Radič z nagobčnikom. Globoko je padel Stjepan Radič, nekdaj čislani in proslavljeni voditelj hrvatskega naroda. Naša stranka se ni nikdar za njega ogrevala ter mu ni nik dar pela slave, ker dobrb pozna njegov nestalni, prevrtljivi značaj. Racunala pa je z njim kot z voditeljem bratskega nam hrvatskega naroda. Mi smo velikokrat dvignili glas zoper njegovo pogrešeno politiko. Njegova zapeckarska politika, pr va doba Radičeve politike, je vsa potekla v obnemog lem obsojanju Beograda in vseh njegovih ukrepov, ter v poveličevanju hrvatske republike, katero je hrvatskemu narodu stokrat in tisočkrat obljubljal. S to svojo negativno, zanikujočo politiko, ki je zametavala udeležbo v beogradskem parlamentu, je Radič postal glavni sokrivec centralistične ustave, ki nasprotuje bitnim interesom hrvatskega in slovea skega naroda. • Ko je Radič po preteku štirih let s svojo stranko stopil na realna (stvarna) politična tla, se je zaletel v drugo nasprotje. Prej je zanikal vse, kar je Beograd storil, sedaj pa je naenkrat vse priznal. Prej je obsojal centralizem in njegove posledice, sedaj pa ga je začel hvaliti in poveličevati. Napravil je strankarsko pogodbo z radikali, da bi mogel stopiti v vlado, in to zvezo je z lažnjivim iraenom krstil za narodni sporazum med Hrvati in Srbi. Izpocetka je sam bil v vladi. Ko pa je pod višjim vplivom o Veliki noči 1926 povzročil krizo vlade in padec Nikole Pašiča kot predsednika vlade, je črez nekaj dni tudi sam zletel iz vlade. Ko je bil zanaj vlade, je začel ostro napadati nekatere radikalne prvake kot nosilce kompcije ter je še na praznik Kristusovega vnebohoda na Ijudskem shodu v Novi Gradiški grmel zoper korupcijo. Drugi dan je svojo stranko naščuval, da mora z opozicijo glasovati v pai lamentu zoper korupcijo. Tretji dan pa se je zopet začel pogajati z Uzunovičem, ki je v parlamentu padel na vprašanju korupcije, da ostane s svojo stranko v Uzunovičevi vladi. Radikali so to dovolili, pa le samo pod pogojem, da ne smeta ne Stjepan Radič ne njegov nečak Pavle Radič več biti ministra, da pa morata v vladi ostati Radičeva protivnika hrvatsks ministra dr. Nikič in dr. Šuperina. Radikali so dodali še en pogoj, ki je za Radičs naravnost poniževalen in razžaljiv. Radič je namred moTal ustmeno in pismeno obljubiti, da dva meseca ne bo govoril na javnih shodih in zborih. Dali so ma torej na usta nagobčnik, kakor je Radič sam izjavil. in on je ta nagobčnik sprejel ter bode odpotoval v kakšno gorsko zatišje ali pa na morje. Tako globok je Radičev padec. Izdal je narodni program hrvatskega Ijudstva, priznal centralizem i» vsemi njegovimi posledicami, naprtil na hrbet hrvatskega in slovenskega ljudstva državni proračun z ogromnim bremenom 13 milijard in naposled se je v vprašanju korupcije popolnoma udal Pašičevcem. In sedaj je še dobil nagobčnik na usta! Padec globok, pa zaslužen!