— 190 — Slavia Centralis 1/2023 Ocene, zapiski, poročila – Reviews, Notes, Reports spoznanja poljske znanstvenice Bože - ne Tokarz, ki se znanstveno posveča zlasti poljsko-slovenskim literarnim odnosom in opozori na posredovalno funkcijo prevoda, nosilko medkul- turne komunikacije, ter na to, da se mora prevajalec vživeti v vlogo dru - gega in v njegov prostor, prevajalce pa imenuje ambasadorje tujih kultur in literatur. Na temo večkulturnosti v povezavi z vprašanjem ohranjanja nacionalne identitete S. Borovnik vključuje dognanja sociologa Rudija Rizmana, misli pisatelja Draga Jan - čarja in prepričanje drugih literarno - vednih strokovnjakov, ki pojasnjujejo, da se identiteta zmeraj vzpostavlja ob soočenju z Drugim. Monografija je bogat in izviren prispevek k medkulturni literarni ve- di, saj obravnava številne slovenske ustvarjalce, priseljence, izseljence in pripadnike manjšin, katerih dela od- slikavajo nenehen razvoj medkultur- nosti, odprtost in spoštovanje drugih kultur. Avtoričino raziskovanje se usmerja na pomembnost sprejemanja večkulturnosti in medkulturnosti ter dokazuje, da enojezični in enonacio - nalni model književnosti ne obstaja. Tina Kraner kraner.tina@gmail.com 1 Sprva v organizaciji Jožeta Toporišiča, kasneje Marka Jesenška. Narečno besedje slovenskega jezika. V spomin na akademikinjo Zinko Zorko. Ur. Marko Jesenšek. Maribor: Univerza v Mariboru, Univerzitetna založba, 2022. (Mednarodna knjižna zbirka Zora, 148). 294 str. Julija 2022 je kot 148. knjiga v zbirki Zora pri Univerzitetni založbi Univer - ze v Mariboru pod uredništvom Marka Jesenška izšla znanstvena monografi - ja, posvečena akademikinji, Zoiso - vi nagrajenki in zaslužni profesorici Univerze v Mariboru – dialektologinji Zinki Zorko (1936–2019). Zajema šti - rinajst samostojnih znanstvenih se- stavkov, ki se dotikajo narečjeslovne tematike, mestoma tudi v navezavi na delo profesorice Zorko. Avtorice in avtorji prihajajo z različnih znan - stvenih institucij, in sicer SAZU, ZRC SAZU (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, Zgodovinski inštitut Milka Kosa), Univerze v Mariboru, Univerze v Ljubljani ter Univerze v Celovcu (Inštitut za slavistiko). Prvi prispevek predstavlja Zinko Zorko v povezavi s Pleteršnikovimi dnevi, tj. tradicionalnim mednaro- dnim znanstvenim simpozijem, ki v Pišecah, rojstnem kraju slovaropisca Maksa Pleteršnika, potekajo od leta 1996. 1 Avtor Marko Jesenšek izpo- stavlja, da je bila Z. Zorko od vsega začetka aktivna udeleženka pišeškega simpozija in da je bila prva dialektolo- ginja, ki je »vsestransko in popolno« obvladala severovzhodni narečni pro - stor (Jesenšek 2022: 15). Podrobneje predstavlja njene razprave, vezane — 191 — Ocene, zapiski, poročila – Reviews, Notes, Reports npr. na priimke in hišna imena na Kozjaku, toponime v Dravskem ob- mejnem hribovju, rokopisni slovar Luke Sienčnika, madžarizme v roma - nu Garaboncijaš in živalske frazeme v mežiškem narečju. Drugi sestavek prikazuje nepo- sredni prispevek Zinke Zorko k na- rečni zbirki za Slovenski lingvistični atlas (SLA). Avtorici Mojca Kumin Horvat in Januška Gostenčnik sta podrobneje pregledali zapise Vprašal- nice za SLA Zinke Zorko, nastale v le- tih 1960, 1985 in 1988, ter diplomska in magistrska dela, ki so pod njenim mentorstvom nastala na ljubljanski in mariborski univerzi in obravnavajo govore iz mreže SLA ter so lahko primerna za vključitev v gradivsko zbirko SLA. Prispevek je obogaten s slikami rokopisnega gradiva Z. Zor- ko in povzemalnima kartama s kra- jevnimi govori iz mreže SLA, ki jih je raziskovala dialektologinja oz. so obravnavani v diplomskih delih, na- stalih pod njenim mentorstvom. Avtorica tretjega prispevka je dok- torantka Zinke Zorko Mihaela Ko- letnik. V svoji raziskavi predstavlja narečno podobo malečniškega govora, ki ga umeščamo v panonsko narečno skupino, natančneje v slovenskogori - ško narečje. Malečnik je primestno naselje na obronkih Slovenskih goric, v katerem so leta 2002 našli ostanke naselbine iz 3. tisočletja pred našim štetjem (Koletnik 2022: 55). Avtorica v obliki fonološkega opisa predstav- lja glasoslovne značilnosti govora, dodaja oblikoslovne značilnosti in nazadnje še analizo besedja. V zbra- nem narečnem gradivu je našla tako 2 Gradivo so pripravili (in ga še zbirajo) prebivalci Malečnika (Valh Lopert 2022: 76). domače kot tudi prevzeto besedje, zla - sti germanskega, v manjši meri pa tudi romanskega izvora. Z analizo malečniškega govora na - daljuje tudi Alenka Valh Lopert, prav tako doktorantka profesorice Zinke Zorko. Podrobneje se je posve- tila samostalniškim germanizmom, vezanim na kuhinjo in kulinariko, ki se nahajajo v gradivu za malečniški slovar narečnega besedja. 2 Zbrano izrazje je razdeljeno v tri tematske sklope, in sicer (1) hrana in obroki, (2) pijača in tekočine ter (3) pripomočki in posode. Avtorica navaja šestde- set izrazov, katerih germanski izvor je potrjen v relevantnih slovarskih virih (npr. aufšnit ʻnarezekʼ, beštek ʻpriborʼ, knubloh ʻčesenʼ, žemlprezni ʻbele drobtineʼ). Nekateri med njimi se pojavljajo tudi v SSKJ 2 ali v SP 2001, a so tam večinoma označeni s kvalifikatorji (npr. nar. vzhodno: re- pincl ʻmotovilecʼ). Irena Stramljič Breznik se v svoji raziskavi prav tako naveže na malečniški govor. Na podlagi ljubi - teljsko pridobljenega slovarskega gra- diva z več kot tisoč enotami in lastne narečne kompetence preučuje občno - imenska poimenovanja za osebe in preverja njihove besedotvorne zna- čilnosti. Poimenovanja oseb razvršča v dve temeljni skupini: (1) prevzeta in prilagojena poimenovanja oseb, npr. hohštapler ʻdomišljav človek, gizdalinʼ, in (2) tvorjena poimenova - nja oseb. Slednja so lahko tvorjena iz glagolov (npr. štritar ʻprepirljivec, zdraharʼ), pridevnikov (npr. čora- vec ʻslepecʼ) ali samostalnikov (npr. kšeftar ʻkdor hodi v služboʼ), lahko — 192 — Slavia Centralis 1/2023 Ocene, zapiski, poročila – Reviews, Notes, Reports pa so nastala na podlagi pomenskega prenosa (npr. vozek ʼ ma j h en v o z ʼ > ʻmalo prizadeta osebaʼ). Vera Smole in Maruša Žibred sta avtorici sestavka Glasovne zna- čilnosti novomeškega govora. V okvi- ru t. i. mestne dialektologije sta se posvetili analizi spontanega govora štirinajstih govorcev treh generacij iz Novega mesta. Rezultate sta pri - merjali z govori vzhodnodolenjskega podnarečja (kamor umeščamo tudi novomeški govor) ter njegovim za- pisom iz leta 1959. Ugotavljata, da imajo informatorji veliko glasovnih spremenljivk, saj uporabljajo eno od oblik pokrajinskega nadnarečnega mestnega govora z večjimi ali manj - šimi odmiki od osrednjeslovenskega neknjižnega pogovornega jezika, pri mlajši generaciji (do 30 let) pa opažata tudi prevzemanje okoliških narečnih (prozodičnih) značilnosti. O tradicionalnih poklicih gorenj- skega podeželja kot motivaciji za na - rečna hišna imena piše Jožica Škofic. V sestavku predstavlja izbrana nareč - na poimenovanja za poklice (župan, šivilja, krojač), ki so bila anketno zbrana za Slovenski lingvistični atlas. Leksemi so analizirani na morfolo- ški ravni in prikazani na jezikovnih kartah, ob tem pa so primerjani tudi z gorenjskimi hišnimi imeni, ki so bila motivirana s poimenovanji za iste poklice oz. nosilce dejavnosti. Hišna imena so analizirana z vidika tvorje- nosti in glasoslovnih značilnosti, npr. Pri Špánu ( < Pri Ž upán u ) . A vto ri ca poudarja, da so hišna imena, katerih raba je del nesnovne kulturne dedi- ščine, zanimiv vir za dialektološko raziskovanje, saj vsebujejo narečne značilnosti krajevnih govorov. Herta Maurer - Lausegger se posveča prevajanju in sinhronizaciji. Najprej podaja teoretske opredelitve pojmov iz prevajalstva in sinhroni- zacije, npr. prevajanje in translacija, prevajanje in enakovrednost, medkul- turna kompetenca, neverbalne prvine v avdiovizualnem kontekstu, opredeli vrste prevodov ter pojasni avdiovizu- alno prevajanje in mejni primer med znotrajjezičnim ter medjezičnim pre - vodom, nato pa se podrobneje posveti sinhronizaciji filma, podnaslavljanju in recepcijskim navadam gledalcev. V zadnjem delu prispevka preide na lastne izkušnje s prevajanjem in sin- hronizacijo dialektoloških filmov, po- snetih v dvojezičnem koroškem pro - storu v okviru projekta Avdiovizualna dialektologija. Marija Kozar - Mukič predstav- lja narečno besedje v madžarsko pi - sani etnološki razpravi Avgusta Pavla iz leta 1927, ki vsebuje terminologijo v porabskem slovenskem narečju, in njenem prevodu v slovenščino, ki ga je pripravil in leta 1931 v znanstveni periodični publikaciji Etnolog objavil Vilko Novak (Odprta ognjišča v ku- hinjah rabskih Slovencev). Avtorica je pripravila terminološki slovarček narečnega besedja kuhinj z odprtim ognjiščem v slovenskih vaseh v oko - lici Monoštra, kakor se kažejo v dvaj - setih letih 20. stoletja. Slovarski se- stavek vsebuje poknjiženo iztočnico, fonetično zapisano porabsko narečno ustreznico in termin v madžarščini, sledijo še nemški pomen, pomenska razlaga in kraj zapisa. Danila Zuljan Kumar predstav- lja tipologijo pomenskih prenosov v slovenskih narečjih in se pri tem ome - juje predvsem na gradivo iz zahodnih — 193 — Ocene, zapiski, poročila – Reviews, Notes, Reports slovenskih narečij. Znotraj različnih tipov pomenskih prenosov izpostavi metaforična in metonimična poime- novanja (posebej omenja prostorsko, delno, vzročno in asociativno meto - nimijo) ter hiperbolična poimenova - nja. Opredeli hiperbolo ter širjenje in oženje pomena leksema. Posveti se tudi pomenskim kalkom, pomen- skemu prenosu pri glagolih s širokim pomenskim obsegom in nazadnje tudi omiljenim tabu izrazom, pri čemer vse ponazori s konkretnimi primeri. Poudarja, da se slovenski govori ne razlikujejo zgolj na slovnični ravni, temveč tudi v leksikalni semantiki. Matej Šekli s e o s r e d o t o č a n a (bavarsko)visokonemške in (karnij- sko)furlanske jezikovne prvine v rezi- janski antroponimiji. Osebna imena s tujejezičnimi prvinami so na glasovni in besedotvorni ravni obravnavana z vidika jezikov v stiku. Avtor ugotav- lja, da je nastanek rezijanskih imen raznolik, pri čemer je lahko bilo oseb - no ime prevzeto (npr. nem. Jakob > rez. Jokop), lahko se pojavlja v kr- njeni obliki (furl. Massimilián > rez. Šimiljon), lahko je z izpeljavo nastalo novo ime (furl. Simón > rez. Šimun > Šimunčić), ime je lahko bilo krnjeno in izpeljano (tako nastane npr. rez. Jonkini), lahko pa je prišlo tudi do lastnoimenjenja občnega imena (npr. rez. Mëžner) oz. tvorjenja osebnega imena iz občnega (npr. rez. Drikec). Metka Furlan in Miha Sušnik podrobneje predstavljata postopek di- gitalizacije Pleteršnikove rokopisne zbirke zemljepisnih imen, ki jo sicer hrani Etimološko-onomastična sekcija Inštituta za slovenski jezik Frana Ra - movša. Avtorja najprej orišeta ozadje nastanka kartotečne zbirke in njeno strukturo, nato pa se posvetita postop- kom digitalizacije tega pomembnega zgodovinskega vira, natančneje op - tičnemu branju, obdelavi posnetkov in njihovemu digitalnemu označeva - nju, digitalnemu zapisu iztočnic, po - enotenju sistema številčenja, pripravi spremnih besedil ter izdelavi spletišča za spletno izdajo. Prispevek bogati tudi slikovno gradivo, ki je v funkciji konkretne ponazoritve predstavljenih podatkov. Silvo Torkar se posveča dvojezič - ni nemško-slovenski zbirki slovenskih krajevnih imen na Gorenjskem, Do- lenjskem in beljaškem okrožju Koro - ške, ki se v NUK-u hrani v rokopisni zapuščini Frana Metelka. Bogata zbir - ka toponimov obsega 3100 enot, ob tem pa tudi 446 imen, ki jih je Metel- ko po lastni presoji večinoma uspešno poknjižil. Avtor v prispevku izposta - vi tudi nekaj zanimivosti o razvoju krajevnih imen, njihovi tvorjenosti in motivaciji; opozori npr. na prisotnost oblik krajevnih imen s pripono -jane (v rodilniški obliki npr. is Zerklan ‘iz Cerkelj’). Na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša načrtujejo tudi predstavitev tega imenskega korpusa v knjižni obliki ter pripravo njegove znanstvenokritične izdaje. Matjaž Bizjak spregovori o pro- jektu Historična topografija Pri- morske, ki je vezan na digitalizirano zbirko omemb krajevnih imen v zgo- dovinskih (zlasti srednjeveških) virih. Za te vire je značilno, da so v veliki meri v latinščini ali nemščini, v njih uporabljeni izvorno slovenski topo- nimi pa so bodisi prevedeni bodisi na različne načine prilagojeni jeziku pisarja. Zbirka je dostopna v obli- ki spletne aplikacije in se uporablja — 194 — Slavia Centralis 1/2023 Ocene, zapiski, poročila – Reviews, Notes, Reports predvsem za identifikacijo krajevnih imen, hkrati pa omogoča povezovanje s podatkovnimi korpusi sorodnih ved, kot so jezikoslovje, umetnostna zgo- dovina in arheologija. Avtor v sklepu omenja dolgoročni načrt, ki vključuje pripravo historičnih topografij tudi za preostale slovenske pokrajine. Znanstvenim sestavkom so dodani trije krajši zapisi. V prvem se avtor Martin Dušič iz Društva za varo- vanje maternega jezika, naravne in kulturne dediščine Maksa Pleteršnika Pišece uvodoma dotakne sodelovanja z Zinko Zorko, ki je »prehodila vse pišeške hribe« (Dušič 2022: 267), na - to pa njej v spomin predstavi projekt Vsaka vas ima svoj glas tudi v Občini Brežice. Kratek zapis je dodal tudi Ivan Molan, župan Občine Brežice, ki izpostavlja zavedanje o pomenu je- zika kot gradnika slovenske kulturne in narodne zavesti ter izreka podporo raziskovanju in ohranjanju slovenšči - ne. Tretji zapis je prispevala Lilijana Zorko, hči Zinke Zorko, ki je svoje spomine sklenila z zahvalo za sodelo- vanje in počastitev materinega imena ter dela. Sledita izseka iz obeh recenzij, ki sta jih pripravili Andreja Žele in Natalia Kaloh Vid, ter povzetek mo- nografije v slovenščini in angleščini. Ob koncu je dodan pregled izdanih monografij v zbirki Zora od leta 1998 do 2022. Platnico krasi slika Mirka Rajnarja z naslovom Up (olje na plat nu, 2016), na zavihkih platnic pa najdemo odlomek iz zanimivega zapisa Marka Jesenška, objavljenega v Zinkinem zborniku (2020), v katerem profesorico in vrhunsko znanstvenico Zinko Zorko imenuje »dobra vila slo - venskega jezikoslovja«. Monografija Narečno besedje slo- venskega jezika prinaša zanimive in aktualne prispevke, ki osvetljujejo sodobno dialektološko raziskovanje in njegove rezultate ter predstavlja- jo najnovejše projektne aktivnosti in nastanek digitaliziranih podatkovnih zbirk. Verjamem, da bo v prihodnje v spomin na akademikinjo Zinko Zorko in njeno narečjeslovno delovanje na - stalo še veliko odmevnih objav. Natalija Ulčnik Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru, natalija.ulcnik@um.si Slovenščina kot drugi in tuji jezik v izobraževanju. Ur. Simona Pulko in Melita Zemljak Jontes. Maribor: Univerzitetna založba, Univerza v Mariboru. (Mednarodna knjižna zbirka Zora, 149). 371 str. Decembra 2022 je pri Univerzitetni založbi Univerze v Mariboru v sklopu Mednarodne knjižne zbirke Zora pod uredništvom Simone Pulko in Melite Zemljak Jontes izšla nova znanstvena monografija z naslovom Slovenščina kot drugi in tuji jezik v izobraževanju. Monografija je nastala kot rezultat 3. mednarodne znanstvene konference Slavistični znanstveni premisleki v soorganizaciji Oddelka za slovanske jezike in književnosti Filozofske fa - kultete Univerze v Mariboru ter Sla- vističnega društva Maribor. V njej je zbranih triindvajset recenziranih raz- prav, ki se z različnih vidikov dotikajo