Stev. 21.
(C. C. con la Posta).
4	/	f9i	‘frnOZ
e£j'tA&^0lsyv€>
[USi0
;S'Vre:s\\t
* J
^Trstu, petek 13. julija 1923.	t	V
Leto
Tednik za ncvice in pouk.
Stane i ena Številka 20 stotink.
Eno leto 8 lir Pol leta 5 lir Četrt leta 3 lire
Odg. urednik: Ivan ffervatin
Male novice
Lepo so gospodarili,
namreč v Jadranski banki v Trstu, kjer se je že vsa javnost čudila, kako je mogoče, dia so skoraj vsi uradniki banke kar rez noč postali milijonarji, imeli svoje avtomobile, kupovali in zidali palače in vile in so celo uradnice za stotisoče igrale na borzi- Vsi so se1 čudili, samo ne tisti, ki bi bili morali nadzorovati to gospodarstvo. Ali ti niso nič videli. Seveda so ob takem gospodarstvu jiasta-lo velikanske luknje, ki so jili potem skušali zlamašiti s tistimi IG milijoni, za katere so bile oškodovane naše zadruge. Toda tudi ti milijoni so bili premalo. V soboto, 14; t. m., bo obilni zbor banke in tu bodo privili delničarje. Pri vsaki delnici, ki -naj bi imela vrednost 400 predvojnih kron (p<i 60 odstotni zamenjavi 240 lir), bodo odbrisali toliko, da bo vredna samo 40 lir. Delničarji izgube tako pet šestin svoje delniške glavnice. Če bo zadostovalo ! Kdor pa si ne bo dal odpisati, pa, dobi.,za eno delnico tržaške Jadranske banke eno delnico beogradske Jadranske banke, ki pa stoje tudi tako slabo, da jih ne upajo javno prodajati na borzah v Beogradu in Zagrebu. Ko bodo tako slovanski delničarji pošteno ostriženi, prevzamejo banko fašisti. Ker ima Jadranska banka tudi veliko število deležev konsorcija tiskarne »Edinosti«, ki je lastnica Ušta »Edinosti«, bi tako prešla tudi tiskarna in list v roke fašistov- Ali hočete še kaj lepšega? ! — Naši tržaški gospodje so zelo vneto branili banko. Sedaj prihaja na dan dovolj jasno, koga in 'kaj so branili. In zahvala ? Pravno Zastopstvo banke, ki ga je imel doslej odvetnik dr. Slavik, j:e dobil sedaj neki laški odvetnik. To je prvi čin hvaležnosti. Drugi pa še pridejo !
Državna glasovnica.
Pri prihodnjih državnozborskih volitvah ne bo več imela vsaka stranka svoje posebne glasovnice', temveč bo za vse stranke (liste) istega v-olivne-ga okrožja ena sama glasovnica, in sicer uradna. Na tej glasovnici bodo znaki — mi smo imeli zadnjič lipovo
vejico __ vseh	list dotičnega okrožja
in volivec, ki bo dobil glasovnico od Predsednika volivne komisije, bo v volivec napiše na glasovnico imena dotičniihi kandidatov, ali pa številke, ki ih imajo dotični kandidati na listi.
Prednostni glasovi.
Komisija za volivno reformo .je sprejela z večino glasov določbo, da bodo volilci smeli oddati tudi prednostne (preferenčne) glasove in sicer v okrožjih z do 20 poslanci po dva, v okrožjih z več poslanci pa po tri. Prednostni glas se izrazi s teina, da volilec napiše na glasovnico imena dotični h kandidatov, ali številko, ki jo ima dotični kandidat na listi.
Boj za volivno reformo.
Glavno fašistovsko glasilo »H I3°-Polo dTtalia« piše: »Naša stranka bo Prav kmalu i sto volna z državo. Res, dia imamo opozicijo, a to bomo prelagali. če pregledamo položaj, vidijo takoj, da se edina resna opozicija, ki je vredna tega imena, javlja na strani ljudske stranke. Izven te opo-8lcije samo igranjo besed, otročarije: toliko otl strani liberalcev, kolikor •ocialistov.«
Divji lovec • zločinski morilec?
Ustrelil je lovca, Čuvaja pa teZko ranil
Tržaški zlatar Josip Bucher ima v najemu lov na hribu Kokoši med Bazovico in. Sežano. Kot lovskega čuvaja pa je imel nameščenega Antona Ražma iz Gročane.
Ražem je zasledil v lovu srnjaka in je to sporočil svojemu gospodarju. Ta pa ni šel sam nia lov, temveč je prepustil svojemu 171et.nemu sinu Henriku, ki je bil dijak tržaške tehniško . šole, da poizkusi svojo srečo. V nedeljo ziutraj na vse zgodaj sta, mladi Bucher in čuvaj Ražem šla čakat srnjaka. Puško je imel samo Bucher.
Divji lovec ?
Lovca sta se skrila za nizek zidič in sta čakala, da pride žival. Kar je nekaj zašumelo v grmovju, toda na nasprotni strani, odkoder nista pri čakOvala srnjaka, in iz grmovja je stopil mlad, visok človek, beli sr a jej in s čepico na glavi. V rokah je držal puško pripravljeno za strel.
— Ali ga vidite? — je dejal Ražem Bucherju. — Ali ga poznate?
— Poznam ga, — je odgovoril Buck r. .—. Lovski tat je.
Vstala sta izza zidiča in stopila proti divjemu lovcu, ki pa se m pre-meknil z mesta. Ko sta imela še kakih deset korkov do njega, je hipoma vzdignil puško k licu.
Počili so trije, streli.
S prvim je bil zadet Bucher, ki se je zgrudil mrtev na tla. Bil je zjadet v glavo- Druga dva strela sta zadela Ražma. V tem je morilec pobegnil.
Ražem, dasiravno zadet od obeh krogel v desno pleče —- izstopili sta mu pri desni ključnici, ki sta mu jo zlomili — se je privlekel do Sežane, kjer je prosil za zdravnika in ja o dogodku obvestil orožnike. Do prvi pomoči v Sežani so Ražma z avtomo-
bilom prepeljali v tržaško bonišni-co. Njegovo stanje je zelo nevarno.
Iz Sežane, iz Bazovice in iz Trsta so takoj odšli na kraj zločina zdravniki in zastopniki oblasti, ali Bucher je bil mrtev, in mu ni bilo več pomoči. Krogla mu je prebila glavo. Ko so preiskavah okolico, so našli kakih sto korakov od mrliča avstrijsko vojaško puško, kateri so iz «magacina» mankale tri patrone.
Mrtvega Bucherja so prepeljali v mrtvašnico v Bazovici, kjer so truplo pozneje sodno pregledali in ga potom prepeljali v Trst.
Varnostna oblast je nemudoma uvedla najstrožjo preiskavo in so bazovski orožniki zaprli že več oseb, ki so na sumu, da se bavijo z lovsko tatvino. Da bi bili že zajeli morilca, pa doslej ni znano.
Razumljivo je, da je ta žalostni dogodek potuidil v Trstu in vsej okolici veliko razburjenje, ker vendar takega dogodka še ni bilo, kar ljudje pomnijo-
Zadnje vesti o tem dogodku se precej razlikujejo od prvih. Po sedanjiih Ražmovih izjavalhi nista izpočetka z Bucherjem stala na istem kraju, temveč je bil Bucher precej oddaljen od njega, a je potem prišel k njemu češ-da je vidri v bližini prejšnjega mesta drugega lovca. Stopila da sta p otem za neki grm, da tam čakata srnjaka. Kakih 10 minut pozneje je počil strel, ki je zadel Bucherja, in, potem še dva, ki sta zadela njega. Ko se ji:1 obrnil proti Sežani, da bi našel pomoč, je videl v gozdu človeka, ki ja bežal proti Bazovici. Bil jo tak, kakor mu ga je prej opisal Bucher.
Kako se zdi, se ves dogodek bolj približuje nesreči kot pa zločinu.
Don Sturzo odstopil od tajništva laske ljudske stranke.
Na predvečer razprave o volivni reformi v rimskem parlamentu je doo Sturzo odstopil od tajništva laške ljudske stranke in je utemeljil ta korak s tem, da hoče žnjim preprečiti napade na cerkev, ki so se že pričeli s strani nasprotnikov ljudske stranke zaradi njenega stališča napran volivni reformi. Vrhovni svet stranke je izrazil don Sturzu polno zaupanje, a je z ozirom na sedanji položaj odobril njegov korak ter poveril tajništvo stranke posebnemu tročlan-skemu odboru. Enako je tudi vodstvo parlamentarne skupine ljudske stranke izrazilo polno zaupanje don Sturzu.
Volivna reforma.
V	rimskem parlamentu se je v torek pričela razprava o volivni reformi. Priglašenih je toliko govornikov, da gotovo ne pridejo vsi na vrsto. Razprava, če ne pride do poloma pri glasovanju o prebodu v podrobno razpravo, zna trajati še dober teden dni.
Slovenci in Nemci pri volitvah.
Ako zmaga vladni predlog za volilno reformo, tedaj niti Slovenci, niti Nemci me bi mogli več postaviti samostojne liste za volitve, ker jo treba postaviti kandidatno listo-*’ v vsaj dveh volivni h okrožjih. Iz tirolskega Bočna smo izvedeli, da je tajnik nemškega poslnskega kluba omenil Nemcem potrebo sJovansko-nemške liste. To mi bilo Nemcem prav nič
všeč. Znano je namreč, da so bili Nemci že skraja 1921 proti sodelovanju poslancev obeh narodnosti, češ, Italija bo drugače ravan 1,a z Nemci, drugače s Slovani, zato moramo' vnaprej odklanjati skupno fronto. In Nemci gojijo še danes svoje posebno upanje; Mi pa pravimo: laški nacionalizem je s fašistovsko zmago dosegel višek in zato je noro upati ali misliti, da se bo laški val ustavil pred prvo nemško vasjo. Nacionalna strast je najbolj slepa, zato ne pozna nikoli sporazumov.
Na ukaz gospoda predsednika!
Ministrski predsednik Mussolini je ukazal prefektom, da mu poročajo, kakšna je letošnja letina. Ker se mora pod novo vlado vse zbol j Sevati, se je zboljšala tudi letina. Poslabšala se je samo v dveh ali treh po-krajinailil na jugu in nia Sardiniji, povsod_drugod pa zboljšala za 10, 20, 30, da, celo nad 50 odstotkov. Tako vidimo, dia se je1 letina v tržaški pokrajini zboljšala za 20%, v videmski za 25, v zadrski za 30, v Istri pa kar za 50. Kaj pa pravi naš istrski, kraški in goriški kmet?!
Trst za sicilijanske oškodovance.
Za prebivalstvo v Siciliji, ki jc bilo oškodovano po izbruhu ognjenika Etne, je bilo v Trstu nabranih nekaj nad 76 tisoč lir. V tej svoti pa se nahaja tudi prispevek tržaške občine v znesku 10.000 lir, prispevek trža-
MIHEC JAt€
MIHEC' V ”E','n08ti.“ ifl 1)1,0 pbano,
JAKEC
da je z Jadransko banko zvezano to naše sveto narodno ime.
Zdaj banka gre v faš^stovske roke. , Gospodje to so dobro znali, i ko so v „Edlnosti“ bankirje prali in zanje trgali po svetu opanke.
V zahvalo sami zdaj frče iz banke.
ške pokrajine v znesku 5000 lir in prispevek cirkusa «Krdne» v znesku 17.248 lir. Ker je tržaška mestna hranilnica darovala 3000 lir, prihaja na vse ostale zavode in zasebnike komaj nekaj mad 40 tisoč lir. Trst se potemtakem ni izkazal preeč. Je pač toka, da kdor nima, tudi dati ne more.
Tržaški »Lavoratore« zopet ustavljen.
Tržaški prefekt je zopet odredil ustavitev izhajanja tržaškega komu-nistiškega lista »Lavoratore«. Uredniške prostore so zasedli orožniki.
Zakaj je potrebna predi Islca železnica ?
Goriški učenjak Gino Piva je zapisal v rimskem dnevniku »II Giormalo di Roma« od nedelje, da je prefdilska železnica, ki bo stala, več ko tisoč milijonov, potrebna tudi zato, da se Slovenci prej poitialijanijo. Zelo važen vzrok ! Če bi Mussolini prebral la imenitni članek, bi začel graditi železnico že prihodnji pondeljek.
Tržaški samomorilci.
Ni ga mienda mesta na svetu, kjer bi ljudje, ženske in moški, s tako lahkomiselnostjo segali po svojem lastnem življenju, kakor se godi v Trstu. V enem samem tednu so se dogodili tile «slučaji»:	Neki G- F. je
hotel skočiti skozi okno, ker je letel nanj sum, da je ukradel neko listnico. Ker so mtf skok ubranili, se je zastrupil z jodovo tinkturo. Bivši častnik, sedaj bančni uradnik M. S. si je pognal kroglo v prsi. Slepi J. H. se je v stanovanju svojega brata zastrupil s kloroformom. Sedemnajstletna R. P. se je hotela zastrupiti z žveplom, ker jo je oče kaznoval zaradi njenega večernega pohajanja. V neki veži v ul. Maiolica so našli žensko, ki se je zvijala od bolečin. Poklicani zdravnik je ugotovil, da so je zastrupila z lizoforinom- Bila je neka T. P., rodom iz Vidma. J. P. je skočil z balkona na ulico, ker mu je žena zaprla stanovanje in mu ni hotela dati ključev. Ubil se ni, ker je bil balkon prenizek. A. F. je z nožem trikrat nevarno ranil svojo ženo, ker je sumil, da mu je nezvesta, in je sam sebi prerezal trebuh. O. S., stara 22 let, je skočila iz prvega nadstropja tna ulico in se močno pobila. Vzrok: ljubimce jo je zapustil. K- Z., stara 24 let, se je zastrupila s kar-bolno kiselino, ker je bila prepričana, da ima neozdravljevo bolezen. 54 letni težak R. V. se je zastrupil s kurbolno kiselino, menda ker je bil dalje časa brez zaslužka. — Mislimo, da je za enkrat dovolj.
Delovni čas na železnicah.
V	sobotnem ministrskem svetu se j« določilo, da se srne osemurni delovni čas železničarskega osobja, ki nima nepretrgane službe, podaljšati na devet, deset ur in se več. Najkrajši počitek za tako osobje se skrajšuje oid 10 na 9 ur dnevno- S tem se hoče zlasti v manjših postajah prištediti veliko osobja. Za upravno osobje v uradih ostane sedemurni delovni Sas.
Živ zgorel
Na parniku Tržaškega Lloydia »Kerk«, ki se je tedaj nahajal v genovskem pristanišču, se je užgal sod terpentina. Ogenj je zajel prvega kurjača Petra Chiaia, ki je tako-rckoč živ zgorel. Mornarji, ki so mu skušali pomagati, so se nevarno opekli.
Zadušila sta se
V	Reki so našli nekega Koibelšbei" gerja in njegovo hčer oba mrtva v njunem stanovanju. Zadušil ju je plin.
Našli so ju po enem tednu, ker so ju šele tedaj pogrešili. Trupli ste že začeli razpadati.
Na Bolgarskem
so kmetsko stranko prav pošteno pritisnili- Kakor je znano, je bila vlada Stambolijskega miroljubna, odločno za združitev Bolgarije z Jugoslavijo. Vladia Cankova pa je sovražnica Jugoslavije. Njegova stranka »e je svoječasno pridružila Berli-
nu in Dunaju, da bi se ime Srbije zbrisalo s sveta. Jugoslavija je (hotela po umoru Stambolijskega vkorakati v Bolgarijo. Češka in Romunska sta soglašali z Jugoslavijo. Pa je Angleška dejala: «Jaz sledim Italiji.» Mussolini je rekel: «Pašič, gorje ti, če pošlješ vojsko na Bolgarsko.» In Jugoslavija se je vdala. Kajpada vla da v Beogradu prepričanje, da je inozemstvo podpihoval in podpiralo revolucijo Cankova. Da bi vse simpatije zbrisali, ki so jih imeli vsi pametni ljudje za Stambolijskega, delajo velevlasti na vse kriplje, da se dobro ime pokojnika pomaže. Zato vsa slaba poročila o kmetski vidi. Vse sama laž, same izmišljotine. In naši listi panatiskujejo te laži. V svojo lastno skledo pljuvamo- Žalostna nam rnajka!
Cerkvenim zborosnj Anton Adamič, trgovec, Harije, p. Trnovo-Bistrica, je izdal skladbe svojega brata Karla Adamiča, že znanega skladatelja, in sicer: 1. «Ev-Ihiaristične pesmi» za mešani zbor, 6 pesmi, cena L 7.—. 2. Lavretanske litanije v čast svetogorski Materi božji, za mešani zbor, cena L 4.—. — Ker ni posameznih glasov, naj bi si zbori naročili po več, partitur. Papir je najboljše vrste, tisk lep in razločen. Skladbe se naročajo pri zgoraj omenjenem izdajatelju in se .pošiljajo po povzetju ali za naprej po-šlano naročnino.
Cesar Janez in naše ljudstvo
»Goriški. Straži«.
Podpisani sem poslal rojakom pismo, ki som je poslal »Malemu listu«, in »Goriški Straži« in bi je bil rad poslal tudi »Edinosti«, ko bi ta list ne bil že par krat viigel v koš mojih -člankov, čeprav sem jiihi podpisal in s tem prevzel vso odgovornost za vse-, bino.
»Goriška Straža« je sicer sprejela pismo, a je le deloma priobčila, od-krnila je stavke, ki očitajo dr ju. Wil-ifanu ali sploh tržaškim voditeljem protinarodno dejanje. Te stavke je »Straža« izpustila. To pa moram obsoditi.
Ti očitki so resnični ali neresnični. Če so resnični, zakaj bi naš narod v mestu, in na deželi ne smel izvedeti resnice? Ca so neresnični, sem prevzel s podpisom vso odgovornost in izrekel obenem pripravnost, da jih izpričam pred nadstrankarsko komisijo.
Tako je, draga »Straže« in nič drugače !	»
Rim, 10-.VII.-1923. Šček Virgilj. Upokojeni profesorji.
Vlada je stalno upokojila tri profesorje idrijske realke, dr. Čermelja, Kendo in dr. Pirjevca. Vsi trije so v najlepši moški dobi, izvrstni šolniki, menda edinj, ki so v resnici usposobljeni za pouk na srednjih šolah, ali imajo neodpustljivo napako, da so dobri narodnjaki.
t Dr. Rudolf Gruntar.
Vsi so ga poznali in ni treba, da bi veliko govorili o njem: bil je mož ! Veliko takih bi bilo treba našemu narodu, ki jih nima in je izgubil še njega. Delal je tiho, vztrajno in nesebično ! Malo takih med nami. Komaj 50 let je imel in danes ga pokriva gomila, čast nje-govemu značaju - domača naša slovenska primorska. Rojen v Kobaridu, je dokončal kot odvetnik, ne sodni, pač pa ljudskonarodni v Bovcu.
Slava njegovemu spominu !
Koncert učiteljskega zbora, ki se je vršil 8. t. m. v Gorici, je uspel izvrstno. 'Dvorana «Trgovskega doma» je bila polna slovenskih in italijanskih meščanov, pa tudi z dežele je bil poset številen. Zbor je pel z globokim izrazom, verno je tolmačil dušo slovenske pesmi. Zborovodja, g. Srečko Kumar, je žel živahno pohvalo za svje tiho in težavno delo. Primorski Slovenci mu moramo biti hvaležni, da je oblikoval naš prvi reprezentančni pevski zbor. Solistka ga. Lovšetova, je z1 globokim čustvom zapela več samospevov. Italijanski strohovnjak nam je zatrdil, da ima glede čistosti in obsežnosti glasu le malo vrstnic v Italiji. Bil je večer izrednega umetniškega užitka. «Zveza u-čiteljiskih društev« sme s ponosom beležiti ta dan.
»Mussolinijevo žrelo.«
Slavni možje imajo čast ali pa tudi smolo, da ljudje, ki bi jim radi zlezli nekam, imenuje z njihovim imenom razno, včasih tudi najneverjetnejše stvari. Tako imataao dandanes v Italiji že Mussolinijevo čokolado, Mussolinijeve testenine, Mussolinijevo žganje itd. Sedaj pa se bere v listih, da so profesorji vseučilišča v Kataniji imenovali novo žrelo, ki se je odprlo na ognjeniku Etni, Mussolinijevo žrelo. Ognjeniško žrelo bljuva ognjeno lavo, lava uničuje vse, kar doseže, ljudi in stvari. Mussolini je gotovo zelo primemo počaščen s. tem žrelom.
Žitni praznik.
Po nekaterih deželah srednje Italije še vedno v navadi, kar je- že leta 1841. vpeljal veliki posestnik Puccini, da praznujejo tri dni po dovršeni žetvi: prvi dan imajo v cerkvi za-hvalnico Bogu - stvarniku in dobrotniku; drugi dlan se vrši v deželnem mestu razstava vsa h; žitnih vrst s kmetijskimi predavanji, tretji dan pa se razdelijo premije med tiste, ki so na enakem prostoru največ pridelali, in tistim, ki so pridelali najlepše žito. Lepa in koristna navada !
Martin Krpan je bil tam od Sv. Trojice doma in fejst možakar. Znano je, kako je cesarja Janeza rešil grozovite skrbi s tem, da je v boju obglavil Brdavsa, ki je bil strah in trepet dunajskega mesta in cesarskega dvora še posebej. Cesar Janez je vprašal Martina Krpana, kaj naj mu da za plačilo. Ta ga je vprašal v prisotnosti cesarice in ministra, ravno ob času, ko se je Martin domov odpravljal. «Veste kaj,» — je rekel Martin Krpan — «dajte mi pismo, da smem s soljo tovoriti«. In cesar mu je ugodil in minister je sedel, napisal pismo, udaril pečat. Martin Krpan je vzel pismo, je veselo pozdravil cesarja in njegovo cesarico in je šel domov.
Naše ljudstvo še vedno misli, da živimo v časih cesarja Janeza. Če kaj rabi, kar napiše poslancu pismo. Te dni je prejel poslanec Šček od nekega izobraženca z dežele tole pismo : «Ljubi Šček! Slišal sem, da pojdeš v Ilim. Ti si dobra, duša, in vem, kako se trudiš, da bi nam pomagal. Nam penzionistom odbijajo od preteklega meseca sem 20% mesečne plače. Bodi tako dober pa stopi k ministru in reci mu, naj nas penzijoniste pri miru pusti in naj nam spet vrne, kar so nam odvzeli.«; Sledil je podpis, kraj, dan.
Ali ni res, kar smo zgoraj trdili, da misli naše ljudstvo še vedno tako kakor Martin Krpan?
Božji ljudje, lepi so bili časi, ko je živel cesar Janez in Martin Krpan je dobro opravil, a ti časi so — minuli.
Novi časi.
Danes ni več cesarjev Janežev, a še so Krpani. Vse naše ljudstvo je en velik Martin Krpan. To pa je v našo veliko škodo. Se pod Avstrijo se je dalo marsikaj po Krpanovo doseči, a~v Italiji ne več. Ako si hoče ljudstvo dandanes kaj doseči, je treba, da stopi na novo pot in da poseže po sredstvih, ki so času primerna Cesar Janez je imel malo dela, njegov minister je imel manj opravil in manj skrbi kakor jih ima danes navaden ministrov sluga. Minister podpisuje danes dekrete, ki jih še prebral ni.
O največjih krivicah, ki se gode ljudstvu po deželi, sploh minister ne ve, in ne more vedeti. Vzemimo slučaj pridelovanja žganja. Tak davek so naložili, da je žganjeskuha naravnost—prepovedana. Najbolj so udarjeni naši kmetje
v reški dolini, ki so samo ob tem živeli. Nekaj je treba storiti, če nočejo ti reveži od glada umreti. Pa so poslanca poklicali, pa so mislili kakor Martin Krpan : minister bo izvedel za krivico, bo vzel papir, bo zapisal reški dolini »taro pravico, pa pečat bo udaril, pa bo spet dobro. In takih slučajev je danes •vse polno.
Nove poti.
Časopisje in strokovne organizacije. Te dve besedi naj si naši ljudje za ulia zapišejo.
V vsako hišo časnik, v vsako družino. Časnik mora pisati in pisati, opozarjati vlado in spet vpiti. To čuje naš podpre-felct. In če bo drug časnik tudi pisal, bo opozorjeno drugo oblastvo. In poslanci bodo čuli. In župani se bodo zganili. In shodi se bodo vršili. In depu-tac.ije pojdejo od prvega do zadnjega oblastva. Tako se danes dela.
Strokovne organizacije.
V Italiji imamo vinski zakon. Pripravljala ga je Vinogradniška zveza, v kateri je včlanjenih na stotisoče laških vinogradnikov. Vinogradniška centralna zveza ima svoje glavno tajništvo, v katerem je zaposlenih nad 20 kmetijskih inženirjev in cela vrsta juristov. Preden je Italija dobila sedaj veljavni zakon, je moralo vinogradništvo agitirati tri leta; spomenic in letakov so izdali par sto, ki so se ponatisnili v milijonih izvodih. Iri končno so dosegli.
Kmetsko-delavska zveza.
Martin Krpan je dejal, cesar Janez je ukazal, minister je zapisal pa udaril pečat in stvar je bila končana. Danes je treba sej, sestankov, shodov, pisem, spomenic, člankov, protestov, deputacij itd. itd. To vse pu zmore le stano.vska-strokovna organizacija, ker se hoče za tako akcijo strokovnjakov spomenic, potovanj. Vse to stane denar. Petdeset-tisoč organiziranih slovenskih kmetov, ki bi plačevali letnino 5 lir, bi zbralo letno sklad 250.000 lir. S tem bi silno, silno dosti dosegli. Vse naše kmetijstvo trpi vsletf*“pomankanja take organizacije. Ta organizacija bi morala nastaviti vsaj tri kmetijske strokovnjake in par juristov. Podlaga se, je ustvarila; to je bila in je «Kmetsko-delavska zveza», ki je ob skromnih sredstvih dosegla že marsilcak uspeh. Toda kako naj dela, če so plačali članarino samo v
nekaterih vaseh? Kako naj naš kmetski stan ne propada, če je tako zanikaren?
In naše izobraženstvo?
Kje je naše učiteljstvo, kje naša duhovščina, kje so izobraženejši kmetovalci, kje inteligentni kmetski možje, ki bi vršili delo, ki jim ga nalaga ljubeze« do ljudstva in naroda? Našel se je celo inteligent v Trstu, ki je ljudstvu — odsvetoval pristop h Kmetski zvezi. To je zločinec v pravem pomenu besede. Kajti do nastopa «Kmetsko-delavske zveze» nismo imeli mi v slovanskem Primorja še nobenega poizkusa strokovno-stanov-ske organizacije kmetskega stanu. Zat« bi moral vsak pravi ljubitelj, ljudstva, naravnost goreti za t,o prvo strokovn* organizacijo.
Mislimo, da je vprašanje Ivmetsko-delavske zveze poizkusni kamen zrelosti našega naroda na Primorskem.
Izobraženstvo na deželi, poučuj in navdušuj. Kmetje, združite se v Kmet-sko-delavski zvezi. «Mali list» vam b* /rad dajal nasvete za ustanovitev. V vsaki občini naj bi se osnoval odsek Kmetsko-delavske zveze. No bi smelo biti občine na Primorskem, kjer bi ne obstojal odsek Kmetsko-delavske zveze.
Novi tržaški škof
Pij XI. j<e imenoval v nedeljo ob 10 zjutraj dr j a. Alojzija Fogarja za
tržaškega škofa.
Novi škof je Goričan.
Njegova radbina ima veliko posestvo v Pevmi. Dasi je g. dr. Fogar laške narodnosti in vzgoje, je, v kolikor smo poučeni, silno pravičen t vsakem oziru. In mi Slovenci drugega ne zahtevamo od škofa, ko (la j» pravičen. Mi nočemo nobenih prednosti. Mi pravimo:
vsakemu svoje !
Mi nismo čisto nič nevoščljivi laškim, katoličanom, čo imajo tudi tri pridige vsako nedeljo magari v Dolini. Mi želimo le to, da se da vsem tistim Slovencem, ki se priznavajo za kastoličane in želijo imeti svoj« pridige, priložnost, da vršijo svojo dolžnost in da imajo službo božjo v domačem jeziku.
Novi škof je študiral v tu - in inozemstvu, je prebil precej časa t Ljubljani in sam je bil priča, kako je ob času vojne smel imeti v Ljubljani s žbo božjo za laške begune« v laškem jieziku
Vemo tudi, da je bil novi škof ve-roučitelj precejšnjega števila mlajšo slovenske duhovščine, ki ga je izredno spoštovala zastran njegove učenosti in nad vse vzljubila zaradi njegove pravicoljubnosti.
Rovarjenje proti imenovanja.
Nadalje vemo tudi to, da so neki krogi v Trstu na vse mogo-če načine rovarili proti imenovanju drjau Fogarja za škofa. Niti deset cini ni od tega, kar je bila laška «deputacija» v Rimu, da bi odvrnila Vatikan od drja. Fogarja. Znano nam je tudi, da je deputacija bila sestavljena od oseb, ki sploh cerkve od znotraj nikdar ne vidijo. So pač samo taki, ki bi hoteli, da se Slovanom vzamejo vse pridige. Tej deputaciji se je pridružil celo laški duhovnik. O ta k e na duhovniku moramo pa že reči, da ni ne katoličan, niti kristjan, ker n* pozna niti prve zapovedi krščanstva, ki uči: Ljubi svojega bližnjega. Tak človek pa bližnjega sovraži.
Novi škof — mučenik.
O	novem škofu rečemo tole: Če !)• hotel biti pravičen, potem bo gotov« tudi mučenik Zakaj nacionalizem j« danes na vrhuncu in znano je, da je nacionalizem bog,'ki ne trpi polog sebe drugega boga, pa tudi krščanskega Boga ne. Nacionalizmu i» krščanstvu pa ni mogoče obenei* služiti. Č6 bo novi škof služil krščanstvu, potem ga bo nacionalizem preganjal.
In na to naj bo novi škof pripravljen. Na tržaški školljski atoli«*
je že pripravljena mučeni ška krona. Vsak elan bo moral novi škof zadeti križ na ramo in ga nositi kakor Kristus. Klar je v ljudeh v škofiji in izven nje nacionalističnega, vse ga bo sovražilo. In pljuvali ga bodo in kamenjali. Če bo pa navzlic temu vztrajal na začrtani poti in verno nosil svoj križ, potem sicer ne bo žel
Naš list hoče biti tudi poučen, Zato odgovarjamo danes na dve vprašanji, kateri nam je poslal neki učitelj, ki je tajnik znanega in, slovečega pevskega in bralnega društva na deželi
I. Kako skličem shod ?
Kakor smo že poročali, je notranji minister Aldo Finzi jasno odgovoril Poslancu Ščeku, na vprašanje, ali je ^0 v veljavi avstrijski društveni in zboroval ni zakon, z besedami:	Ne
več! Ravnati se moramo torej po laškem policijskem zakonu, ki naj ga tu nekoliko raztolmačimo.
Člen prvi pravi, da morajo prireditelji javnega shoda (zborovanja, sestanka) naznaniti slhlod krajnemu oblastvu vsaj 24 ur prej. Kdor prestopi ta ukaz, plača globo 100 lir. Vlada pa smo v tem slučaju shod prepovedati. Ta določila ne veljajo za volivna zborovanja.
Tako govori zakon. Vsakateri zakon pta ima tudi izvršilno naredbo, katero izda minister in ki včasih bolj jasno obrazloži dotični zakon. Prvi člen izvršilne .naredbe pravi: Prijava javnega shoda se mora izvšiti pismenimi potom. Prijava mora vsebovati dan, uro, kraj, predmet (o čem se bo razpravljalo) shoda in podpis prirediteljev. Oblastvo mora izdati ma to prijavo prejiepnno potrdilo, na katerem mora biti označena ura, kedaj se je potrdilo izdalo.
Kaj še pravi zakon?
Ako se v zvezi z zborovanjem čujejo besede, ki se izkažejo, da so zločini Proti državni -oblasti ali proti poglavarjem drugih držav, sme oblastvo shod razpustiti, krivce pa izročiti sodišču.
Kako se razpusti zborovanje?
Če se v zmislu gorenjih besed izkaže potreba, da se zborovanje l>azpusti, mora uradnik javne varnosti, ali če tega ni, orožniški častnik podčastnik povabiti zborovalce, da se razidejo. Vendar pa si mora v tem slučaju uradnik javne varnosti Pripeti trobarvni trak (šarpo) čez ^amo če pa njega ni, mora orožniški lastnik ali podčastnik biti v uniformi
Vabilo na razhod se mora izvršiti
v	imenu zakona.
Ako bi se zborovalci ne hoteli *'^jti, mora zastopnik oblastva dati trikrat zatrobentati in po vsakem trobeintonju mora ponoviti zathltevo,
Pred zaroko.
Za Mali list poslovenila Ivanka Leban Nov snubec.
Afrikanee je tudi prišel. Krog ene Ure se je ustavil pred hišo razkošen avtomobil in iz njega je izstopil lepo oble-gospod ter poslal gospodični Mary sv°jo posetnico: James Smook. Takoj je sprejela in srce ji je utripalo moč-koje stala pred lepim gospodom. Njegov obraz je bil zagorel in nosil je Cino brado. Besede so ju hitro zbližale, 6°vori]a sta prijazno in veselo kakor R°vorita dva, ki se poznata dolga leta.
aitrkovaia sta in medtem je dejal sluga:
Gospod Burnham hoče govoriti ^ujno z Vami, gospodična. Ne morem
ea odpraviti. —
posvetne slave tu na zemlji, a po smrti bo njegov spomin ž zlatimi črkami zapisan v zgodovini katoliške cerkve in večno ga bo popLaeal On, ki mu je ma zemlji služil v resnici in pravici.
V	temi duhu kliče naše ljudstvo novemu vladiki:	Blagoslovljen,	ki
prihaja v imenu Gospodovem!
naj se zborovalci razidejo. Če bi navzlic vsem opominom zborovalci ne hoteli ubogati, se pokliče vojaštvo na pomoč.
To so določila zakona.
Kako naj se torej ravnano?
Ako je zborovanje zasebno, tedaj se' zborovanje sploh nikomur ne naznani. Zborovanje je zasebno, ako se vrši v kraju, na prostoru, ki ni vsakomur dostopen, ampak samo povabljencem. Ne gre toliko za prostor, ampak več za udeležnike. Ako imaš v vasi društveni dom, kjer prirediš predavanje, politično zborovanje, katerega se lahko udeleži kdorkoli hoče, potem je ta shod javen. Tega moraš torej naznaniti oblastvu. Vzemimo drug slučaj**
Prirediš zborovanje v kaki gostilni, na pr. pri «Je'lenu» v Gorici. Gostilničar ti reservira eno dvorano za ta in ta dan- Zborovalo bo duhovniško društvo sv. Pavla, ki ima, recimo, IGO članov. Kajpada sme k temu zborovanju le član. Zato stoji pri vratih oseba, ki brani nečlanom vstop. To zborovanje je zasebno. To se oblastvu ne javi.
Kmetsko-delavskia zveza vabi svoje člane na sestanek v Gorici, ki se bo vršil tega in tega dne v gorenji sobi pri «Maksu», ki ima gostilno. Zborovanje je privatno, ker se ga smejo udeležiti samo člani, kar se dokaže lahko z izkaznico, ki jo ima vsak član kmetske zwze.
Učitelji priredijo ponučni tečaj pri Sv. Luciji. Tečaj se bo vršil za. učitelje, udeležijo pa se ga tudi nekatere druge povabljene osebe, ki imajo za to pismeno vabilo. »Ponučni« tečaj pri Sv. Luciji, Gospod Ivan Dolinar.« Ako vstopijo v zborovalnico samo učitelji-člani (izkažejo se lahko s člansko knjižico ali z vabilom, ki j? bilo izdano magari par minut prej) in drugi povabljenci, se smatra to zborovanje za zasebno in se oblastvu sploh ne naznani- Zasebna zborovanja s© torej vobče ne prijavljajo oblast vom
Javna zborovanja in oblastvo.
Na javno zborovanje sme priti kdorkoli hoče, ker se vrši v javnem prostoru in ker ne rabi za udeležbo ne članske izkaznice niti kakega osebnega vabila.
Tako zborovanje se mora oblastvu naznaniti. Torej ni treba prositi in čakati dovoljenja. Oblastvo vzame-
— Saj sem rekla, da ga danes ne sprejmem, in konec besedi. — Obrnila se je k Smooku.
— To je neki gospod, ki mi dvori prav golčeče, gospod Burnham, moi-da ga poznate. —
— Plemenitaš, gospodična. —
— Bogat ? —
— Ne preveč. Živi skromno. —
— Potem naj me le pusti pri miru. Kaj mi hoče, če sem jaz močno razsipna in navezana na denar ? Najbolj nesrečna bi bila, če bi morala šteti denar in ga štediti. —
Smook je govoril z nizkim, nenaravnim glasom, ki ni bil baš prijeten. Toda ko je čula Mary njegove' besede, je bila omamljena. Dejal je, da mora krasotica plavati v bogastvu, on da bi najmanjšo željo takoj izpolnil in da bi poklonil vse svoje imetje njej. Ona pa
naznanilo na znanje in izda potrdilo, daga.jiei vzelo na znanje. Na potrdilu napiše uro, kdaj je bilo potrdilo izdano.
Kdo pa j© oblastvo, ki mu moraš javni shod naznaniti ? Ako je v občini zborovanja kvestor, se naznani shod kvesturi (Trst , Gorica, Pula). Ako ondi ni kvesture, pač pa policijski komisar (vedno v kraju podpre-fekture: Tolmin, Čedad, Sežana, Koper, Volosko, Postojna, Pazin, Idrija), se zborovanje naznani policijskemu komisarju (commissario di pubblica sicurezza). Če pa v občini ni niti prefekture. niti podprefekture, se zborovanje naznani samo županu. Te- pravice, ki je uzakonjena, ne sme županu nihče vzeti.
Zadeva prefekta, podprefekta ali župana je, da pokliče na pomoč orožnike ali vojaštvo v svrho vzdrževanja reda in miru, ako se mu zdi to potrebno ali umestno.
Kako pa ustanovim društvo ?
Avstrije ni več, njen zakon je že preč. Torej ;nič več se ne predlagajo pravila oblastvu v potrjenje, nič kolkov, nič čakanja postavnih 28 dni-Kaj torej ? V 'naši državi ni društvenega zakona. Ravnati se je treba po policijskem zakonu. Preglejte gorenje vrste1 in vse vam bo jasno.
Želiš izobraževalno društvo usta-
IZ NABREŽINE.
Nekomu se silno dopadajo vaze za cvetlice. V kratkem času j» iz cerkve ukradel že štiri, seveda niajlepše vaze. V torek sta zmanjkali dve posebno lepi, medeni. Najbrže jih doti-čnik oziroma dotičnica potem proda. Zato se prosi občinstvo, da pazi na take sumljive prekupčevalce in jih morebiti naznani cerkvenemu oskrbni št vu v Nabrežini.
IZ HARIJ.
Dne 4- t. m. smo pokopali v Harijah posestnika Janezia Boštjančiča, po domače Lukca. Mož jo bil stara krščanska korenina, dober agitator v dobi strankarskih bojev, stal je vedno v prvi vrsti pri tako zvani ljudski stranki. Ni zamudil shodov, kjer so je razpravljalo o gospodarski politiki. Na sv. Petra dan je bil še pri spovedi i. t. d., v nedeljo večer je še bral »Stražo« in »Mali list«, zjutraj pa je bil že mrtev. Lahka bila je smrt še bolj lahka mu bodi h,arijska zemlja. Naj v miru počiva!
*	* *
V	Harijah so ustanovili mladi možje in fantje izobraževalno društvo »Danica«. Bolj težko gre, ker ni pravih vodnikov in pomočnikov. Treba bi bilo predavanj, iger, petja, in poučnih knjig o kmetijstvu i. t- d. Samo -časopise brati je premalo. Za mladino je treba razne izobrazbe, ali sami in vedno le sami se rado zaspi. Seveda so,danes razmere čudne in težke. Radi bi tekmovali tako kot
mu je odvrnila, da najde v njem prvega človeka, ki razume njene težnje, on da je človek, kakršnega si je davno želela. Ko jo je prijel za roki, je vstopil oče. Predstavila ga je Mary in takoj dejala:
— Ote, midva se misliva poročiti.
— Tega pa ne ge. Gospod, vi moje lahkoverne hčerke ne poznate. Ta nagli dogodek bi mi hčer lahko onesrečil.
— Gospod, moje ime Vam jamči, da popeljem Vašo hčer k oltarju in da jo obspem z vsem svojim velikim bogastvom.
— Jaz sem star, gospod Smook, in smatram poroko za stvar pogodbe. Moja liči je mladoletna in jaz bom privolil v njen zakon samo s tistim človekom, ki mi bo dal pravih poroštev. Jamči naj mi pa žo pred poroko, ne šele potem, ko ni toč časa.
noviti ? Dobro, pogovori se s prijatelji, piši na primer »Prosvetni zvezi« v Gorici, ulica Carducci 4, pa ti po šljejo pravila. Nočeš teh pravil ? Pa napravi si jih sam ! želiš ustanoviti sad j ar s ko društvo ? Kaj storiti v vsakem slučaju ?
24 ur javiš prej oblastvu kraj, dan, uro shoda in predmet (torej »ustano-
vi	se sadjarsko društvo, pevsko društvo«), Po prirejenem shodu ne javiš ničesar oblastvu, niti ustanovitve niti pravil.
To vse storiš, če je zborovanje javno. Če pia je zborovanje- zasebno, ti sploh ni treba- javiti ne shoda ne ustanovitve društva. V tem primeru ravnaš najbolje, ako spišeš ali daš natisniti kratko vabilo' in pripišeš imena vabljencev. Na primer: »Ustanovitev sadjarskega društva v Ovčji vasi, dne 4. avgusta 1914 ob 8 zvečer v prostorih gospoda Majcna. Gospod Anton Klančnik«.
Iz tega sledi, da z ozirom na oblastva sploh ne javiš društva, zveze itd., ampak le zborovanje, m to le tedaj. ako je javno-
*	* *
»Mali list« bo tudi zanaprej po-
1	ju dno tolmačil nove zakone. Priporočamo pa čitateljem _ društveni -kom, da si ta članek shranijo, ker pride čas, ko jim bo dobro d o šel.
druga društva, posebno po Goriškem ali ker smo sami brez voditeljev, je pač težko. Odkar je umrl č. g. Ciril Vuga, nimamo lastnega duhovnika; oskrbujejo nas gg. kapelam iz Trnovega, Hvala jim !
STUDENO pri Postojni.
Tu pri nas se j>e ustanovila leto« karmelska bratovščina. Na praznik karmelske Matere božje se dobijo odslej vsako kito porcijunkulski odpustki- Začnejo se dne 15. julija opoldne in trajajo do dne 16. julija do polnoči. Udj-e karmelske bratovščine in častilci Marijini ste povabljeni k tej izredni milosti. Spoved se lahko opravi en teden pred ali po prazniku, sv. obhajilo pa od 15. do 23. julija, kjer kdo hoče. Moliti se mora. v tej cerkvi za odpustke. Pri lično se tudi vpisuje- na novo. Dobijo se tudi karmelske svetinjice.
Gospodarstvo. Kako stojimo?
Če ihiočemo spoznati vrednost našega denarja na svetovnem trgu, je ne smemo primerjati z valutami, ki so spreminjajo kakor vreme. Edini denar, ki je' danes stanoviten, je ameri-kanski dolar. Amerika je namreč med vojno nakopičila polovico vsega zlata, kar ga je na, svetu. Zato moramo vrednost vsakterega denarja presojati v primeri z amerikanskim dolarjem.
Če1 pa to storimo, se takoj prepričamo, da nam gre slabo. Poglejmo si nevjorško borzo, kako so ondi conili liro v zadnjih dveh mesecih. Ključ je takle:
30 maj. : 4.71; 6. jun. : 4.47; 13. jun.: 4.36; 27. jun. : 4.12;	9. jul. :	4.25.
Toliko dolarjev se je namreč dobilo za 100 lir.
Izmed Italije, Francoske, Belgije, Angleške im Švice smo mi najbolj trpeli; takoj za nami so Francozi; toda oni vodijo ogromno vojsko v Porurju mi pa ne. ■
Kako pa v zadnjih treh letih ?
V juniju 1921. je stal dolar 19.84 L. v juniju 1922. je stal 20.07, v juniju 1923. jo stal 21.85 lir.
V juliju 1921. je stal dolg*. 21.90 L., v juliju 1922 je stal 21.97, letos pa kar 23.15 lir-
To pomeni za naše narodno gospodarstvo velik udarec; posameznik di
Pod novim zakonom
Kako se sklicujejo shodi in ustanavljalo društva.
Kaj nam z dežele pišejo
rektno n,e občuti teg>a prvi hip., v državnem gospodarstvu pa gre ne za milijone, ampak za milijarde.
Bližamo se državnozborskim volitvam in vse kaže, da bo ob tej priliki lira padala; vsekakor ni to dobro zniameinje. Upati pa je, da se takoj po volitvah dvigne.
Mariborski trg : goveje meso I. 20 do 27.50, II. 24 do 25, III. 21.5 do 23; teletina I. 25 do 20, II. 20 do 24; svinjina 35 do 40; salo 42, slanina (špch) 38.75, prekajeno meso 40 do 55, kranjske klobase (kg) 50; piščanec 30 do 40, kokoš 50 do 60; mleko (liter) 3.0 do 4; sirovo maslo 44 do 00 (kg); črešnje (kg) 0 do 10; karfljola (kos) 7 do 10, šopek šparglov 10, izluščen grah (kg) 12 do 15, stročji fižol (kg) 10. Cene v dinarjih.
Cene v Italiji. MILANO :	voli	živa
teža 3.80 do 5.85, krave 3.20 do 5.50, teleta 6.60 do 8.80; ADRIJA : kokoši 9.50 do 10 kg (žive teže), piščanci 10 do 10.50, race 6 do 6^25; ADRIJA : novo seno 25 do 30 kvintal; VERONA: novo 50 do 52; PARMA : sirovo maslo na debelo 10.50 kg; ADRIJA : jajca na drobno 37 stot., na debelo 390 lir tisoč; FORLI : paradižniki 60 do 70 lir kvintal; VERONA : pšenična moka št. «0» 165 do 170, št. «1» 151 do 153, št. «2» 137 do 139, debeli otrobi 55 do 60, drobni 52 do 55; koruzna «luksuzna» 130 do 132, srednja 120 do 122, fina 112 do 115.
Po čem je lira?
Dne 11. julija sidalali dobil: za 100 dinarjev — 24.65 1. za 100 avstr, kron — 3 5 st. za 100 mark — 0'90 stot. za 100 č. kron — 69.60 1. za 100 Sv. frankov — 400'— 1. za 100 fr. frankov 137.50 1. za 1 dolar — 23.10 1. za 1 funt — 105.35 1.
TRDI OREHI.
Urejuje Domen. Štev. 29. KRALJEVA PEŠPOT.
(Priobčil Domen.)
Gene oglasov: za 'en centimeter višine v eni koloni štiri lire. Popusti; pri 5 kratnd objavi 5 od sto, pri 10 kratni 10 od sto, pri 26 kratnj 20 od sto, pri 52 kratni 30 od sto popusta.
Tisk. 8. Spazzal v Trstu.
MALI OGLASI
Krone in goldinarje plačujem ved no dve stotinki dražje nego drugi kupci, Kupujem tudi zlato, srebro in platin. — Trst, Via Pondares 6, I.
ZALOGA DOMAČIH VIN : pristen Vipavec, istrski reiošk in kražki teran. Na debelo in za družine via Cunicoli 8, na drobno v gostilni via Giuliani 32 Cenjenemu občinstvu se priporoča Franc Štrancar.
DIDAKTIČNA ŠOLA (ulica Gatteri 10. I. vogal Acquedotto). Vzgojeval-na, resna, moralna metoda. Pospešen pouk malih skupin : za 2—4 učence. Pripavnica za izpite, maturo na tehnični šoli, gimnaziji, meščanskih italijanskih šolah i. t. d. Pouk v jezikih, računstvu, knjigovodstvu, slikanju, risanju. Pomoč pri predelovanju šolskih predmetov. Veronauk. Imena učiteljev jamčijo za uspeh. Nizka učnina.
M. KRAINER
najcenejša manufakturna trgovina v Gorici - Via Rastello 31
Blago : bombažasto in volneno vsake b:irye za moške in za ženske.
Hlačevina iz prvih tovarn.
Novice, pozor! Oglejte si velikansko zalogo kotenine za perilo, rjuhe, blazine, vzmeti in koVfrre, brisače in prte. TrliŠ za žimni:e.
Dobite pa tudi: zeiir za obleke in predpasnike, krminsko blago za srajce.
^ Vstop v trgovino je vsakomur prost, ne da bi bil prisiljen kupiti.	RaStelJ	31«	*
ZobazdravnlSkl aisMalnrij
Egidii Schifffflln
zobotehnik
Trst - Via Setlefontane št. fi. I.
sprejema od 9-13 in od 15-18
Uvozna in izvozna tvrdka
VELIKA ZALOGA papirja, papirnatih vrečic. Uvoz in izvoz na vs< kraje. Po ugodnih cenah. Tvrdk;-Gastone Dolinar Trst - via Ugo Po Ioni o 5.
Zdravnik
Dr. Fr. Ja
Gorica
Via Carducci (Gosposka ul.) 6-1. sprejema od 9-11 in od 3-4
	vi	te	stra	zdrav	Ije	ne	
	lo	na	že	po	oj	bo	
ve	ska	še	0a	sve	ta	di	te
ži	ste	ki	re	ne	tož	čem	kil
do	mo	ve	00	0°	SO	pla	ni
ske	vi	nje	si	oj	ca	oj	ne
ven	ne	1	no	pla	ni	ne	rož
slo	kras	ve	ne	ni	pla	te	na
Fr. Levec
Nagrada 5 lir.
Strti oreh št. 27. - Modri ljudje malo govorč.
Ta oreh so strli: V. Lulik,-Ajdovščina; ' M. Sivec, Podmelec; V. Rust, Šturje; J. Trkman, Podkraj; J. Nabergoj, Prosek; P. Maslo, Pasjak; M. Surina, Pasjak; Izžreban M. Sivec, Podmelec.
NAŠA POŠTA.
Sežana. Priporočamo odvetnika drja. Ferfoljo, ker se je s tistim vprašanjem zelo pečal. Trst. V pulskem arsenalu je delalo pred vojno 7200 mož.
Občini na Premu: Ali ste odposlali pod prefektu glavne resolucije prem-skega škoda?
Korte v Istri, Klanec, Hrušica, Z dežele, Tomaj :	Prepozno	prejeli za to šte-
vilko. Prihodnjič.
KMEČKA HRALNICA IN POSOJILNICA V DEVINU vabi vse člane na občni zbor, ki se bo vršil na občinskem uradu v Devinu v nedeljo, 15. julija 1923, ob 4 popoldne. Ker začne s tem občnim zborom posojilnica in hranilnica zopet poslovati in je ta občni zbor posebne važnosti, se želi, da se ga udeležijo člani polnoštevilno.
Dnevni red : Poročilo o stanju bla-%
gajne.
Odobritev dosedanjih računov.
Volitev načelništva in nadzorništva.
Slučajnosti.
IVAN MICHEUCICH
Trst via S. Francesco 10.
kupuje staro železo, lito železo, medenino, baker in druge kovine, stare nerabljive stroje in kotle in vse plačuje po višjih cenah kot vsak drugi grosist.
Dr. Ettore D’Osvaldo
Gorica
Corso Verdi 24 (Trgovski dom).
Specialist za očesne bolezni
Perfekcioniran na dunajski kliniki. Ordinira od 11-12 in od 3-4,
Skladišča: TRST, V. Coroneo 13, tel. 12-34 prosta luka št. 4, pritličje
opozarja na novodošle velike partije steklenine, porcelana, emailirane kuhinjske posode, najrazličnejše šipe v originalnih zabojih in opletene češke steklenice
po najnižjih konkurenčnih cenah. Vse blago je češkega izvora.
Dr. L. Bor
Trst - via Genova 13, L
Ordinira za kožne iy spolne bolezni od 10-12 in od 3-6
Oi	R,Grusovin
v Gorici: Piazza Vittoria (Travnik) v hiši Paternoli 21
Specijalist za kožne in spolne bolezni ter negovanje kože, per fekcijoniran na dunajskih klin:kah.
Sprejema od 9-12 in od 3-7 pop.
ADRIA-CEVLJE
Izdelek Čevljarske zadruge v Mirno
1»
dobiš v prodajalnah:
Trst, Via dei Rettori I Gorica, Corso Verdi 32
Trdni, elegantni čevlji, znani ptr vseh jadranskih deželah.
MILO FENDERL
ie najboljše
Tovarna v Trstu, via Ghirlandaio it. 1 Tel. 430
Dobro znana pekarna Trst. ul. Ddlne 37. pre| Belvedere
Octova kislina Laneno olje Jedka voda Sušilec
Povlaka in emall Oljnate barve Barve v prahu Štuk Čopiči
Mazilo za vozove Kristalizirana soda Lug Milo
Navadna milnica Sveče Petrolej Nočne lučica Škrob
Mizarski lim
Ultramarin
Naftalina
Žveplo Modra galica Železna galica Smirek
Steklati papir Špaga
Ovojni papir
Papirnate vrečice
Metle In krtače
Konoplja
Proso
Oves
Kava
Poper
Cimet
Piment
Paradižnikova kens. Neapeljske testenine Mineralna voda „Corticella“ itd itd.
oifu-mnjMj
Zobozdravniiki
via Genova St. 13, prvo nad. TRST Od 9—1, Od 3-7 Govori se slovensko.
priporoča slavnemu občinstvu v mestu In na deželi svojo dobro znano pekarno' brez konkurenčnih cen.
Tržaškim odjemalcem se na željo pošilja svež kruh na dom brez stroškov za dostavljanje.
Gostilničarji, kavarne kakor tudi mlekarne in ljudske kuhinje - dober popust.
JANČIČ MIHA, lastnik.
Jiovo pogpebno podjetje Trst
Corso V, E. III, St. 47.
s prodajo vsakovrstnih mrtvaških predmetov*
^iliiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii^
I Mb klmli Bsiitt in 11 Bobu"'3
priporoča svojim prejšnjim in sedanjim cenj. odjemalcem, gostilničarjem in zasebnikom pristna vina svojih Članov. — Prodaja od 56 1 naprej po zmernih vsakdanjih cenah.
j Kdor enkrat pri nas kupi. ostane naš stalni odjemalk. f
^iiiiiiimtiiitniiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiitiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiitiiiiiH^
Slavnemu občinstvu mesta Postojne in okolice se toplo priporoča
Prva pralnica
v Postojni (Kazarje, poslopje gospe Bajc), katera izvršuje vsa v to stroko spadajoča dela, kakor pranje, likanje zapestnic in ovratnikov na svetlo in čiščenje oblek.
Delo zajamčeno.	Cene	zmerne-