G-ospodarske stvari. Ali je bilo treba druge posojilnice v okraju Sv. Lenart ? (Dopis iz Slov. goric.) Posojilnica je podjetje. Kdor se kakega podjetja loti, mora je zasnovati na pravem mestu, dati mu pravo podlago. Pameten človek pri nas ne zida mlina na bregu, pa tudi v dolini.ne, kjer ni dovolj vode, ali kjer je že preveč mlinov. Kaj pomaga žago staviti v kraju, kjer ni več gozda? Za naše potrebe zadostuje, če imamo v vsakem sodnijakem okraju le eno posojilnico in ta se raora nahajati tam, kjer se nahaja c. kr. okr. sodišče, c. kr. davkarija. Mi Slovenci še posojilnic prav ne poznamo; za vodstvo in nadzorovanje poaojilnice dobiti je težko zadostno število zvedenih, delavnih in popolnoma neodvianih mož. Brez takega načelstva' in nadzorstva si posojilnica ne pridobi potrebnega zaupanja, se ne more utrditi. Še v eelem sodnijskem okraju dobi se teško toliko takih mož, posebno premožnejših. Ako hoče posojilnica varno in vestno poslovati, niora imeti sploh pri rokah zemljiško knjigo in kataater. Brez teb se ne more nobena prošnja za posojilo rešiti. Ljudje delajo tudi drugod dolgove, prodajajo posestva; la prošnjik Se nima let, spet drugi ima skrbnika, sekveslra itd. Treba je vedno poizvedovati, vedno paziti, večkrat povzročiti naglo vknjižbo. Vse se ne da zapisati, tu le izkušnja uči. Za to se morajo tiati, ki te izkušnje nimajo, dati podučiti in svariti. Posojilnice namen ni samo denar posojevati, ampak tudi zbirati in nabirati ga. Posojilnica, katera nima svojega denarja, katera živi le od kredita in dela s tujim denarjem, nima zdrave podlage, nima bodočnosti. Kredit ae njej more vsaki eas skrčiti ali odtegaiti; ko je blagajnica prazna, je propad neizogiben. Posojilnica, da si dobi potreben denar kot hranilne vloge, kot deleže, pristopnino, mora imeti primeren delokrog in za to zadostuje v boljših krajih komaj eden celi aodnijski okraj, nikakor pa par župnij. To uči večletna izkušnja vsako poaojilnico, in tudi tistim ne bode prizaneseno, katere osnuje deželni odbor! Sme se torej trditi, da nove posojilniee pri Sv. Trojici ni bilo celo nič treba sedaj. Kar je bilo treba, je to, da bi se bilo delovanje okrajne hranilniee pri Sv. Lenartu in tu obstoječe posojilnice oživelo in apravilo v pravi tir pri obeh. Odkar imamo v tem okraju Slovenci večino, vae dremlje in api, nikjer ne napredujemo. Od naših denarnih zavodov ni dobiti letnih računov, nihče o njib delovanju ne poroča javno. Tako ne sme iti naprej! Kaj pa delajo načelslva in uradniki teh zavodov? Naši nasprotniki še niso premagani, čakajo samo na ugodno priliko, da na nas planejo. Ali niao tega pokazale zadnje volitve ? Denarna zavoda v trgu sta, za nas največjega pomena; držati moramo oba, pospeševati pa tudi njiju razvitek! J—a. Sejmovi. Dne 11. januvarija pri Novi cerkvi, v Šmarijah in na Planini. Dne 14. jan. na Bregu pri Ptuju (za svinje) in pri Sv. Filipu v Veračah. Dne 15. jan. v Arvežu.