— 156 - Novičar iz slovenskih krajev. Xp. Iz Celja. Ozir na pretekle porotne sodbe Celjske sodijske okrajne nam kaže, kako je zdravi ura naših porotnikov očividno overgel vse tiste dvome, ki so se culi od marsiktere strani, da naše prosto ljudstvo ni vgodno, v sodbi sedeti zoper pregreške in hudodelstva. Vse drugač so pa skušnje o tem učile; za-toraj je po teh skušnjah vsa osupnjena sedaj tista vstavi nasprotna stranka, ktera ne more (ali prav za prav noče) zapopasti, kako da se tako važno opravilo, v kte-rim se čez prostost, premoženje in življenje sodi, zamore izročiti tudi kmetu, ki je po njih mislih le za plug- in ma-tiko vstvarjen, in zlasti slovenskimu kmetu, „einem win-dischen Bauer!" Ker pa z razsodki porotnikov o porotah nikakor ne morejo dokazati, kar bi radi dokazali, spod-kopujejo po druzih potih eno nar imenitniših vstavnih naprav. Ne le da pišejo na vse strani, da ljudstvo ne mara za porote, marveč tu in tam priproste kmete celo šuntajo: naj bi se oglasili, da nočejo teh sodb, ki so jim le v težavo. Ali vse te overe se bojo razbile, kakor steklo nad skalo, na sveti besedi cesarjevi in na zdravim umu ljudstva, ktero zapopade imenitnost porotnih sodb, po kterih se je že marsikteriga prekanjenima hudodelnika v srečo celi soseski za veliko let znebilo, ktertga so porotniki po svoji vesti kriviga spoznali, če ravno je terdovratno tajil, ki bi bil se scer po mertvi čer ki postave za volj pomanjkanja zasačljivih dokazov zasluženi kazni izmuznil. Umno in ne presleparjeno ljudstvo tedaj gotovo ne bo tako imenitnima dani od sebe pometati hotlo. Zlasti pa tisto prigodbo o poslednji poroti, ko so porotniki nenadama dva zatoženca, ki sta svojo krivico sama obstala, nedolžna spoznali, ti sovražniki porotnih sodb sedaj na vse strani razlagajo in si ž njo prizadevajo, dokazati, kako da le enostranska milost, ne pa zavest pravice iz porotnikov pri njih razsodkih govori, in da ne sodijo toliko čez to, ali se je postava zares prelomila, ampak le čez to, ali je doperneseno delo po veri kazni - 157 - vredno in si po tem takim po svojih zmislih postave sta- Snožeče, terg na Notranjskim, je na meji Krasa, vijo. Ako bi bil vzrok taciga ravnanja, kteriga se tajiti Zadnji studenec blizo Snožeč izvira, proti Sežani pa so ne prederznemo, v porotnikih iskati, bi bilo zares žalostno le kapnice, v ktere se voda z streh nabira. V Snože- z našimi porotami. Ali temu ni tako. Sledimo bolj na- čah najdemo blizo 170 hiš in čez 1200 prebivavcov, tanjko po vzroku tega primerka, in našli bomo: da po ki so večidel kupci in vozniki, ker bližnja zemlja, če kratki in jasni povzemi celiga prigodka z v- ravno je rodovitna, tolikanj ne rodi, de bi od kmetijstva simi dokazi, ki zoper toženca ali za njega govore, v živeli. Hiše so zidane in z opeko krite in imajo veči- jeziku vsi m porotnikam popolna m a razum lji- del nadstropje. vini, — po zagovarjanju zatoženca brez zvijač, Z razpošiljanjem blaga se 7 gospodov peča, in več s kterimi se porotniki le motijo, — po jasnih in določ- tavžent centov blaga se dan na dan v Terst in Ljub- nih vprašanjih, ktere porotniki dobro zapopadejo, Ijano naloii. Rokodelcev pa silno potrebujemo, in še — in po primerno dolgih sejah na dan so raz- pridniga čevljarja nimamo, ki bi v našim tergu veliko sodki, porotnikam v čast, vselej taki bili, kakor so zaslužil. imeli biti. Ce se pa (mi govorimo tukaj o porotah Ker od obertništva govorimo, ne moremo olnice sploh) ne obravnuje vse v porotnikam razumljivim (pivarnice) gosp. Janeza Dejaka pozabiti, v kteri prav jeziku,— če se v izpraševanju vse jasno ne dogotovi, dober in zdrav 61 (pivo) delajo. Ta gospod pošilja več če zagovornik postave po svojim vleče, če v visoko- tavžent veder ola v Terst in v ptuje dežele, in v naučenih le pravoznancam zastopnih besedah govori; če šim cesarstvu se tako dobra pijača težko dobi; priporo-z paragrafi zakonika okoli sebe meče, kakor da bi med čimo jo tedaj tistim, ki nočejo, de bi jih drugi dan glava samimi dohtarji sedel; če verh vsiga tega še v jeziku bolela. Samo to bi bilo koristno, ako bi gosp. Dejak porotnikam nerazumevnim modruje; — če tudi deržav- svojo olnico in svoje hrame še razprostil. — Terg potre-ni zastopnik visoko učeni pravoslovski jezik porotnikam bno vodo skozi železni vodovod iz bližnjiga zvirka do-nerazumljivo gčvori; če povzema ni dovelj jasna; — če biva. Železne žlebe je gospod županijski predstojnik poslednje vprašanja niso dostojno določene; — če mo- po sklepu županijskiga svetovavsta v fužini blizo Zu-rajo porotniki večkrat skoraj neprenehama v pozno noč ženberga za tri tavžent goldinarjev kupil, kar je hvale sedeti, da jim truplo in um oterpne, ta ali je čudo, ko vredno. Naš gospod predstojnik je priden in skerben bi se kakošen napčin razsodek primeril? Kdo pa je po mož, in samo to želimo, de bi se tudi enmalo na ne-tem tega kriv? Roko na serce! in odgovorite odkrito- čedne in slabe pota in ulice ozerl in de bi se vse to serčno: kdo je po tem tega kriv? Zakaj grajate tedaj izpeljalo, kar je svetovavstvo sklenilo. Tega pa nika-le porotnike, ako se greši tudi pri druzih mizah! Do- kor ne moremo verjeti, de gospod predstojnik povelje kler učeni ne zapopadejo: kakošne morajo porote daje, de se naj ptujim voznikam derva, ki jih skozi biti, da bojo ti vstavni napravi primerne, pri kteri um Snožeče peljejo, vzamejo, ker se vcnder po dervih na in vest prostih porotnikov, ne pa u čenih dohtarjev in pozna, de so iz gojzda (Loža), v kterim srenja pravice pravoslovcov sodi, ali smete po tem nevgodnost po- ima, zakaj tako ravnanje bi nikakor ne bilo postavno, rotnikov krivičiti ? , VSnožečahje fara z g. fajmoštram in dvema kapla- Pristavimo še eno živo željo, ktera se od toliko nama; cerkev je lepa in bogata; svetiša (oltarji) so iz strani in tako očitno razodeva, namreč: naj bi se marmorja narejene; masno oblačilo močno slabo in staro, na kakošno vižo kmalo pomagalo, da se porotnikam, po novim gleda; še slabši so pa zvonovi, ki s svojim ki pridejo od dalječ v mesto, ki morajo doma svoje ro- lončenim glasam tužno klenkajo. Treba bi bilo novih, kodelstvo ali kmetijsto za več časa zapustiti, ki nimajo Vradij nimamo drugih, kakor sodno in davkino, premoženja, da bi na svoje stroške živeli, njih stano- če bi bilo ravno silno potrebno, de bi zavolj mnozih vanje v mestu polajšalo, sicer bojo iz tega vzroka po- opravil v Snožečah ali vsaj v Razdertim okrajni komi- rote manj premožnim zoperne, in izgovarjali se bojo na sar prebival. Ko pišemo od vradij, se spomnimo del vse viže, da se bojo ti težavi odtegnili; po tem bo pa našiga g. sodnika, ki je iz Primorskiga, namreč iz Se- dobra reč škodo terpela. Naj gospodje, ki imajo v teh žane, sem prišel. Pod njegovim vodstvam gre gospo- zadevah govoriti, to resnično in splošno željo od- dam sodniško delo tako od rok, kakor de bi bilo na kritoserčno tam razodenejo, kjer se more ti reči kakor železnici. Ce kdo danes toži, v malo dneh že sodbo koli bodi pomagati. dobi; tako se še nikdar pri nas godilo ni, in vošimo iz Iz Veprinca. Pošljem Vam po svojem drugu ne- serca, de bi povsod tako bilo. ktere izvirne glagolitske pisma iz raznih Libur- Posebno pa nas veseli, de med nami v erli rodoljub niških krajev, za pokazati, da se je tukaj slovinsko pi- in slavni slovenski pesnik Miroslav Vilhar prebiva, salo, in pa 3 narodskih pes m. Imam še mnogo Marsikteri večer je nas že s svojim izverstnim petjem tacih izvirnih in prepisanih stvari; ako bi jih slovensko razveselil. Poje s svojimi prijatli svoje lastne prav gan- družtvo ali kdo drugi hotel shraniti v bukviših, bi rad lji ve pesmi, in pesmi neumerjočih slovenskih pesnikov, poslal, kar imam. Jakob Volčič. — (Lepa hvala za in radi jih poslušamo. Zali Bog! da sedaj mile glase poslane stare pisma od leta 1534, 1573, 1596, 1611, slovenske lire malokrat slišimo; pa kdo je vsiga tega 1635, 1644 i. t. d. najdene v Lovran gradu, Ve- kriv? Tisti, ki dobrovoljnost in družljivost sovražijo, princu, Kastvi, Boljuncu, Moščenicah i. t. d. (Konec sledi.) V teh pismih najdemo pogostama ime župana, pod Iz Boštanja 13, t m. Povejte »Novice," ki se županom tem in tem. Začno se te pisma večidel: )5V vseskozi možko potegujete za pravično ob veljavo do- ime božje amen let gdnh." ali „V hvo. (hristovo) ime mačiga jezika v kancelijah, ki imajo z ljudstvam opra- amen let gdnh.,a —Imena mescov so latinske. Vse viti, svojim bravcam veselo novico, da naša c. k. dac- take reči so prijatlam povestnice jugoslavenske jako na vradija v Dvoru pri Savi je začela županii v do- znaminite. Narodske pesmice bomo v Novicah po- mačim jeziku dopisovati. Kakor je te dni zastran na- redama natisniti dali. Vse starine, ki nam jih boste znanila potrebovanih domovinskih listov za leto 1S51 in prečastiti gospod! poslati blagovolili, nam bojo drage, 1352 storila, terdno upamo, da bo v našo zastopnost In radi jih bomo vsacimu, ki jih bo v prid slovenskiga tudi za naprej ravnala. O! da bi Bog tudi vsim našim eledovanja vpotreboval, v rabo prepustili, da bojo blago višjim in manjšim vradnikam kaj kmalo to gnado dode- občinstva. lil, da bi v domačim jeziku ljudstvu pisali! Koliko bi f> IzSeno&ec. Dovolite mi, de v »Novicah" en- si ubogi kmetj potov pa tudi denarja; prihranil, ako malo obširniši življenje v našim tergu popišem. M se zastopno v njegovim jeziku pisalo, kar bi sam — 158 - brati znali, ali saj kakoscn šolarček, ali njegov sosed. Ce mora kmet vse svoje dolžnosti natanjko spolniti in jih tudi rad spolne, če le more, naj se tudi njemu pravica v vsim zgodi; — tako 60 v si m prav! Janez Planine, župan. 1% Celjovca 21. julija. V zboru začasnima deželnima odbora, kteriga predsednik je bil deželni poglavar, je bilo danes z 21 glasovi zoper 7 sklenjeno, da naj pripravnici železnica bi bila od Bruka na Videm. Dalje je odbor sklenil: naj se s tem naznani-lam ministerstvu razodene, da bi Koroška dežela vsako pot železnice, naj gre kodar koli hoče, zlasti od Marij ur ga na Celjovec in Blak, z veliko hvaležnostjo sprejela, ako bi vlada železnico na deržavne stroške kmalo napraviti dala. 1% Ljubljane. Nar novejši novica je, da Ljubljana se cela na starim mestu stoji, čeravno so stare babe prerokovale, da jo bo ob sončnim mraku potres raz-djaL Človek bi ne verjel, kaj so vražni ljudje vse bledli od sončnica mraka, ko bi ne bil sam na svoje ušesa tacih kvant sliša). Ko je o saboto proti večeru v Ljubljani hud vihar postal, ki je proti Savi in na Go-renski strani kozolce podiral, strehe odkrival, močne hraste razrušil in veliko veliko škodo napravil, so rekli, da je lintvern v tem hudim viharju letel čez te kraje, ki se bojo o pondeljk v potresu pogreznili, in zares — nevedni ljudje so bili v groznim strahu! Vse pa je mirno prešlo; sončni mrak je bil ravno o tistim času in tolikšen, kolikoršen je bil napovedan in tudi v Novicah popisan. Ker pa so nekteri ponočne tame pričakovali in vsih tistih prekucij ni bilo, ki so jih stare babe in vražni ljudje prerokovali, se je slišalo od več strani zabavljati zoper premajhni mrak; kar je očiten dokaz, da nekteri mljudemnik dar dovelj tame nasvetu ni. Sploh pa nam je ta sončni mrak pokazal, kako glob«/. > v vražah zakopano je prosto ljudstvo pri nas, kakor tudi drugod, in kakošna živa živa potreba so šole. — Gosp. Juri Pa j k tesarski mojster je poslal pretekli teden kmetijski družbi za ogled nekoliko krompirja tiste sorte (rudeče Irske), ki ga je družba letošnjo spomlad iz Ter sta dobila in ki ga je tudi on za poskušnjo posa-del; že kot debelo jabelko debel je bil, lep zdrav in dober, da kaj !