338 Novičar iz raznih krajev. 30. dan tega mesca je po določbi c. k. dnarstve-nega ministerstva zadnji čas za zameno preklicanega papirnatega dnarja, namreč: nakazkov na deželne ogerske dohodke (Anweisungen auf die Landes-Einkiinfte Ungarns), deržavnozakladnih listov (Reichsschatzscheine), nakazkov centralne kaše (Central-Kasse-Anweisungen) in pa nemških papirnatih šestič in desetič (Deutsche Miinzscheine zu 6 und 10 kr.) Ker po preteku te dobe se ne bo uslišala nobena prošnja več za zameno, naj se podviza vsak, kdor kaj takega dnarja ima, da ga b e r ž odpravi, zakaj le malo dni je še čas, ker 30. dan t. m. mora že na Dunaji biti. — Vsled nekega posebnega primerljeja je c. k. mini-sterstvo nauka določilo, da sedaj pri napravi novih ljudskih šol ali pri novi vredbi starih edino le za to gre, da se vsakemu učitelju tolikšni dohodki izmerijo, da more živeti. Ali so že poprejšni ali pozneje dodani prihodki zadostni ali ne, tega nima določiti številka plače, ampak le šolska oblastnija, ktera ima prevdariti vse dohodke šole in pri tem gledati na ceno živeža tistega kraja, kjer živi učitelj. — Dopis knezoškofa graškega do vodja bogoslovskih šol v Gradcu od 25. sept. pravi, da so letos na Dunaji zbrani škofje soglasno prenaredbo v versti in obravnavi bogoslovskih naukov sklenili, namreč, da v 1. letu se ima razlagati občna dogmatika skozi obe polovici leta, uvod v sv. pismo starega in novega zakona in pa hebrejski jezik z razlaganjem starega zakona, — v 2. letu posebno dogmatika skozi obe polovici leta in pa razlaganje sv. pisma novega zakona; v 3. letu cerkvena povestnica in moralno bogoslovje ; v 4. pa cerkveno pravo in pastirstvo s katehetiko. V Gradcu so že letos po ti novi osnovi začeli bogoslovje. — V Lincu in bližnji okolici je bila preteklo nedeljo ta-košna huda ura, kakoršna je navadna le v naj večji vročini poleti; gromelo je in se bliskalo, da so mislili, da se bliža sodni dan; trešilo je tudi v več poslopij, vendar je strela omamila le nekoliko ljudi, živine pa je več ubila. — Na blatni planini poleg Išel-na se je 11. dan t. m. vnel velik gojzd; k sreči pa so užugali požar že drugi dan. — 28. dan p. m. je na Horvaškem v Planini v Št. Ivanskem okraji stekljine sumljiva volkulja 4 ljudi popadla; kmetu Mihelu Bosec-u, kterega je tudi napadla, je vendar obveljalo, gerdobo za zatilnik zagrabiti in jo tako dolgo deržati, da je na vpitje njegovo pritekel kmet France Pukšek na pomoč in zver ustrelil. Tudi 5. dan t. m. sta v Biškupu dva kmeta ustrelila stekline sumljivega volka. — Naj ime-nitniša politična novica zadnjih dni je, da je kraljica španj-ska poslovila ministra 0'Donela in vse njegove tovarše in namesto njega izvolila za glavarja ministerskega maršala Narvaez-a. Da je 0'Donel že dolgo omahoval in da mu bo kmali zadnja ura bila, je bilo gotovo v sedanjih okolj-šinah španjskih, — da pa bo tako kmali padel in da vse priporočevanje Napoleonovo ne bo nič pomagalo, ni nihče mislil. Ker je bil nek OD one l že dolgo zastopljen z Nar-vaez-om, je vsa'4 ta prememba ministerstva mirno iztekla. Španjci so v 24 letih že toliko vladarstvinih prememb doživeli, da so vsega vajeni. Kako silno so svojo moč leta 1854 napeli, da so se znebili Narvaez-a in matere kraljičine, sedaj pa so spet, kjer so bili, — kako dolgo pa? le tudi oni sami vedo. — Na Napolitanskem je še vse pri sta- Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiveis. — Natfskar in založnik: Jožef Blaznife. rem. Angleži silijo naprej, Napoleon pa se noče prenagliti. — Turška vlada je oklicala osnovo prihodnje deželne namestnije v Moldavi in Valahii; od nju zedinjenja v eno deržavo ni duha ne sluha v tem fermanu. — Av-strijanska armada je še zmiraj v teh knežijah; fran-cozki časniki so začeli zatega voljo se zlo togotiti, an-gležki vladi je pa avstrijanska posadka v Moldavi in Valahii prav. — Cernogorci so zidane volje. Novi rusovski konsul v Dobrovniku je prišel 1. dan t. m. na Cetinje in knezu černogorskemu prinesel ves tisti dar (40.000 gold. v zlatu), ki ga je rusovska vlada Cernogorcem vsako leto darovala, ki pa je zaostal poslednje leta zavoljo vojske. — V Azii so najdli novo goro, ki je največja vseh do-sihmai znanih na svetu; dosihraal je tisti verhunec himalajske gore, ki se zove „Kauchinjingau za naj višjega veljal, ker se dviguje 28.156 čevljev nad morjem; „Dawala-giria je le 26.826 čevljev visok; sedaj pa je najdel polkovnik Vaux 100 angležkih milj od Kauchinjinge stoječega velikana, ki meri 29.002 čevelj, in tedaj preseže vse druge; ime „gora E vere s t" mu je dalpo Everestu, nekdanjemu vodju indiških zemljomercev. — Čuden, 13 let star otrok je viditi sedaj v Londonu, polovica obraza skor do brade je popolnoma čer na in kosmata, polovica pa bela; sin je nekega francozkega oficirja, ki se je v Algjeru v Afriki oženil z neko Grekinjo; sicer je fantič bistroumen. Nikoli se kaj takega še ni vidilo. — Spet nov dokaz rodovitosti letošnjega leta: neka babica na Virtemberškem, 42 let stara, je povila unidan čveterčke: 3 fantiče pa eno punčiko, ki so močni in zdravi; od 17 otrok te matere jih je še 11 živih.