj v slast, še po sebno, ker so letošnja vina, po splošni oceni, zelo dobra in je, na primer, belo vino, ki je prejelo prvo nagrado, pošlo že v včerajšnjih popoldanskih urah.
Prireditelj upa, da bo danes, ko bo sklepni del tega občinskega praznika, vreme bolj naklonjeno. Odprtje kioskov bo že ob 9. uri zjutraj, ko Kras prireja članski balinarski turnir. Ob 10. uri bodo nastopile v ekshibicijskem nastopu na odprtem Krasove namiznoteniške i-gralke, ob 16. uri pa bo turnir v ruskem kegljanju za posameznike.
Glavna točka današnjega popoldanskega kulturnega sporeda pa bo
srečanje treh folklornih skupin, ki ga prireja prosvetno društvo Rdeča zvezda. Prvi bosta nastopili skupaj s folkloristi iz Trsta (Stu ledi) go-riška folklorna skupina iz Sovodenj in koroška skupina Zarja iz Železne Kaple. Gre za amaterje, katerih skupni imenovalec je narodnostni status slovenske manjšine, združuje pa jih ljubezen do karakterističnih domačih plesov, ki nam jih bodo danes predstavili. Poleg folklornih plesov bodo lahko prisotni občudovali res lepe narodne noše iz koroške, goriške in tržaške pokrajine. Čeprav so bile vse tri skupine ustanovljene komaj pred nekaj leti, imajo za sabo že celo vrsto uspelih nastopov.
Ob 20. uri je na sporedu tradicionalna tombola z dobitki v višini 100.000 lir, nato pa se bo s plesom ob zvokih ansambla Lojzeta Furlana do 1. ure zjutraj zaključila letošnja 12. izvedba razstave domačih vin.
b.s.
OB SMRTI VELIKEGA GLEDALIŠKEGA UMETNIKA
Tovornik pušča za seboj globoko in bolečo vrzel
MARIBOR, 5. — Zahrbtna in neozdravljiva bolezen je nenadoma pretrgala življenjsko pot velikemu slovenskemu igralcu, Arnoldu Tovorniku, članu Drame Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru. Tako rekoč čez noč je zapustil svetlobo odrskih luči in se pogreznil v temo eden izmed naj-markantnejših oblikovalcev človeških usod, v katerem smo občutili tisti skrivnostni utrip, ki je Tovornika povezoval z izročilom naših igralskih velikanov, od Verov-ška, Borštnika, Milana Skrbniška in Levarja do Cesarja in Severja. Danes nam bolečina ob svežem grobu megli pogled, da bi zmogli razčlenjevati jedro njegovega bogatega igralskega izročila in prodreti v stotere nianse njegovega o-blikovanja. V naši zavesti se o-blikuje podoba masiva človeške o-sebnosti, ki je obvladovala odrski prostor in privlačevala našo zbranost takrat, ko je bila ogrnjena v kraljevski hermelin in bila o-kronana s shakespearsko krono in tudi tedaj, ko se je plazila v capah na dnu življenja Maksima Gorkega.
Tovornik je znal nositi frak krle-žanskih bankroterjev in generalsko uniformo v Nestropevih tičih. Kot Kalander je Cankarjevemu Jermanu tovariško stisnil roko z enako prepričljivostjo, kot nas je bila groza, ko je kot Kantor pobral puško in jo nameril na Maksa.
Trdo življenje ga je šele po ve-
likih ovinkih pripeljalo do igralskega kruha. Po končani gimnaziji v Mariboru se je odpravil na vojaško akademijo v Beograd in odlično zaključil študije na intendant-skem oddelku. Nemška okupacija mu ni prizanesla. Najprej različna taborišča v Nemčiji, nato ilegalno sodelovanje z narodnoosvobodilnim gibanjem na vročem terenu zasedene Štajerske. Po osvoboditvi je na odgovornem delu pomagal graditi mlado ljudsko oblast in šele leta 1947 je na prigovarjanje prijateljev odločno prestopil prag gledališča skozi zadnji vhod in prišel na vajo za Mesto mojstrov...
Mogoče je prav ta zrela odločitev Arnolda Tovornika izhodišče za razumevanje široke palete njegovega igralstva. Poleg strokovnega občudovanja ne moremo prezreti sinteze ljudske komponente, ki jo je izražal v zasebnem življenju in jo z neponovljivim žarom in polnim prgiščem delil gledalcem v avditoriju. Po trčevi Krefli so granitna podoba našega obdravskega kmeta in Tovornikov kerem-puhovsko izrezljani popularni, Segavo kritični štef, so ga tako približali širokim plastem domačega občinstva, da je bil med redkimi gledališkimi delavci, ki je tudi v dandanašnji, večinoma gluhi družbeni sredini, užival ugledno spoštovanje pravega ljudskega umetnika.
Za sabo pušča globoko in bolečo brazdo. Ostala bo nezasuta, čeprav ga bomo tu in tam še srečali na filmskem ekranu in na TV, kjer se je zapisal na trak, ki bo obnavljal spomin na velikega mojstra. Že ko se je z zadnjimi močmi upiral neznani sili izničenja, ki ga je priklenila na bolniško posteljo, smo ga tisti, ki smo vedeli za njegovo usodo, s tesnobo in neskončno žalostjo občudovali kot župnika v Blatnem dolu v filmu «I-dealist» Ivana Cankarja. Ko je kronist pred leti, ob podelitvi Borštnikovega prstana Arnoldu Tovorniku, zapisal, kolikšno bogastvo bi nam ostalo skrito, če bi se Tovornik leta 1947 ne bil odločil za igralstvo, lahko danes zapišemo, da nam je Arnold Tovornik odkril več usodnih stisk človečanstva, kot je to mogoče preživeti v enem samem življenju posameznika, j. b.
,RS' L8“i POŽAR ARTEMIO
o vse kraje, tudi t
TOVORNI PREVOZI —
Uspešna turneja tržaške godbe na istrski
in kvarnerski obali
REKA, 5. — Z današnjim koncertom v Rovinju zaključi godba na pihala občinskega opernega gledališča iz Trsta gostovanje na slovenskem Primorju, v Istri in na Kvarnerski rivieri. Turneja sod; v okvir vsakbletnega programa o kulturnem sodelovanju med Italijansko unijo za Istro in Reko ter ljudsko univerzo iz Trsta. Godba je imela pred današnjim rovinjskim osem koncertov, in sicer v Labinu, Kopru, Izoli, Vodnjanu, Pulju, Opatiji in Poreču.
Priznani tržaški godbeni ansambel je med svojo turnejo izvajal pod vodstvom dirigenta prof. Liviana Azzoparda skladbe Telkeja, Ficika, Rossinija, Kalmana, Lebarja, Čajkovskega, Bellinija, Ketelberga, Meyerbeera, Claudija, Leoncavalla, De Libesa, Berlioza in Wagnerja. Na vseh koncertih so gostje poželi nedeljena priznanja.
E. K.
DARUJTE
ZA ŽRTVE POTRESA
V okviru naše nabiralne akcije za žrtve potresa smo včeraj prejeli:
V	UREDNIŠTVU :
Kristina in Santina Konic 10 tisoč lir, ob priliki poroke Žarko in Dora Ban iz Bazovice 82.000, godba iz Ricmanj 100.000, Darij Štrajn 10.000 lir.
V	TRŽAŠKI KNJIGARNI :
Svetko Spetič 5.000 lir, Adolf
in Albert Kosmina 10.000, Doro-tea Černigoj 2.500, Nadja in Miran Dolhar 50.000, P. in J. Bol-čič 50.000, Pavel štranj 2.500, Marija Rozalija 2.000 lir.
ZA ŽRTVE NA TOLMINSKEM : Družina Marije Kapun 15 tisoč lir.
• • •
POVZETEK
V	uredništvu	202.000	lir
V	Tržaški knjigami 122.000	»
V	Gorici	100.000	»
Za žrtve na
Tolminskem	15.000	»
439.000 lir Prejšnja vsota 25.940.240 »
SKUPAJ	26.379.240 lir
+ 545 N-din.
* • •
Prispevke sprejemamo v tajništvu uredništva v Trstu - Ul. Montecchi 6 od 8. do 19. ure, v Tržaški knjigami v Ul. sv. Frančiška 20, v Gorici - Ul. 24. maja 1 in na tekoči račun Primorskega dnevnika št. 1840 pri Tržaški kreditni banki.
iiiiiiiiiHiiiiiimiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimijji
—w—
STANOVANJA
veljajo več če so termično in zvočno zaščitena
ISOiSuGHERO
prirodna izolacija za življenie «stena ob steni»
G. M. Colombin & figlio SpA Trst — Tel. (040) 820182/3
DARILA
Presenetljivo velika izbira UR in ZLATNINE - ZLATO 18/750%o — Velika izbira ur «SEIKO» — Posebni popusti.
Urama in zlatarna
LAURENTI
Trst Trieste Largo Santorio 4
Mali oglasi
«LUKOEN» - mehanična delavnica Cavalli, tudi drugih avtomobilov v Ul. Rittmayer 4/a.
STANOVANJA Z VSEM UDOBJEM ! Kupite jih ali jih vzemite v najem, kot vam je ljubše, vendar vedno zahtevajte, da so termično izolirana ter tudi proti ropotu.
1SOLSUGHERO Odlična prirodna izolacija, ki omogoča življenje «stene ob steni». Tel. (040) 820182 / 3,
NOVEJŠO HIŠO, lahko tudi v gradnji z večjim vrtom, kupim v Kopru oziroma na relaciji Koper -Izola. Možna tudi zamenjava s sončno parcelo 1000 kv.m 4 km iz središča Ljubljane ter hišo z vinogradom na štajerskem v bližini Atomskih toplic. Ponudbe na naslov: Kordiš Zinka, Zaloška 98/11/15.
ZAKONCA z državno službo iščeta v -najem dvosobno stanovanje v mirnem kraju, tudi izven Trsta. Tel. 730-228 (ob delavnikih).
ŽELITE se poročiti? Informacije a-gencija «Conoscersi», Ul. Pelliccerie 6 — Videm; odprto ob sredah, sobotah popoldan in ob nedeljah dopoldan. Tel 65-923.
ISOiSuGHERO
SPORT SPORT SPORI
SPLOŠNA OPREMA
NOGOMET
V PRIJATELJSKEM SREČANJU
Po dokaj slabi igri Italija-Romunija 4:2
Italijansko moštvo niti v tej tekmi ni izpolnilo pričakovanj
MILAN, 5. — Italija je v mednarodnem prijateljskem srečanju v Milanu pred 35.000 gledalci premagala Romunijo s 4:2 (0:0).
Moštvi sta nastopili v takih postavah:
ITALIJA: Zoff, Tardelli, Rocca,' Benetti (Zaccarelli), Roggi, Facchet-ti, Causio, Pecci, Graziarti, Anto-gnoni, Pulici (Bettega).
ROMUNIJA:	lordachè, Cheran,
Dobrau, Hajnal (Tanasescu), G. Sandu, Beloni, Fazekas (Szatama-ry), Multescu, Jordanescu, M. Sandu (Georgescu), Lucescu.
SODNIK: Schiller (Avstrija).
STRELCI (v d.p.): v 50. min. Graziani, v 60. min. Antognoni, v 65. Lucescu, v 71. in 75. min. Bettega, v 77. Georgescu.
KOTI: 7:6 za Romunijo.
Čeprav je zmagala Italija v bistvu v tekmi s šibkimi Romuni, med
KOLESARSTVO
katerimi je le Jordanescu igral na mednarodni ravni, ni izpolnila pričakovanj. Po polomijadah v ZDA so ljubitelji italijanskega nogometa v današnjem srečanju pričakovali rehabilitacijo «azzurrov», katere pa dejansko ni bilo. Rozačarala je predvsem obramba, ki je sicer prejela le dva gola, toda dva zadetka od tako šibkega nasprotnika sta vsekakor ponovno potrdilo, da je ta del italijanskega moštva trenutno najslabši. Posamezni igralci so si sicer prizadevali vnesti v srečanje nekaj igre, to pa jim je uspevata bolj slabo in negodovanje občinstva je bito upravičeno.
Tudi srečanje z Romunijo je potrdilo, da je kriza italijanskega nogometa globlja, kot so to kazale prve analize. Zdravilo zanj bo treba vsekakor iskati najprej zunaj reprezentance.
15. ETAPA «GIRA»
NOBENE SPREMEMBE NA SKUPNI LESTVICI
Vodi še vedno Rimondi, etapo pa je osvojil Van Linden
OZEGNA, 5. — Belgijec Van Linden si je zagotovil danes 15. etapo «Gira». 216 km dolgo progo je prevozil v 6.04’24” s p.h. 35,564 km na uro. V njegovem času je prispela na cilj praktično vsa glavnina. 2. je bil Sercu, 3. Basso, 4. Gavazzi, 5. De Vlaeminck itd.
Na skupni lestvici ni prišlo do nobenih sprememb. Vodi še vedno Gimondi s prednostjo 16” pred De Muyckom in 37” pred Panizzo.
Po prihodu na cilj je nevarno padel Belgijec Sercu, ki se je zaletel v snemalca zahodnonemške televizije. Na videz hudo poškodovanega so prepeljali v bolnišnico, kjer pa so zdravniki ugotovili, da njegovo zdravstveno stanje ni zaskrbljujoče.
Jutrišnja etapa bo merila 258 km.
ATLETIKA
Še cm višje
FILADELFIJA, 5. — Amerikanec Stones je skočil v višino 231 cm in je tako še za cm popravil svoj dosedanji svetovni rekord.
Burja je zelo ovirala deseteroboj-ce na tekmovanju v Trstu. Rezultati so bili za vse v glavnem slabi. Po prvem dnevu vodi Tržačan Marion s 3413 točkami. Od gostov iz Slovenije je najboljši Lampič 3253 točk, sledita pa Javoršek 3217 in Struger 3216 točk. Član Adrije Ruz-, zier je dosegel slabe rezultate, zadovoljiv je samo na 100 m s časom 12”5.
Prodoren uspeh Borovk na vsedržavnem tekmovanju v Ascoli Pice-nu. Loredana Kralj je zmagala v metu krogle z osebnim in društvenim rekordom 12,35 m, Patricija Pa-dovan pa v skoku v daljino za na-raščajnice s skokom 5,20 m. Irena Tavčar je bila druga v krogli za naraščajnice, z metom 9,91 m, Marina Purič pa četrta v skoku v daljino s skokom 4,85 m. Sonja Antoni je bila peta na 200 m s časom 26”9. 26”9 je v predteku dosegla tudi Marinka Semolič. V štafeti so bo-rovke dosegle peto mesto in društveni rekord 52”3. Ekipno je Bor zasedel odlično šesto mesto.
K B.
TENIS
Jugoslovan Franulovič je med posamezniki na mednarodnem teniškem turnirju v Parizu premagal Avstralca Phillips-Moora s 3:6, 7:6, 6:2, 4:6, 6:4 in se bo v osmini finala srečal z Italijanom Panatto.
ODBOJKA
TURNIR V ZGONIKU
Ženske: Sloga — Kontovel	2:1
(10:15, 15:2, 15:2)
Moški: Kras — Bled	3:2
(8:15, 15:6, 13:15, 15:9, 15:7)
Vesti iz Jugoslavije
LJUBLJANA, 5. — V prvi tekmi 4. kola za pokal Jugoslavije so v Nišu jugoslovanski rokometaši igrali neodločeno s Sovjetsko zvezo 27 proti 27. Kot zanimivost naj povemo, da se je ta tekma končala s 27:27 po odločitvi sodniške komisije. V drugi tekmi 4. kola sta se srečali Poljska in Norveška. Rezultat: 25:23 za Poljsko.
V Banjaluki so se na balkaniadi v boksu pred 4.000 gledalci v prvih polfinalnih dvobojih srečali tile jugoslovanski tekmovalci: v lahki kategoriji je Rusevski premagal Dur-
musa iz Turčije po točkah, vendar je bil v tretji rundi tehnični knock out. V polwelter kategoriji je Rubel (Jugoslavija) premagal Livadisa (Grčija), v polsrednji je Kačar premagal Kelogua (Turčija), v poltež-ki je Gavazo (Bolgarija) izgubil z Jugoslovanom Popovičem, v težki kategoriji je premagal Bašič (Jugoslavija) Ozbèjà (Turčija). Tako so se ti jugoslovanski predstavniki že uvrstili v polfinale balkanskega prvenstva.
V drugem kolu mednarodnega odbojkarskega turnirja «Memorial Vla-dimira Savina» v Moskvi so Jugoslovani izgubili že tretjo tekmo in sicer s Češkoslovaško z 0:3 (6:15, 3:15, 14:16). Jugoslavija je (brez točk) na zadnjem mestu.
V prvi tekmi nogometnega prvenstva v 1. zvezni ligi sta se srečala v Splitu Hajduk in Čelik. Zmagal je Hajduk s 3:0, gole sta dosegla šurjak v 7. min. in 44. min., ter Djordjevič v 9. min.
Na Bledu se je začela 24. tradicionalna mednarodna veslaška regata, na kateri sodeluje 450 veslačev iz Avstrije, Bolgarije, Italije, Kanade, Madžarske, Mehike, ZRN, Poljske in Jugoslavije. Jugoslovani, Avstrijci in Kanadčani tekmujejo s popolnimi reprezentacami, ostale pa so poslale le posameznike v določenih disciplinah. Za vse tekmovalce je to zelo pomembno tekmovanje, ker so to izbori za olimpijske igre v Montrealu. Tekmovanje se je pričeta z izločilnim delom za mladince. Konkurenca je zelo velika, kar je tudi razumljivo, ker je to leto svetovno mladinsko prvenstvo v Beljaku, v Avstriji.
Prireditelji 35. balkanskih atletskih iger v Celju so dopoldne pripravili tiskovno konferenco, na kateri so poročali o poteku priprav na doslej največjo atletsko prireditev v Sloveniji. Tekmovališče in okolica sta skoraj popolnoma pripravljena. Dobili so nov elektronski semafor in zbrali bivališče za 350 tekmovalcev iz petih držav, to je iz Grčije, Romunije, Bolgarije, Turčije in Jugoslavije. Konference, ki je bila dopoldne, se je udeležil tudi atletski zvezni kapetan Krešo Račič, ki je govoril o pripravah jugoslovanskih tekmovalcev, te pa bodo od 7. do 17. junija v Novi Gorici. Predstavnik celjskih zlatarn je navzoče seznanil s potekom in načinom prodaje številnih, za to priložnost posebej pripravljenih spominkov.
Tudi sodnik
(Nadaljevanje s 7. strani) <
krivde za poraz tudi goriškima sodnikoma, ki sta v finalu zelo oškodovala domačine. Znano je namreč, da goriški sodniki radi branijo svoje varovance, doslej pa jih deželna košarkarska zveza ni nikoli pišiljala v Trst, kjer so vedno sodili tržaški sodniki. Nerazumljivo je, zakaj se je to moralo prvič zgoditi prav tokrat. Kljub sojenju so poletovci pokazali medlo igro, predvsem zaradi izredne netočnosti v metih in iz daljine, medtem ko so v obrambi večkrat prejeli nepotrebne koše. Nekoliko bolje so zaigrali v drugem polčasu, a kljub temu je gostom uspelo obdržati prednost, ki so si jo nabrali v prvem polčasu, do konca tekme. Edini, ki je v openskih vrstah pokazal nekaj več kot drugi je bil Sosič, še on pa le v drugem delu tekme.
Lota
od obrtniških izkušenj v trgovinsko dejavnost — SERIJSKO POHIŠTVO — POHIŠTVO PO MERI — PREUREDITVE
— POHIŠTVO ZA TERASE IN VRTOVE
TRST, Ul. S. Cilino 38 (pri cerkvi sv. Ivana), tel. 54*390
AUTORALLY
PAHOR GIORGIO Ulica Zonta 3/a, tel. 69-250
•	Nadomestni dell za: fiat austin - renault - peugeot ford • wolkswagen * nsu opel
•	Oprema za rally
•	Gume: Michelin • Uniroyal • Kleber - Dunlop.
•	Originalni nadomestni deli: Lucas - Marelli * Ferodo Abarth - VDO.
sveže pražena kava — prihranek
Sveže pražena kava pomeni
prihranek,
ker da več skodelic
okusne in dišeče kave.
CR EMC A FF fc praži kavo vsak dan in jo sproti vsak dan dostavlja CREMCAFFÉ Vam daje vedno vse najboljše
PKAŽARNA« UL PIGAFETTA 6/1 . Tel. 820.747 * lndustri|ska t&tà PUNTO FRANCO VECCHIO Skladišče 10 * Tel. 29.240
DEGUSTACIJA! TRG CARLO GOLDONI 10 * Telefoni 793.735 • 750.575
BANCA
„ DEL
' _____	Società per «fon!
FRIULI
BANCA AGENTE BER IL COMMERCIO CON L'ESTERO
Capitale socisle L. 1.000.000.000. Riserve L. 14.100.000.000
Direzione generale e sede cenitele: UDINE
REDNI TER IZREDNI OBČNI ZBOR DELNIČARJEV
Dne 8. maja 1976 je bil v javni dvorani na glavnem sedežu v Ul. Vittorio Veneto 20 v Vidmu redni občni zbor delničarjev zavoda Banca del Friuli, ki mu je predsedoval gr. uff. dr-Giovanni Battista Spezzetti. Navzoči so bili člani upravnega sveta, generalni ravnatelj cav. uff. dr. Lorenzo Scarpis in namestnika generalnega ravnatelja Pascolo in Maschio.
Pred začetkom del je predsednik Spezzetti z ganljivimi besedami izrazil najglobljo solidarnost zavoda Banca del Friuli s težko prizadetim prebivalstvom furlanskega ozemlja, ki ga je razdejala strahovita nesreča: obenem je tudi v imenu delničarjev izrekel najgloblje občutke žalovanja za žrtvami potresa.
Zatem je predložil zborovalcem predlog upravnega sveta, da se nakaže znesek 500 milijonov lir za konkreten prispevek h gospodarski in družbeni obnovi Furlanije ter za zadovoljitev prvih najnujnejših potreb ponesrečencev. Predlog je bil soglasno odobren.
Sledita je poročita upravnega sveta, ki ga je podal predsednik. Po omembi izrecnih težav, ki so 1. 1975 bremenile svetovno ter italijansko oziroma krajevno gospodarstvo, vsebuje poročilo kratek, toda jedrnat pregled nad najpomembnejšimi bilančnimi postavkami; tu prihaja do vidnega izraza, da je denarni zavod kljub vsemu dosegel v vseh dejavnostnih sektorjih občuten napredek.
Udeleženci občnega zbora so nato odobrili bilanco z dne 31. decembra 1975 in gospodarski račun, ki se je zaključil s čistim dobičkom 1 milijarde 816 tisoč 722 lir; na predlog upravnega sveta bodo dobiček namenili, poleg konsolidaciji in povečanju premoženjskega sklada, z integracijo izrednega sklada:
—	rednemu rezervnemu skladu (z nadaliniim nakazilom) 200.000.000 lir;
—	v dobrodelne namene (15 odstotkov čistega dobička po obogatitvi rezervnega sklada) 120.122.508 lir;
—	delničarjem (300 lir za delnico) 600.000.000 lir.
Sledila je izvolitev novega upravitelja, ker je poprejšnji, comm. rag. Ermanno De ison, januarja letos rreminil; soglasno je bil izvoljen gr. uff. dr. Marcello Modiano.
Občni zbor je prav tako imenoval novi nadzorni odbor za triletno obdobje 1976-1978, ki je sestavljen takole: comm. Feliciano Nimis, predsednik: dr. Manlio Crichiutti in od v. Antonio Sartoretti, efektivna nadzornika: comm. rag. Piero Brodi in dr. Bruno Filaferro, namestnika.
Še poprej je bil sklican izredni obči.; zbor, da bi preučdi predlog upravnega sveta o povišanju glavnce od 1 milijarde na 3 milijarde lir in o nekaterih popravkih k statutu. Ko je predsednik dr. Spezzotti podal poročilo upravnega sveta, je bil soglasno odobren predlog o povišanju glavnice po sledečem postopku :
—	od 1 milijarde na 2 milijardi lir z brezplačnim povišanjem nominalne vrednosti delnic od 50" na 1.000 lir, in to s prevzemom ustreznega zneska iz rezervnega sklada za kritje revalvacije delnic:
—	od 2 milijard na 2 milijardi 950 milijonov z emisijo 950.000
delnic nominalne vrednosti 1.000 lir med delničarje v razmerju 19 novih delnic za vsakih 40 starih:	..
—	od 2 milijard 950 milijonov na 8 milijarde lir z emisijo 50.000 delnic nominalne vrednosti 1.000 lir z razpisom med službujočimi nameščenci (2441. člen civilnega zakonika).
Dividendo v znesku 300 lir za delnico izplačujejo od Ponedeljka, 10. maja, pri vseh okencih banke z odtegljaji, ki jih predvidevajo veljavni zakonski predpisi.