Tudi ne vsem, ampak nekaterim možem! (Beseda slovenske žene.) Cetovodja 10.-87. stotnije je v zadnjea ^Sloveaskem Gospodarju" z ostrim bičem udaril po napakah, ki so se ponekod vgnjezdile vsled vojskinih razmer v naše kraje. Ne oporekam mu; tudi ne maram zagovarj&ti onih nesrečnic, ki s svojim razuzdanim) in n©čednim življenjem omadežujejo cel ženski spol. Vob6e je pae tako, katera ženska ali mladenka pred vojsko ni bila pridna, tudi sedaj ni; kar pa ]e bilo poprej dobro, je tudi sedaj, Piscu omenjenega 61anka bi sicer kaka spretnejša roka v mnogib ozirih lahko krepko odgovorila, a moje kmečko pero je preokorno, da bi zavrnilo mnoga kriva sumniSenja. Povedati hočem svoje mnenje le bolj po domače. Ne maram torej zagovarjati onih nesrečnic, ki so v moževi odsotnosti pozabile na obljubo, ki so jo dale ženinu na dan poroke pred oltariem, opozoriti hočeni samo moške, da, ako hooejo okregati ženski spol, naj poprej prav skrbno pometejo pred svojun lastnim pragom. Svetopisemski rek pravi: ,,Pezdir x ofiesu svojega bližnjega vidiš, bruna y lastnem o6e» sn. pa ne." Možje in fantje na, fronti so, kakor se splošn© sliši, vrli in pošteni. Vojaški dušni pastirji in drugi, ki pridejo ž njimi v dotiko, ne moreio prehvaliti, kako v dežju krogel in šrapnelov celo možje in fantje, ki doma poprej niso bilv' na posebno dobrem glasu, vroče molijo in se vzgledno obnašajo. Drugače pa je žal za fronto in v zaledju. Ker je bil četovodja 10*87. stotnije glede ženskih prestopkov, odkrit, hočem §© tudi jaz odkrito označiti nekatere zle posledice mo$ke lahkomiselnosti v yojašklh posadtah za fronto iu v zaledju. 1. Marsikateri mož, ki ima doma pridao, pobožno in zvesto ženo, ]e obesil lastnost, ki se ji pravi zvestoba, na klin. Kdor ima le količkaj priliko opazovati žiyljenje vojaštva y zaledju, y naših mestib. tn trgih, bi vedel povedati marsikaitero/ VpraSajnlo samo zdravnike, Iz izjav in predavanj zdravnikov je posneti, da je v zalediu ponekod celo do 80% vojaštva okuženega po grdih boleznih, kot nasledkih grehovT ki bi se med kristjani niti imenovati ne smelu Mnogi zdravniki in drugi pametni možje pravijo, da se silno bojijo, da se bodo te grde bolezni zanesle tudt na deželo. Cele družine in občine bodo bolane, okužene, zapisane počasni, a strašni smrti. Možje, ak» hočete nadalje nositi čednostno ime ,,možu, ostanitft pošfeni, zvesti sebi, Bogu in svoji ženi! 2. Star sloveiiski pregovor pravi, da 8no gnil^ jabelko pokvari več zdravih jabelk. Pred slabo dru$tfo vas, dragi možje in mladeniči, ne svarijo sam» vaši dušni pastirji, ampak tudi vaše žene in vaši stariši. In kaj vse slaba družba napravi! Iz treznega, bogaboječega moža in mladenifia napravi pijanca, ki se ne zmeni vefi mnogo za cerk,ev, ne za nauke duSnih pastirjev, ne za nasvete, prošnje in svarila svoje zveste žene in dobrih starišev, ampak drvi v družtfi slabih tovarišev tje v en dan za svojimi strastmi, ka* kor živina. Najljubše mu je klaiarska družba v zaduhbl gostihri ali kaki slaboglasni hiši, mesto rožnega venca 6asti igralne karte, molitveno knjigo pa zamenja za liter vina ali šnopsa. Ali bo srečna tvoja družina, dragi slovenski mož in mladenič, ako se bo& tak \rnil po sklenjenem miru na svoj dom? 3. Me ženske in sploh vsi doma ostali se trudimo s trdim delom noč in dan, da bi obdržali naše domove gospodarsko močne in da bi od Casa do 6as» tudi vpoklicanim možem in sinom poslali pa bojiščt in v zaledje kake kronice za poboljšek. Znano nam Ja, da je vojak po dolgih marših in napornih Tajah potreben okrepčila. 2al, pa da nekateri možje in mla~ deniči z denarjemi ravnajo tako potratno, da nastaiftjo opetovano sumnje, kam se spravlja denar. Dragi možje in mladeniči! Ravnajte z denarjem koUkor mogočo varčno, kajti prepričana sem, da bodo po vo\ski nastopili slabi 6asi, &e slabši kot so ^edaj. To bi bili moji trije opomini na može in mlad©niče pri vojakitu O h r a n i t e tudi vi z v e s t o b os varujte se slabe druščine in bodite v a rCnil Kafor je pisec zadnjega ,,Gospodarjevega" 61anka omenjal, da njegovi opomini niso namenjenl zm vse ženske, tako tudi jaz prosim može ia mladeniSe, ki so v vsakem oziru ostali tudi v vojaški suknji zvesti Bogu, narodir in svojira domačim, naj ne bodo užaljeni, teh vrstic ni narekovalo hudobno srce, asfcpak srce, ki želi, da bi bile naše slovenske družini& tudi po vojski srečne in da bi se grde in slabe niavade med slovenskim ljudstvom kolikor mognče omejile.