Ob koncu šolskega leta
GIMNAZIJA v Šcntvidu je zadnja leta ena najboljših y Ljubljani. Za vsako gimnazijo pa je praznik v času mature, ko jo zapuščajo mladi, že odrasli ljudje polni elana za na-daljnji študij, kjer naj bi dokončno realizi-rali svoje ambicije. V gimnaziji se ti mladi ljudje še oblikujejo in je dobra gimnazija garancija, da jih bodočnost ne bo izneverila in da so v njej dobili takšno podlago in ši-roko obzorje, kar jim bo v življenju samo koristilo.
O tem smo se pogovarjali z ravnateljem šentviške gimnazije prof. Jožetom Šifrerjem. Dejal je: »Vsaka šola se srečuje z najrazlič-nejšimi težavami in tudi gimnazija Ljubljana-Šentvid ni brez njih. V minulem šolskera letu se je šola dosti ukvarjala s problemom ideološke vzgoje, zlasti še ob znanem pri-meru profesorja sociologije, ki ga je delovna skupnost izključila iz svojih vrst, ker je z nesprejemljivimi izjavami in z negativnim obnašanjem do naše družbene stvarnosti vznemirjal svoje učence.
Vendar tudi ta pretres, ki je za šolo vse-kakor neprijeten, ne bi smel motiti osnov-nega poslanstva učno-vzgojne ustanove. To poslanstvo pa je v naslednjem: nuditi mla-dim ljudem dovolj široko in dovolj temeljito izobrazbo, ki jitn bo omogočila uspešen štu-dij na višjih in visokih šolah, vzgojiti jih v delovne in poštcne občane, ki bodo voljni aktivno posegati v družbene procese.
Gimnazija Ljubljana-Šentvid ima v po-šiljanju maturantov v nadaljnje šole že bo-gato preteklost. Samo od leta 1957, ko se je šola preselila v sedanjo stavbo, sta opravila zaključni izpit 1402 dijaka, brez letošnjih, in večina od teh se je usmerila v študij na visokih šolah. V zadnjem šolskem letu je bilo v četrtem letniku skupno 100 dijakov. Ob zaključku pouka jih je 21 izdelalo z odličnim uspehom, 12 s prav dobrim uspe-hom, 44 z dobrim in 14 z zadostnim uspe-hom. Popravni izpit ima 7 dijakov, dva sta zaradi bolezni neocenjena. Uspeh je razme-roma ugoden, nekoliko boljši kot v preteklih letih. Generacija letošnjih maturantov sicer ni bila v vseh prejšnjih štirih letih enako uspešna,  bila  je  vseskozi   razgibana,  vedo-
željna in kritična, pripravljena tudi na izven-razredno delovanje, v obdobju pred zaključ-kom šolanja na gimnaziji pa tudi dovolj pri-zadevna. Od tod tudi lepi uspehi, treba je namreč poudariti dejstvo, da je dobra petina končala  četrti   Ietnik  z   odličnim  uspehom.
Trdno upam, da bo sedanja generacija matu-rantov uspevala tudi v nadaljnjem študiju.«
Vprašali smo tudi razredničarke o njiho-yih vtisih o dijakih, ki so jih vsa štiri leta imele v varstvu in ki so neposredno zaslužne za učni uspeh in za pozitivno oblikovanje svojih   varovancev.
Vse štiri, prof. Vanda Poljanšek (4.a), prof. Anica Mahnič (4.b), prof. Irena Snoj (4.c) in prof. Sabina Podboj (4.d) so si bile edine, da so jim bili razredno izredno zani-mivi glede različnega socialnega sestava, ki pa ni bistveno vplival na njihovo zavzetost pri učenju, čeprav so bile z njimi pubertet-niške težave v nižjih razredih. Težave so se pojavile v prvih razredih tudi zaradi dotoka učencev iz drugih šol zaradi prepričanja, da je šentviška gimnazija pribežališče slabih učencev. Ko so ti uvideli, da je to resna in zahtevna šola, so sami odpadli. Tako je na primer 4.b imel še v 3. razredu 36 učencev, v 4. pa jih je ostalo samo 21.
Šentviški gimnazijci so uspešno urejali šolsko glasilo »Utripi«, prirejali so likovne razstave in se udejstvovali tudi na drugih kulturnih področjih. Njihov nadaljnji študij se bo odvijal na ljubljanskih fakultetah, ne-kaj pa se jih bo zaradi slabega socialnega položaja takoj zaposlilo. Na maturantski iz-let bo 4.a odpotoval na Korčulo, 4.b v Grčijo, 4.c na Brač in 4.d v Dubrovnik. Solidarnost je pokazal 4.a, ko je zbral denar za štiri socialno šibke učence, da se lahko polno-številno udeležijo tega izleta.
Od maturantov se je poslovila prof. Pod-bojeva, ki gre po 20 generacijah maturantov v zasluženi pokoj.
Na vratih opustelih razredov pa smo našli tudi  takšno  »sporočilo«:
Sporočanio Vam žalostno vest, da je po hudem štiriletnem trpljenju izdihnil 4.b.
Žalujoči: mati Ančka, oče Lojze, stara mama Nočka, stari oče Jože, ujak Jašo z Visa, teta Milly iz Londona, teta Ema, kume Ivo, strina Cyrillee, boter Franček, botra Nada in ostali sorodniki.
BO2E POMILUJ!
Naj počiva v miru, AMEN!
Mario L. VILHAR