The Oldest Slovene Daily in Ohio Best Advertising Medium ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni VOLUME XX. — LETO XX. CLEVELAND, OHIO, MONDAY, (PONDELJEK) SEPTEMBER 27, 1937. _ ŠTEVILKA (NUMBER) 226 aaaeasEsei&iEsraia« ||| Kratke vesti iz življenja in sveta amaafflhombaaj m delavci za bojkot proti japonski Washington. — Unijski vodja Ameriške delavske federacije in vodje Lewisove C. I. O. so pri- — čeli pokret, da se proglasi boj- le: kot proti Japoncem zaradi nji-hove invazije v Kitajsko. ni finska protestira pri m sovjetski vladi fa Helsingfors, Finska. — Fin- za pka vlada je protestirala pri y sovjetski vladi zaradi poleta m sovjetskih letal preko finske meje. m trideset oseb 0( l bitih v paradi 6( Aleksandrija, Egipt. — Tu- sc kaj se je vršila parada 80,000 ljudi, ki so priredili povorko na čast svojemu mlademu kralju 0( Farouku I. Med parado pa je d< Nastala panika, pri čemer je bi- P1 'o ubitih in pohojenih 30 oseb. sl v< »va arabca ubita zi v palestini ni Jeruzalem. — Na svojih do- ja ■ttovih v Palestini sta bila slno- g. ci ubita dva znana Arabca. E-den teh, Awad Khoury, najbo- p, ?atejši Arabec in zemljiški po-sestnik v severni Palestini, je ni bil ubit v svojem domu v Naza-retu, drugi, Mahomed Ibrahim, 2 kupčevalec z zemljišči, pa je bil Umorjen v vasi Damun. dva ubita v avtni nesreči Athens, O. — Hector Wood- S( fUf, 19 let stari dijak iz Orville, n in neka deklica, njegova C spremljevalka, sta bila sinoči u- d bita, ko se je avtomobil, v kate- d rem sta se vozila, prevrnil s ce- k ste po nekem 50 čevljev visokem bregu. Mrtva deklica je 18- 3 letna Christine Merchant iz At- ri hens, O. Dve nadaljni osebi, ki 11 sta se peljali v avtomobilu, sta 1( samo lažje poškodovani. S nemške bojne ladje portugalskem Lizbona. — v Lagos zaliv, na r Južni obali Portugalska, so pri- n Plule tri nemške bojne ladje in 11 eUa ladja za polaganje min. 1" Novi ameriški državljani y ameriško državljanstvo so . sprejeti sledeči naši rojaki, v ln sicer 55 po številu: 1 Charles Zupančič, Frances \ ^ragolič, Anton Strnad, Frank < ®usch, Maria Milavec, Mildred Janina, Frank Kožar, John , ^erbeck, Ana Jamnik, Jakob JJasič, Joe Tegel, Louis Gorišek, , ecilia Boven. ; Rose Schauer, Frances Hor- ' 'at> Štefan Cula, John Jakič, I Milatovec, Josephine U- 1 ankar, Antonija Branisel, Ana ' jukovich, Elizabeta Mengel, i ^gdalena Mates, Ana Poje, i °sephine Mlakar, Terezija | ^nlbach, Ana Hren. Julia šlogar, Mile Jovič, Ni-laj Keserich, Mary Cushan, llP Krumes, Rado Barbič, F. rta^*"0' JosePhine Giganti, Ma- ?Lgalič> Frances Strnad, ranees Sodjak, Mary Zabuko- c. Angela Volcanšek, Agnes fcoht ' Jennie Lukanc- Ana ^nes Offak, Pauline Vat i?' ary Šolar' Mary Hro-koi pr0ulma eJlov*, L. Fer- Gabri!, Tara P0tUrich' J°hn Kohe5 ' Cerin' Marko {Hitler priredil italijanskemu diktatorju pompozen sprejem v Monakovem Mussolini je imenoval Hitlerja glasnika in zaščitnika evropske civilizacije ter mu podelil čin častnega korpo-rala v fašistični milici. MONAKOVO, 25. septembra.*-- Italijanski diktator je bil de-| ;žen v Monakovem naravnost raljevskega sprejema. Hitler-a je imenoval glasnika in bra-itelja evropske civilizacije ter iu podelil čin, ki ga ima sam v ašistični milici: imenoval ga je a častnega korporala v tej če-i. To "šaržo" je imel doslej sa-no Mussolini. Po pompoznih ceremonijah v /Ionakovem, sta se diktatorja idpeljala s svojim spremstvom iOO milj daleč v Rostock, kjer o se vršili veliki manevri nem-ke armade in mornarice. Po vajah sta se diktatorja idpeljala v Berlin kamor bosta lospela danes. Tu bosta imela ired ogromno množico ljudi ikupen nastop in vsak svoj go-ror. Pričakuje se, da bosta polivala s splošnemu evropskemu -niru, obenem pa bosta pokaza-a na moč nemško - italijanske- 1 ;a osišča. Ves Berlin je v zastavah in >o mestu so vsepovsod naleplje-li veliki plakati, ki naznanjajo iastop obeh diktatorjev. j Zatvoritev Velikoje-zerske razstave Sinoči ob 10:10 je bila ob ti-sočglavi množici ljudi zatvorje-la Velikojezerska razstava v , "levelandu, katero si je med Irugimi tisoči ljudi ogledalo tu- ; ii nešteto Slovencev iz Cleve-anda in od drugod. Včeraj je bilo na razstavi 81,- j 559 ljudi; leta 1937 je obiskalo j razstavo vsega skupaj 3,518,740 J ijudi, v dveh letih, to je lani in letos pa je bilo na razstavi vse-skupaj skoro 7 in pol milijona ljudi. Mnogo oseb, ki so prebile na razstavi lepe dni ter našle tam mnogo užitka, je bilo užaloščenih, ko so videle, da je konec te lepe razstave. Ropar streljal na na trgovca CLEVELAND. — Sinoči je vstopil v neko prodajalno deli-kates na Woodland Ave., neki gologlav, slabo oblečen ropar, ki je, brez vsakega svarila pričel streljati na trgovca, nakar je pograbil denar iz predala in pobegnil. Posestnik trgovine, 55 let stari Harris La Pittus, je stal za prodajalno mizo, ko se je malo pred polnočjo pojavil ropar, ter začel streljati nanj. Ko je ropar pobral denar, je ranjeni La Pittus z revolverjem v roki stekel za njim ter oddal en strel, ko je stopil iz prodajalne, nakar se je vsled rane zgrudil na tla. Tam ga je dvignil neki avtomobilist ter odpeljal v Charity bolnišnico. Vaja Mlad. zbora S. D. V torek 28. septembra, se zopet vrši redna pevska vaja mladinskega pevskega zbora Slovenskega Doma na Holmes Ave. Starši so prošeni, da pošljejo svoje otroke na vaje. — Popravek V zahvali Josepha Kalistra se je pomotoma izpustilo ime družine Novak, ki je darovala venec. HITLER IN MUSSOLINI Berlin, 27. septembra. — Naznanja se, da je Hi- 1 tier odločil, da bo podprl 1 Mussolinijevo zavrnitev an- s gleško - francoske zahteve, r da odpokliče svoje "prosto- n voljce" iz Španije. Istočas- il na pa je Hitler posvaril Mussolinija, naj bo previ- č den v zadevah Španije in v naj nikar več ne pošilja na- d daljnega vojaštva španskim fašistom, kakor tudi r ne vojnega materijala. Da- n lje ga je opozoril na to, da I ne sme preveč računati na 1 nemško pomoč v S. edozem- i lju, v slučaju, če bi se tam t pričela izvajati "močna po- r litika." Japonska letala na- r padla Nanking; . s 300 mrtvih 1 - i Mesto je napadlo 96 japon- j skih bombnikov, ki so vrg- < li nad dve sto bomb. O- s sem letal je bilo sestrelje- ^ nih iz zraka. NANKING 26. septembra — Japonci so pričeli izvajati svo- * jo grožnjo, češ, da bodo uničili ' mesto Nanking iz zraka, ker so : pri svojem zadnjem napadu bombe njihovih letal ubile 300 ljudi, nad 400 pa jih ranile. Bombnega napada se je udeležilo 96 japonskih letal, ki so vrgla na mesto nad dve sto bomb. Pet japonskih in tri kitajska letala so bila izstreljena. Kitajci so se pri obrambi proti leta- ! lom posluževali neke nove vrste topov, ki so se sijajno izkazali. Poslopje, v katerem se nahajajo pisarne Združenega časopisja, se je treslo od silnih eksplozij bomb. Po sobah je odpadal omet, šipe v oknih so popokale in vrata so bila vržena s tečajev. Rajni Kosta Mandich Šele 45 let star Kosta Mandich je preminul v petek večer, nekaj dni pozneje, ko je bil operiran za slepičem v Glenville bolnišnici. Kosta Mandich je delal več let v Fisher Body tovarni, kot operator pri stroju. Dom družine se nahaja 10520 Elk Ave., to je pri E. 105 cesti in blizu kolodvora New York Central železnice. Poleg soproge zapušča tudi sinove: Milana, Petra in Silvestra. V Ameriko je prišel iz Sarajeva, pred 28. leti. Bil je med Srbi in Hrvati dobro poznan in priljubljen. Njegov pogreb se vrši v torek ob eni uri popoldne v cerkev sv. Save iz hiše žalosti, pod vodstvom A. Grdina in Sinovi. Bodi mu ohranjen blag spomin, preostalim pa naše sožalje! Preminul V nedeljo zjutraj je preminul Alexander Nicholas, 1272 East ( 71 St. Pogreb se vrši v sredo zjutraj iz pogrebnega zavoda Grdina in Sjnovi v cerkev sv. Frančiška, k t Seja V torek je seja Kluba Ljubljana v navadnih prostorih. Vbesinci masakrirali L italijansko vojaštvo j in civiliste v Makale /lorda je to eden izmed raz- L< logov, da Italija obeta, da ne bo več pošiljala svojih ojačenj v Španijo. New York, 26. septembra. — ^ukajšnji dnevnik The Herald fribune poroča iz Londona, da ;o abesinski domačini masakri- „o V d ali vso italijansko vojaško gar- ^ lizijo v Makale, kakor tudi vse talijansko civilno prebivalstvo. r,n Makale je bilo pozorišče vro- te :ih bojev v laško - abesinski •ojni; kraj so zasedli Italijani J Ine 8. novembra 1935. "Pokclj v Makale," pravi He-'ald Tribune, "bo morda delo- na na pojasnil nepričakovan odlok [talije, da je pri volji dati ne- Pc kaj zastonj, namreč J.ie|iadno talijansko obljubo, da Italija ne |c. do pošiljala več ojačenj v špa- pr iijo. pc "Iz spravljivega tona Rima |3C ?e da sklepati, da vlada zdaj pC Dolj kot kdaj prej želi, da bi se p, priznalo njeno zavojevanje A- oc aesinije, in sicer takoj,, preden yj se položaj v Afriki za Italijo ne jQ poslabša. "Podrobnosti masakra v Makale niso znane. Celo abesinsko poslaništvo v Londonu ne ve nič m -j podrobnostih. Vse, kar je do-slej znano, je, da je bila vsa k< ?arnizija v Makale poklana in P1 prav tako tudi vse civilno prebi- ni valstvo. . "Zadnja poročila Iz Abesinije so naznanjala, da so domačini t zelo ogorčeni nad invazijo svo-je dežele po Italijanih in da delajo Italijanom čedalje večje preglavice." ,_ 1 KLADIVO IN SRP LONDON, 24. sept. — Na italijansko poslaništvo v Londonu so bili danes povabljeni na kosilo trije angleški ministri in en L kraljevski vojvoda. Ko se je o- Si menjena gospoda pripeljala n' pred italijansko poslaništvo, je t( videla, da je pred vrati posla- Zi ništva, kjer stanuje Dino Gran- r< di, italijanski poslanik in člo- ši vek, ki bi komuniste najrajši po- n žrl s kožo in kostmi, na pločni- g ku s kredo narisano komunistično znamenje—kladivo in srp. y Znamenje je narisal neki dela- Q vec, nakar je izginil. |. - ti Kultura u Slov. Mladinska šola S.N.Doma Vpisovanje v Slovensko Mla- p dinsko Šolo SND na St. Clairju z se vrši ves ta teden ob večerih ^ in sicer v uradu tajnika, Mr. J. Tavčarja v starem poslop- . ju. Z novimi učenci je zaželji- ' vo, da pridejo starši, oziroma oče ali mati. Obenem naznanjam v imenu odbora, da se prične z rednim poukom v soboto dne 2. okto- g bra v redni učni sobi št. 2, novo 1 poslopje Doma. Pridejo naj vsi i stari učenci in sicer ob običaj- c nih razrednih urah. Z vpisova- i njem novih učencev, t. j. začet- 1 nikov, se bo nadaljevalo še ves ] dan v soboto v šolski sobi od 9. v ure dopoldne do 4. ure popoldne, i — M. Ivanusch, učiteljica. s Solistom "Nikole šubič Zrinske-ga". Vse soliste Zajčeve opere "Ni- I kola šubič Zrinski" se opozarja, da je nocoj vaja na odru S. N. Doma. Zlasti se prosi, da so gotovo navzoči, Sulejman, Meh-med, Alapič in drugi. — Odbor Sam. "Zarje". lOjalistična poročila I naznanjajo o važnih zmagah J] ojalisti so razbili fašistič-ne koncentracije pri Hu- i esci. Stotine tovornih av- ^ tov, natrpanih s fašisti, razbitih in uničenih. — lp MADRID, 25. septembra, —j Danska vlada naznanja nocoj o j ižni zmagi na aragonski fron- ^ v bližini francoske meje, doni so oblasti v Madridu na- ^ lanile o zatrt ju široko razple- ^ ■ne zarote, ki je stremela za ^ rmoglavljenjem madridsko-ilencijskega režima. Vladne brzojavke iz Aragona U aznanjajo, da so bile fašistične oncentracije v bližini Huesce opolnoma uničene po lojalistih. ^ "Stotine tovornih avtomobi- z iv, natrpanih z vojaštvom, je s rišlo v zasedo," pravi vladno č oročilo, "kjer so jih uničile z ombe naših letal." (Fašistično oročilo iz Iruna potrjuje na- c redovanje lojalistov vzhodno n d Jace ob Pirenejskem goro- V ju, toda ne pove, kako daleč so , r ijalisti prodrli). r Vladna letala so metala bom- J e na fasisticne tovorne avto-iobile, ki so bili tako gosto kupaj natrpani, da ni niti ena omba izgrešila svojega cilja, ^ ravi poročilo. "Vojaštvo in voj- q i material je bil razstreljen v ose." ....,—^^---r Sritski komisar ubit i v Palestini N 1 - \ reroristi so ubili komisarja i in njegovega telesnega 1 stražnika. Jeruzalem, 26. septembra. — 1 ,ewis Andrews, angleški komi-ar province Galileje, je bil da- <■ les ubit. Ubila ga je skupina i eroristov, ki so čakali nanj v ' asedi v bližini cerkve v Naza- < etu, kjer je bil komisar pri ma- 1 j. Poleg komisarja so ubili te-oristi tudi njegovega telesnega stražnika Petra Mc Evana. : Očividci pripovedujejo, da so •ideli tri napadalce. Dva sta bila jblečena v evropskem kroju, retji pa v obleki domačih kme-;ov. Komisar je bil na mestu nrtev. McEvan pa je umrl pol ire potem. Oblasti so takoj ukazale za-areti vse ulice, ki vodijo iz Na-sareta ter so spustile pse na iskanje. 0 pobeglih kaznjencih ni še sledu CLEVELAND. — Detektivi še vedno preiskujejo apartment hiše in stanovanja na 79th St. in Hough Ave., v upanju, da bo-: do morda našli kako sled za jetniki, ki so pretekli teden pobegnili iz okrajne jetnišnice. Detektivi iščejo brata Byrd, znana bančna roparja, njiju žene in njihovega tovariša Jamesa Widmerja. Neki detektiv je v soboto baje videl ženo enega bratov Byrd na Hough Ave. in E. 79th St. kjer je sedela v avtomobilu, nakar se je odpeljala. Detektiv je zavozil' takoj za njo, toda jo je v prometu izgubil izpred oči. Potem se je izkazalo, da dotična ni bila prava in il »■ anatomom kaj lahko določiti/ kako so ti nestvori v življenju izgledali. Ostanki, ki so jih našli v peščenih kamenih plasteh v Montani, kažejo celo, kakšna je bila keži 25 čevljev dolgega dinozavra z račjim kljunom. Ko so te živali poginile, jih je po vsej priliki pokril od vetra na-nešan pesek, tako da je ostal vtis kože docela ohranjen. Največji stroj razdejanja, ki je Š3 kdaj živel na zemlji, je bil Tyrannosaurus Pvex, — kralj tiranskih reptilij. Dr. Barnuni Brown je odkril popolnoma o-* hranjeno lobanjo tega ogromnega nestvora, čigar okostje je videti v Ameriškem naravoslovnem muzeju. Ko je stal pokonci na svojih zadnjih nogah, je bil 18 čevljev visok. Prednje nožice 'pa so bile zelo majhne in oborožene z ogromnimi krem ; plji. Velikansko žrelo se je odpiralo jard široko, v njem pa je bila dvojna vrsta tri palce dolgih, kakor britev ostrih zob. Njegova hrana je obstojala iz mesa drugih dinozavrov. Nobena žival, ki ie še kdaj j živela, se ni mogla meriti s to pešastjo, razen morda trorož-1 ca triceratopa. To je bila masivna, 20 čevljev dolga in okoli deset ton tehtajoča zver, katere lobanja je prehajala zadaj nad vratom v nekak ščit, ali podobno, kakršna je zadaj oblika čelade oziroma klobuka, ki ga' nosijo pri požarih ameriški gasilci. Kadar je ta pošast vrgla!. glavo nazaj ter pripravila v boj-1 no lego svoje strašne tri roge,! je s tistim koščenim izrastkom 1 oziroma ščitom zadaj na lobanji zavarovala obenem svoj tilnik, kjer je bilo morda njeno e-dino ranljivo mesto. Dinozavrovi sledovi, ki se najdejo v blatu starodavnih jezer in rek,. so pripomogli, da ; znanstveniki postavljajo dino-1 zavre v pravilne poze. Najbolje: ohranjeni dinozavrovi sledovi v j Ameriki so bili odkriti v neki;: dolini države Connecticut, ki ie bila večkrat preplavljena. Te-, kom suhih period so dinozavri | postopali po blatnih obalah, J kjer so zapustili stotine sledov, j' I ■ Kakor se čudno sliši, vendar je j res, da vodijo vsi ti sledovi od 1 zapada proti vzhodu, kakor da so hodili po dobro znani poti na svoje pašnike. Iz nekaterih sledov je natančno razvidno, kje , so polegli k počitku ali kjer so f hodili počasi po zadnjih dv^h nogah, s prvima pa pripogibali j veje ter jih obirali. 1 j V Belgiji, kjer so našli mno- i go ostankov dinozavrov, sorod- j jiiih onim z račjim kljunom, so 1 I znanstveniki ugotovili, da so ti,( dinozavri hodi i kakor ptico t samo po prstih. 1 Župnik: "Zdaj pa že vem, kdo mi je včeraj ukradel kokoš." Miha: "Kdo pa, gospod župnik?" Župnik: "Tvoj sosed." Miha: "Kako ste pa dognali to?" Župnik: "Ker danes med pridigo ni dremal." Slikar: "Kaj, za to mojstrovino mi ponujate samo 100 dolarjev? Tako lačen pa zaenkrat še nisem, da bi vam dal sliko za tak denar." Zanimanec: "še ne? No, pridem pa čez nekaj tednov ..." Jožekf "Mamica, rad bi vedeli kako se zemlja vrti." Mati: "To spoznaš, ko bos večji in ko se boš vračal pozno ponoči iz gostilne ..." Gospodinja: "Kaj vas ni sram da šte oblekli mojo obleko?" Kuharica: "Sram pa, sram. gospa! Sicer pa nisem vedela, da imate obleko tako globoko izrezano." Učiteljica: "Zdaj mi pa P°* » yejte, otroci, kako je vašemu ■ cetu ime." Mihec: "Našemu očetu je ime ata." __i - ' 'U Mož: "Ali ne živiš pri B&elU kakor v raju?" Žena: "V enem oziru, narnre0 v tem, da nimam ničesar obleči." ZVEST ZAROČENEC Pred 52 leti je ostavil tedaj 18-letni John Tupper svoj rojst" j ni kraj Laxey na otoku Man"-'da bi poskusil svojo srečo v I Ameriki. Doma je ostavil svoj0 zaročenko, ki ji je obljubil. da | pride ponjo, čim si bo v novem svetu ustvaril ugoden položaj- šele petnajst let pozneje Je bil Tupper tako daleč, da je ko izpolnil svojo besedo, in VJ" nil se je na otok Man. Zaman Pa je iskal svoje zaročenke. Ni | bilo več doma. še trikrat je P1"1' | šel pozneje domov, toda njej?°N° : iskanje je bilo vedno zaman. | Mož šteje danes 70 let, to«8 j pred nekoliko tedni je Priti^C; ponovno na otok Man. In sed^J je imel "srečo". Zvedel je, da ^ je bila njegova nekdanja ^ čenka poročila, da ji je mož Pr ■ mnogimi leti umrl in da se J preselila potem tudi v Amen . Mnogo let je živela v Amei _ komaj 200 km daleč od svoje^ ! nekdanjega zaročenca, potem 'se je vrnila v domovino. Johna Tupper j a to ni Pre? L J šilo. Takoj je stopil k svojem ! idealu, ki je bil med tem P0'4 ^ i stara ženska, in zaprosil .i° roko. Nenavadno dvojico s° ^ 'rcčili pred nekoliko dnevi v c^ [levi sv. Jurija v Douglasu, k !: j ' nem kraju otoka Mana in se I)roslulega zagrebškega gang- gi ®terja Franja Mundjara, ki je vc P°Pival v neki gostilni. Stražni- sc • Ka 1 • ; Ki je imel službo v onem ra >.•1 ■ Je neka ženska opozo- V a> da Mundjar popiva v go-;B Biokovo. Stražnik je takoj j bi °pil v gostilno in napovedal; nt ^Undjaru aretacijo. Toda zlo-ije ulnec, ga je pahnil od sebe in i P' ven. Stražnik je stekel za:žr nJ'm- ga dohitel in potisnil v j n k° majhno barako, kjir je *stal med njima boj na življe- žeJ- m smrt. Krepki stražnik je da je užugal zločinca,joi le a v ugodnem trenutku je ra va Potegnil revolver in oddal Li •ec strelov na stražnika, ki sc g< zgrudil v mlaki krvi. Zločinec lot je JJato Pobegnil. Zasledovati ga' ži da wlcel ueki dl'ugi Stražnik, to-1 de Mundjar se je v diru obrnil>|2( [ ustrelil vanj in ga zadel v nogo, j1 da se je zgrudil. Zločinec je nato 1 zdrvel v neko hišo, kjer je sta- 1 noval njegov pajdaš Franjo Ha- ' mer, katerega je imel na su- ' mu, da ga je izdal policiji. Sko- ' zi odprto okno je skočil v sobo, \ kjer je Hamer spal in oddal na spečega več strelov. En strel j je Hamerja zadel v stegno. Mundjar je nato zdrvel naprej. Med- £ tem pa so policijski organi ob- J kolili Trnje, kjer se je vse to ^ dogajalo. Napravili so ravijo, c toda komaj so pregledali nekaj hiš, je javil neki stražnik, da leži ob nekem potoku truplo moškega z revolverjem v roki. Policijski organi so v mrtvecu č spoznali Mundjara, ki se je so- d dil sam. j - k Elektrika ga je ubila Maribor, 24. avg. J Pri stavbni družbi na Teznu se je pripetila smrtna nesreča. Žrtev elektrike je postal 52- 0( letni Janez Petek. Elektrovari- g, lec in skupinski vodja Maks ^ Škralovnik je varil železne tra- ^ verze na dvorišču, ko pa je p začel padati dež, je ponehal z v, delom ter ukazal delavcem, da 5] spravijo varilni agregat pod ^ streho. Janez Petek je hotel od- v, klopiti izolirno žico, po kateri je dobival agregat električno to-ploto, pa je pri tem ravnal tako p nesprotno, da je prišel s pr- bi stom v stikalo. Kakor od strele zadet se je zgrudil pod udarcem električnega toka in obležal ne- C( zavesten. Takoj je bil poklican zdravnik. Po zdravnikovem ^ mnenju je nesrečneža najbrž za-dela od strahu kap, ko ga je Jc ošinila elektrika. Pokojni J. C1 Petek je doma iz Rašnje pri Št. Janžu na Dravskem polju. Za- p< pušča ženo in 5 nedoletnih o- iz trok v starosti od 6 do 13 let. ni --zri Vlak mu odrezal obe nogi in pi roko ci. Ljubljana, 24. avgusta, v Kvalificirani delavec Grgurič ar Anton, doma iz Škrada, okraj je Delnice' v Gorskem Kotaru, je kr bil več mesecev kot kvalificira- bo li delavec zaposlen na ljubljan- Io< skem glavnem kolovodru. Bil fe> je na prvem tiru blizu novega ne lerona, ki ga grade po delnih ho rnčrtih, zaposlen pri pregledo- .ia ^anju vlakov. Vlak ga je med še; jremikanjem vrgel na tla tako let lesrečno, da je prišel pod vlak li* n so mu kolesa zdrobila obe .)a' logi in levo roko. Nesrečni de-avec je zaklical na pomoč in co /es krvaveč je še vedno ostal njj )ri zavesti. Reševalni avto ga )e] e takoj odpeljal v splošno bol- op lišnico, kjer so mu na kirur- (j0 »ičnem oddelku nudili takoj pr- ve( 'o zdravniško pomoč. Zdravniki ^a io mu takoj odrezali obe močno ra; •azmesarjeni nogi in tudi roko. po /es čas je bil pri polni zavesti. je> iJil je zaposlen v kurilnici Lju- po )Ijana. Star je 52 let. Ako se le pojavijo komplikacije, je ver- ^ etno, da ga zdravniki ohranijo — >ri življenju, toda za vse svoje ivljenje bo ostal invalid. '^elik vlom na Jezeru pri Podpeči. Po raznih vaseh ljubljanske ikolice so zadnji čas na vrsti ■azni nočni vlomi in tatvine, ^eopold Pristavec ima svojo tr-jovino na Jezeru pri Podpeči, »bčina Tomišelj. Prodaja razna! :ivila, kolonialno blago in po-' leželsko manufakturo. Ponoči j 10. avgusta je nekdo vdrl v tr- | govino in odnesel iz nje bogat I plen. Iz ročne blagajne je pobral < 3030 din gotovine, mnogo pod- 1 ► platov, 4 kg žgane; kave in več i nogavic. Skupna škoda je cenje- 1 ^ na na 4498 din. Najprej je bil ' tega vloma osumljen neki hla- s pec, ki je bil svoj čas zaposlen ] pri L. Pristavcu. Ta je tatvino J zanikal in orožniki iz Podpeči 1 niso našli pri njem ničesar sum- 5 I ljivega. — Posestniku Francetu 2 Anžiču v Sneberjih, občina D. £ M. v Polju, je neznan tat od- t nesel iz kašče par čevljev, več 1 steklenic domače marmelade, 2 c kg sladkorja in druge malen- * kosti v skupni vrednosti 600 * din. s --I Nogo si je zlomil. ^ 26 letnemu delavcu v Bona- g čevi tovarni v Količevem je med ^ delom padla na nogo težko bala tj papirja in mu jo zlomila pod ] kolenom. ^ s SUHAČI DVIGAJO GLAVE i Komaj je preteklo par let, odkar je bila v Zedinjenih državah ukinjena bedasta prohi-bicija, so se že spet začeli truditi suhači za postavno prepoved opojnih pijač. Pijančevanja sicer noben pameten k človek ne more odobravati, to- C da vsi vemo, da je bilo pijance- 11 vanje večje tekom prohibicije, n kakor je sedaj. Nekateri ljudje F pa nikdar niso znali pametno d piti in nikdar ne bodo, prohi- s bicija gori ali doli. n Nasproti propagandi suha-čev je nedavno kongresnik ^ John J. Corcoran iz države i n Missouri navedel vrsto stati- i P' stičnih ugotovitev, ki dokazuje-jo, da je bila ukinitev prohibi- P cije splošno v korist dežele. 01 k Kongresnik Corcoran je naj n podlagi statističnih podatkov jj izjavil, da je sedaj manj smrt- le nih slučajev zaradi alkoholi- ^ zma, kakor jih je bilo tekom k( prohibicije; da je manj areta- p( cij zaradi avtomobilske vožnje n v pijanem stanju; da je manj ' aretacij zaradi pijanosti; da ^ je močno padlo število večjih • kriminalnih činov, posebno u-bojev; da je manj zakonskih ločitev zaradi prohibicije; da federalna in državne ter mest- V( ne vlade dobivajo ogromne do-hodke od davkov na opojne pi-jače; da farmerji iztržijo nad sest tisoč milijonov dolarjev letno za pridelke, ki se porab- m Ijajo za izdelavo opojnih pi- za jač. v{ Po izjavi kongresnika Cor- !lc eorana je zvezna vlada od uki-nitve prohibicije do letos pre- m jela $1,759,000,000 od davka na f* opojne pijače. Poleg tega so :lobile državne in mestne vlade ^ reč tisoč milijonov dolarjev od iavkov na opojne pijače. V i-aznih državah se ti dohodki zg porabljajo za starostne penzi-|ni! je, za vzdrževanje šol in druge ] dr potrebne ustanove. SL Vsiljevanje prohibicije je ga stalo federalno in državne via-' šti at de vsako leto težke milijone al dolarjev, dohodkov od tega ni d- bilo nikakih, uspehi pa so bili eč ničevi. človeške narave se ne e- da predrugačiti s postavami. >il Samo z izobrazbo je mogoče do-a- seči zaželjeno zmernost. Vsaka :n prepoved vedno rodi odpor, po-10 sebno še med Američani. Teči kom prohibicije so ljudje v , 1- splošnem več pili kot pijejo :u zdaj, uživali so slabše in mno-D. gokrat strupene pijače, za ka-i- tere so plačevali pretirane ce- ^ ;č ne, federalna in druge vlade pa 2 od tega niso dobile nikakih do-1- hodkov. Vsi dohodki so se ste-i0 kali v žepe butlegarjev, ki so " se združevali v močne skupine, podkupovali uradnike in mno-gokje korumpirali lokalne oblasti. Med temi butlegarskimi l" gangeži so mnogokrat nastajali ^ d krvavi poboji, v katerih so pa-a dali tudi popolnoma nedolžni d ljudje. Raketirstvo raznih vrst, 9 ki se je bilo tekom prohibicije silno razpaslo po Vsej deželi, • je z odpravo prohibicije skoro j popolnoma izginilo. "Nova Doba" Čast, komur čast! Urednik "Napredka" piše: Zadnjo nedeljo sem bil nail' 1 koncertu mladinskih zborov. - Otroci so peli all right, ampak - meni je najbolj ugajal govor , našega okrajnega sodnika 11 i Franceta Lavšeta, ki je pove-: ) dal, kako se ima, odkar je po- - stal boss na elevelandski razpo-;!' ročni sodniji. Prvič, je rekel, nekateri lju-. dje niso čisto nič zadovoljni z 1' > njegovim idejami, kar se raz-j porok tiče. On je namreč od-. ločil, da nobenemu in nobeni, ~ . pa naj še tako milo prosi, ne bo odprl vratic zakonskega kurni- C ka, ako niso potekli vsaj štirje J meseci od časa, ko se mu (ali: ji) je zahotelo, da bi zopet poletel (ali: poletela) v širni svo- — bodni svet. Eden mu je celo rekel, da so njegovi nazori o raz-porokah ravno toliko stari kot njegova kara, ki je bila nareje- se na leta 1926. (Ta je malo de- Je cp bela, Youor Honor, ampak smo , dr jo malo osolili in je šlo!) v so Pa to se ni vse. Oni dan je, __ prišla predenj tožba neke slo-| . venske dvojice. Bil je to že bolj i ' prileten par. In zgodilo se je, ze kot je povedal sodnik France, tako-le: ' ze "Žena zavzame svoje mesto na izpričevalnem stolu. Njen. zagovornik stavi nan^o nekaj'^ vprašanj, potem pa ji veli, da naj gospodu sodniku pove, kak-šna zverina je njen stari, žena me je očividno poznala, pa se zaupno obrne k meni in pravi: ~y 'Saj lahko kar po slovensko povem, ali ne?' Kaj sem hotel? 'Pa dajte!' sem rekel." In jaz verjamem, da se je zgodilo natančno tako, ker sod-jnik France je glih tak, pa nič J drugačen. Brihtna glava, pa'de j Slovenec od nog do glave. Zato | na ga imamo radi mi in ga spo- tej štujejo drugi. | so Društveni KOLEDAR Jmtmmmmtmmmammm^^^mm^w^^mm^ammm^mm^^mmmmmi e" OKTOBER S v 2. oktobra, sobota — Peto ob- 10 letnico obhaja Slov. ženska zvqza v Sachsenheim, 7001 2 a" Denison Ave. e" 2. oktobra sobota — Društvo sv. )a Anna 4 SDZ. Plesna veselica v Avditoriju SND. e" 2. oktobra, sobota — Roaming 2 50 Knights, ples v SDD, Water-e' loo Rd. 3. oktobra, nedelja. — Igra Dr. 2 J~ Anton Verovšek v SDD na Waterloo Rd. ^ 3. oktobra, nedelja. — Koncert 2 "Kanarčkov" v Slovenski De- 11 lavski dvorani na Prince Ave. 9. oktobra sobota —- 23rd Ward Ie Democratic klub, Ple v Audi- 2' l' toriju SND. 0 10. oktobra, nedelja — Društvo Blejsko jezero, SDZ, 10 letni-ca v SDD na Waterloo Rd. j 2! 10. oktobra, nedelja — Pevski1 zbor "Sloga" priredi koncert v Slovenskem Narodnem Do- 3l mu. a|10. oktobra, nedelja — Koncert /.i mladinskega pevskega zbor*?. 3( k "Kanarčki" v S. D. D. na r i Prince Ave. a J16. oktobra, sobota. — Sloven- 3( :-j ske Sokolice 442 SNPJ Ples->- na veselica v avditoriju SND. >-117. oktobra, nedelja — Radnič-ka organizacija, Koncert in 31 Ples v Auditoriju S. N. Doma. z 17. oktobra, nedelja — Hrvat-ska Sloboda, NHZ, prireditev v S. D. D. na Waterloo Rd. g, 3 - Oglašajte v — 6. "C I X*" enakopravnosti Proda se Hiša, v kateri je gostilna se toči 6% pivo, ali se da v na- ^ jem ali zamenja za drugo po-} sestvo. — Naslov dobite v uradu Enakopravnosti, HEnder- „ son 5311. \ . ;j HIŠE NA PRODAJ !7. , I Za eno družino, 6 sob, , velik lot .................-...... $2700 Za dve družini, 10 sob, 7. bargain ............................ 4300 Za dve družini, 8 sob, lep vrt .......-.................... 5200 1 Za dve družini, 10 sob, 13 3 garaže, ........................ 5500 V se te hiše se nahajajo v Collin-woodskem okrožju. MATT PETROVICH 253 EAST 151st ST. 14 KEnmore 2641-J Išče se i4 Soba s kuhinjo pri mirnih ljudeh. Kdor ima kaj primernega naj pusti naslov v uredništvu 20, tega lista, ali pokličite HEnder- i I son 5311. 22. oktobra, petek — Communi-3b- ty Welfare Club, Zabava v ka prizidku S. N. D. 101 23.oktobra, sobota — Plesna veselica Slovenske Zadružne • sv. Zveze se vrši v Slovenskem ica delavskem domu na Waterloo Rd. 2 ng 23. oktobra, sobota. — Društvo ir- Clairwoods 40. SDZ Plesna 2 veselica v Avditoriju S. N. D. )r. 24. oktobra, nedelja — Združena ne Slovenke, ples v SDD, na Waterloo Rd. 4 ;rt 24. oktobra, nedelja — Pet-let->e- nico obhaja društva Coramo-re. dores, 742, SNPJ v Sachsen- 4 rd heim, 7001 Denison Ave. ii- 24. oktobra, nedelja, — Mlad. Pevski zbor "Slavčki" ples in 5, vo domača zabava v spodnji dvo-li- rani S. N. Doma. j 29. oktobra, petek — Prog. Slo- 1 ki1 venke krožek 1, ples v SDD, :rt na Waterloo Rd. o- 30. oktobra, sobota, — Društvo 1; Carniola Hive 493 T. M. Ples-rt na veselico v Avditoriju SND. r*a 30. oktobra, nedelja. — Cheery 1$ la Pickers Club ples v S. D. D., na Waterloo Rd. n- 30. aktobra, sobota — Hiša kra- if s- lja Davida priredi maškerad-1 3. no veselico v Slov. Društ. Do- j č- mu na Recher ave. in 31. oktobra, nedelja — Mladin-a. ski ples v S. D. D. na Water- 1£ t- loo Rd. sv NOVEMBER 6. novembra sobota — Roust-~ About Club, Plesna veselica v Avditoriju S. N. D. 6. novembra, sobota — Wrong „ Club, ples v SDD, na Waterloo Road. (!. novembra, sobota — Plesno 25 veselico priredi v Sachsenheim, 7001 Denison Ave. Ženski odsek kluba Zapadnih Slo- 31 venskih Društev. 7. novembra, nedelja. — Pevski zbor "Jadran", opereta v S. D. 31 D. na Waterloo Rd. 7. novembra nedelja — Blaue Donau, Jesenski koncert in j ples v avditoriju S. N. D. j. j 7. novembra, nedelja — opere-I tta pevskega dr. Jadran v | 0 SDD na Waterloo Rd. 7. novembra, nedelja. — 25-let- 2. 0 niča društva "Kras". 8, SDZ ~ v Slovenskem Domu na Hol-0 mes avenue. 13. novembra, sobota. — Druš-0 tvo Slovenec št. 1 SDZ Ples-L- na veselica v Avditoriju S. N. Doma. 9. _ 13. novembra, sobota — Lucky ( L 13, — ples v SDD na Water- , loo Road. 15, 14. novembra nedelja — Sam. ] Pevski zbor "Zarja" Opera in Ples v Auditoriju S. N. D. j 14. novembra, nedelja — Water- 15, loo Grove, WC, igra v SDD, ] a Waterloo road. ] a 20. novembra, sobota__Addre- ] sograph Union ples v SDD, j ] Waterloo Rd. j 15. * 20. novembra sobota — društvo Svobodomiselno Slovenke št. ( 2 SDZ Plesna veselica v Avdi-; 16. toriju SND. ( 21. novembra nedelja — Slov. 1 Pevsko društvo "Lira" Kon- 22. cert v Avditoriju SND. ' 21. novembra, nedelja — Pevski 1 zbor "Cvet" priredi Koncert ] v Slovenski Delavski dvorani;23. na Prince Ave. ] 21. novembra, nedelja — Kon- ] cert pevskega zbora "Cvet" 30. v S. D. D. na Prince Ave. 1 21. novembra, nedelja — Dr. V ] volite lom; ZORKOTA ZA V MESTNO ZBORNICO On je edini kandidat, ki je bil odobren od delavskih in progresivnih organizacij v 23. vardi. On je edini, ki bo zastopal delavske interese. Volite proti depresiji! Boj, SNPJ, prireditev v SDD na Waterloo Rd. 24. novembra, sreda. — Dramsko društvo Verovšek, zabav-| ni večer v SDD, Waterloo Rd« 24. novemra četrtek — Ples. prii redi v obeh dvoranah SND na St. Clair Ave. Inter-Lodge li* . ga. r 25. novembra četrtek — Soc, Pev. zbor "Zarja" Koncert v Avditoriju S. N. Doma. , 27. novembra, sobota. — Twelve , Spades Club ples v SDD, na , Waterloo rd. 27. novembra sobota — Warrety , Club, Ples v Avditoriju SND. ' 28. novembra nedelja. — Struggles SNPJ, prireditev v SDD na Waterloo rd. DECEMBER 4. decembra sobota. — Društvo Spartans, št. 98 SSPZ. Plesna veselica v Avditoriju SND. 4. decembra, sobota. — Castle Club ples v SDD na-Waterloo Road. 5. decembra nedelja — Oresky Club koncert v SDD, na Waterloo Road. 11. decembra, sobota — Moder-nette's ples v SDD, na Waterloo road. 11. decembra sobota — Društvo Pioneers HBZ. Plesna veselica v avditoriju SND. 12. decembra, nedelja — Dramsko društvo "Verovšek" igra v SDD, Waterloo Rd. 118. decembra, sobota — Slov. sekcija Lokal 45 UAW ples v SDD na Waterloo Rd. 18. decembra sobota — Owls Club, Ples v Avditoriju SND. 19. decembra, nedelja — Pevski zbor "Slovan" koncert v SDD na Waterloo Rd. 22. decembra, sreda, — Addres-sograph Union, prireditev v S. D. D. 25. decembra sobota. — Socialistični klub št. 49 ples v SDD na Waterloo Rd. 25 decembra sobota — Božična Slov. Mlad. šole SND v Avditoriju SND. 31. decembra petek — Slov. N. Dom in Klub dr. SND Silvestrov večer v Avditoriju SND. 31. decembra, petek — Pevski zbor Jadran, silvestrov večer v SDD na Waterloo rd. 1938 JANUARY 1. januarja sobota — Društvo Glas Clevelandskih Delavcev št. 14 SDZ. Proslava 25 letnice v Avditoriju SND. 2. januarja nedelja. — Jugoslo-slovanski Kult. Vrt. Prireditev v Avditoriju SND. 8. januarja sobota. — Društvo "Napredne Slovenke" št. 137 SNPJ. Plesna veselica v avditoriju SND. t), januarja nedelja. — Dram. dr. Abraševič predstava v auditoriju SND. 15. januarja, sobota — Veselico priredi Dr. Velebit v Sachsenheim dvorani na 7001 Denison Avenue. 15. januarja, sobota — Desetletnico praznuje Inter-Lodge liga s plesom in športnim pro-ramom v obeh dvoranah SND na St. Clair ave. 15. januarja sobota — Inter-Lodge League, plesna veselica v Avditoriju SND. 16. januarja nedelja — Dram dr. "Ivan Cankar" predstava v avditoriju SND. 12. januarja sobota — Društvo "Cleveland" 126 SNPJ—plesna veselica v avditoriju S. N. Doma. ?3. januarja nedelja — Slov. N. Dom Obletnica v avditoriju S. N. Doma. 30. januarja nedelja — Workman Sick Benefit Society — Koncert v avditoriju S. N. D. V VOUTE I f| 11II DH7||ini PRI PRIMARNIH VOLITVAH a llUHIll HUIRIiUh v losa 21 »meu . ^VV / < .. < ^ . ------- . . . . . . ...___........ J ^ . .. . . . ..... .... STRSW t 7 enakopravnost i s .?. > « » » .i i . » ..1 ..-•.•■ J 7 ) " 5 ? J » • v ti ! : 27. septembra, 1937, llllJliMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiti M. Zevaco: FAVSTA ZGODOVINSKI ROMAN "Pusti me živega in ti povem," je dejal Maurevert. V njegovih zrenicah, skaljenih od blaznosti, se je zasvetila iskrica upanja. Pardaillan je zmajal z glavo. "So zločini, ki jim je greh pri-zanesti, in ti si jih storil ne-broj . . . Govori! . . ." "Tedaj me ubij!" je zamr-mral Maurevert z brezupno zlobo. "Imel boš svojo osveto, toda skrivnost pojde z menoj v grob. j Nihče ne bo našel Violette; ostala bo mrtva za ves svet... in bo vendar živela v sramoti! .. ." "Da," se je tiho nasmejal vitez, "tako bi se zgodilo, ako je ne bi iskal Pardaillan! Nu prav ... Po tem takem si sklenil umreti?" "Rajši poginem, kakor da bi se skrival pred seboj . . . Evo ti mojega grla! .. ." Toda čeljusti so mu šklepetale in kolena so se mu šibila od groze. Njegovo sopenje je postajalo od trenutka do trenutka bolj pretrgano in naporno; sigalo je in žvižgalo kakor hropenje umirajočega . . . Maurevert je komaj še živel ... Nekakšna žalost je napolnila Pardaillanove oči, ko mu je pogledal v lice. Sklonil se je k njemu in izpregovoril s čudno jeznim, obenem pa skoro sočutnim glasom: "Strahopetec si, Maurevert... Tak strahopetec, da se niti v bran ne postaviš; tak, da te je še življenja strah! ... Ne ubijem te. Premislil sem se in sem sklenil, da ti naložim drugo kazen... Tvoja kazen, Maurevert, bo trajala, dokler boš živ, in njeno ime bo sramota! Lovil sem te, ujel sem te, držal sem te v pesteh ... in te zaničujem tako zelo, da te pustim živega! ... Ne ubijem te, Maurevert: Pardaillan kaznuje Loizinega morilca s tem, da ga pomilošča! . .." Ko se je pri tej besedi dotaknil njegovega čela, je ostrmel: Maurevert, ki je dotlej slonel na rokah, se je mahoma zvrnil vznak in je nepremično obležal .. . Vitez mu je z bolno radovednostjo položil roko na srce. Nič več ni utripalo. Maurevert je bil mrtev . . . Umrl je od strahu!... Pardaillan ga je vzdignil in ga je položil na posteljo. Pobral je njegov meč spravil ga v nožnico, poiskal bodalo in ga zataknil mrliču za pas . . . čudno mu je bilo pri duši. Mrazilo ga je, kakor da se vse ruši v njem. Njegova ljubezen je bila mrtva že toliko let — v tej minuti pa je umrlo tudi sovraštvo . .. Z glavo težko od misli se je vrnil v svojo sobo. Odprl je okno na stežaj, naslonil se in se zagledal v prvi jutranji svit, ki je vzhajal nad strehami chartrske-ga mesta. V stolnici se je pravkar oglasil zvon, iz ulic so vstajali šumi dramečega se življenja. Vsi ti zvoki so udarjali vitezu na uho, prelivali se v njem in se urejali v melodijo, kakršna se je najbolj ujemala z nje-j govimi mislimi in njegovim razpoloženjem. Bila je čudna me- lllllllllllllHIIIUIIIIIIIIIIIIIllllllllllllllllliT? lodija, zamolkla, zlovešča pesem, podobna tisti, ki jo je sli- ■ šal nedavno tega v klavnici pa-pežinje Favste: "Dies irae . . . dies ilia! . . ." Kraljeva soba je imela okna na dvorišče. Iz sobe si prišel v i predsobje, iz predsobja v veliko! sobano. Ta sobana je bila prva, i ki si stopil vanjo, ako si dospel v mestno hišo skozi glavni vhod. i Spremstva velikašev, ki so se javljali h kralju na posvet, so' morala po tem takem čakati. pred mestno hišo, na dvorišču! ali pa na velikih stopnicah. Ob.osmih je bilo tod že.vse ži- [ vo, zakaj vojvoda Guiški je bil' na vse zgodaj poslal sporočilo, da pride o poli devetih z majhnim številom spremljevalcev na zaupen razgovor z njegovim Veličanstvom, svoje Parižane pa privede kasneje, ko bo vsaka beseda, ki jo bo treba izgovoriti pred ljudmi, že naprej ustanovljena in dognana. Lahko si .mislimo, kako je ta vest razveselila kraljico Katarino in kako se je, podvizala, da bi za časa ukrenila vse, kar je bilo potrebnega v dosego njenega krvavega načrta! Kapetan Lachant je bil kakor po navadi premenil in razpostavil straže: navadne straže, ki se jim ni nič poznalo, da bi se kdo nadejal izrednih dogodkov. Pri glavnem vhodu, kjer je stalo velikokrat do štirideset mož, si jih videl to pot samo deset in na i vseh drugih važnih mestih je bilo podobno. Površen opazovalec bi bil sodil, da je mestna hiša danes še slabše zavarovana nego drugače. Toda kdor bi se bil ozrl skozi okno kraljevega kabineta na notranje dvorišče, bi bil zagledal tro sto vojnikov, oboroženih z arkebuzami, ki so nepremično stali v vrstah. V prostorni pri-tliči sobi tik zraven stražnice bi bil našel štiri male topove, naba sane in pripravljene. Pri vsaki cevi so stali strežniki na svojih mestih in po osem mož je čakalo, da z vrvmi potegnejo top na dvorišče, kakor hitro dobijo takšno povelje. Po velikem dvorišču je hodil Crillon sem ter tja, grizoč si brke in zamolklo preklinjaje sam pri sebi. Kod pa kod so postopali brezdelni oficirji, straže so se malomarno naslanjale ob zidovih in plemiči so ustavljali drug drugega ter govorili o ženskah in o lovu. Po velikih stopnicah so prihajali in odhajali dvorjani kakor vsako jutri. V sobani ni bilo nikogar, kvečjemu da je pri-zehal mimo tebe zaspan lakej. ; Vsa okolica kraljevega stanova-1! nja je imela kar najbolj običaj- i no lice. V kraljevem predsodju je čakala tridesetorica plemičev, sa- i mih tistih, s katerimi se je Hen- i rik III. navadno obdajal. Bili i so oblečeni kakor vsak dan, le s : to razliko, da so pod svilenimi in ; baršunastimi telovniki vsi nosili i | NAZNANILO — ! Cenjenemu občinstvu naznanjam, da imam za ' oddati v najem razne dvorane ki so lične in i m udobne in odgovarjajo vsakemu slučaju, kot za , plesne prireditve, seje, svatbe, itd. Se priporočam občinstvu kadar rabi dvorane. 1 DOMINIK KRASOVEC ! i TWI LIGHT BALLROOM i S 6025 ST. CLAIR AVENUE ill i usnjene oklepe in yerižne košu-! I je". . .< .. , Stopimo zdž0 v kraljevo sobo. Henrik III. je sedel pri ognju in de Medici's je stala poleg njega, grel svoje 'blede roke. Katarina vsa v črnimi, zlovešča kakor pošast, z obrazom razoranim od smrtne bolezni in skrčenim od neupogljive odločnosti. Hotela je vztrajati vzlic vsemu, boriti; se do poslednjega diha! Katarina de Medičis in kralj sta se tiho razgovarjala. že glas besed je pričal, da so nepreklicne. "Svita se," je rekla Katarina. "Dan se dela . . ." "Dan umora," je zamolklo odvrnil kralj. "Dan odrešenja, sinko, Drevi ob desetih bi gujsevci kakor volkovi vdrli v tvoj stan. Poklali bi najprej, karkoli bi našli živega, pa tebe, otrok moj!'..." Henrik III. se je zdrznil in z grozo pogledal materi v obraz. "Drevi ob desetih," je nadaljevala Katarina de Medicis, "bi bil kralj francoski krvavo truplo . . . ako ne bi mati čula nad njim . . . Toda Katarina bedi! ... Le pridite, morilci, da vidite, če'sa je zmožna starka! . .." Udarila je v smeh, v pošasten smeh, ki se je zdel na njenem mrliškem obrazu še tem straš-nejši. "Henrik, sinko moj," je povzela, "ali si pripravljen? . . " "Da, mati, pripravljen sem!" je s turobnim glasom odgovoril kralj. "Tedaj me objemi! Molčiva zdaj: posihdob naj ima Bog besedo! . .." Z divjo strastjo ga je prižela nase. "Ne gani se od tod," je zamr-mrala nato. "Slišiš?" "Slišim mati," je zajlecljal Henrik III. "Dovolj bo, da rečeš plemičem, ki čakajo zunaj, besedico... vse ostalo je moja skrb! ..." Počasi se je približala vratom in jih je odprla. Tridesetorico, ki je čakala v predsobju, je iz- preletelo kakor-' iskra. Tedaj je stopil Henrik Valcisjki na. prag injevejlel: "Ukazujem vam, gospoda, da poslušate kraljico mater v vsem,' karkoli varp poreče ..." Š temi besedami se je umaknil k oknu in se pe srepo zazrl na dvorišče. Katerina de Medicis i je naglo obletela plemiče z očmi. ! Nato je iztegnila roko in jih je odbrala deset, dotikaje se drugega za drugim. "Vaše mesto je v kraljevi sobi/' je Jzpregovorila. "Meč in bo- j dalo v roke, gospoda!" Desetorica je izdrla meče in bodala. "V sobi se utrdite," je nadaljevala Katarina. "Ne ganite se, i karkoli bi slišali. In če se zgodi nesreča, poginite do zadnjega, preden se kdo dotakne kralja.' Prisezite mi to! . . ." "Prisežemo!" so zamdklo odgovorili plemiči. "Vstopite! ... In Bog naj bo z vami! ..." Desetorica je stopila v kraljevo sobo. Trenutek nato se je že slišalo, kako so od znotraj zašla-1 njali vrata. Katarina je globoko' vzdihnila in odbrala deset drugih. ^ "Vi pojdite v sobano," je ukazala. "Kakor hitro bo on v predsobju, zapahnite vrata in postavite se prednje z golimi meči v rokah. Ako bi nasprotniki izku-šali vdreti v sobano, poginite do zadnjega, preden jih spustite naprej . . . Prisezite! . .." "Prisežemo! ..." "Na mesto! ... Bog bodi z vami! .. ." Nato se je obrnila k trem iz-j med plemeničev, ki so še ostali v predsobju. Bili so Chalabre, Sainte-Maline in Montsery. "Stopite v kabinet in počakajte me tam Trojica je odhitela v veliki ka-1 binet. V predsobju je ostalo sa-, mo še sedem plemičev, med njimi grof de Loignes. "Poslušajte," jih je ogovorila Katarina. "qn pojde najprej v sobano. Ko tam ne najde kralja, i; 1. f ; ■-i-1 • , r I ---- pricle' semkaj' in vas vpraša: 11 'Kje je njegovo Veličanstvo? ... v Recite mu, da je kralj v svojem kabinetu. Tedaj pojde v kabinet. \ i Ako bi vas klical na pomoč, sko- s !čite za njim in pomagajte ga u- t biti. če vas nihče ne pokliče, o-1 stanite tu. Ako bi bili oni v soba- i ni napadeni, zagradite vrata in £ poginite do zadnjega, preden da- j ste nasprotnikom, da prestopijo ( kraljev prag . . . Prisezite! . . ." "Prisežemo!" je odgovorilo ^ vseh sedem. "Bog z vami!..." ( Stara kraljica se je obrnila in je stopila v veliki kabinet, kjer so čakali Chalabre, Montsery in • Sainte-Maline. I \ ! "Vas sem izbrala izmed vseh," , -jim je dejala. "Vojvoda vas je 1 vrgel v Bastiljo. Obetal vam je 1 smrt. Jelite?" Trojica se je naklonila. "Dan naše usmrtitve je bil že 1 določen," je rekel Montsery. "Izbrala sem vas," je povzela ! Katarina, "ker vem , da ste vda- j ni kralju, obenem pa nepomir- 1 jljivi sovražniki vojvode, ki vas i je hotel pogubiti. Trenutek obra- j Jčuna je pred durmi . . . Sobana, • predsobje in kraljeva soba so za- 1 straženi. Guise mora priti sem- ' kaj . . . živ oditi ne sme . .." Trojica se je spogledala s pla-menečimi očmi in skrčenimi u-stnicami, Videč da so odločeni, , je Katarina vprašala: "Kralj se tedaj lahko zanese j na vas?" Vsi trije so izdrli bodala. "Če vojvoda prestopi ta prag, < je mrtev!" so odgovorili. "Prav," je rekla Katarina. "Z , | Bogom, gbspoda. Moliti hočem za kralja in za vas . . ." To rekšli je odšla mimo sklo-; njenih plemičev. Ko je dospela v j svojo molilnico, je zagledala tam Ruggierija. "Veličanstvo," je rekel astrolog, "povsod so razpostavljene straže, samo v vaših prostorih jih ni. Kdo vas bo čuval, ako pride do boja? ..." Katarina je počasi dvignila prst proti slonokoščenemu Kri-stu, ki se je bledo svetlikal z zidu ... Chalabre, Sainte-Maline in Montsery so se med tem v kabi-j netu pripravljali na svoje delo. Mizo so porinili k oknu, stole in naslanjače pa so znosili v kot, tako da ni bilo nikjer več zaslona, za katerim bi se mogel Guise braniti. Nato so se domenili, kaj naj vsak stori. Sainte-Maline, ki je najbolj drzen, je prevzel vodstvo. I "Ti, Chalabre, boš stal tu, sre-idi kabineta, ti, Monsery, pa za vrati. Jaz mu odprem, pozdra-j vim ga in odstopim. Ko bo v sobi 'zaloputneš vrata in jih zapah-neš. S Chalabrom ga naskočiva od spredaj, ti pa mu skočiš v hrbet. Ali je prav tako?" "Izvrstno..." "Na mesta, gospoda, ne gani-mo se več." Z desnicami na ročnikih bodal so jeli čakati žrtve . . . "Vraga," se je zdajci spomnil Montsery, "kaj pa vrata na male stopnice?" "Zapahniti jih je treba," je dejala Sainte-Maline. "Stopi, Cha- labre, in vrni se brž na svoje me* sto." Chalabree je skočil. Ko pa je položil roko na zapah, so se vrata mahoma odprla in v kabinet je stopil tuj človek,rekoč: "Pozdravljeni, gospoda! . •• Kako se počutite, odkar ste osta-vili Bastiljo? . . ." "Vitez de Pardaillan!" je zamolklo vzkliknil Chalabre in od-letel. "Pardaillan!" sta ponovila tovariša. Pardaillan je mirno zapr' vrata za seboj. "Gospod," je dejal Sainte-Maline, "naj bo vaš opravek še tak« važen, v tem trenutku se ne tegnemo razgovarjati z nikomer' Izvolite nas pustiti same." "Eh," je vzkliknil Pardailla«' "do Brazgotinčevega prihoda Je vendar še časa, da se pomenimo! ..." "Vraga!" je zarohnel Chalf' . bre. "Ali mar veste? ..." "Vem, da stojite tukaj zato ker hočete ubiti vojvodo GuiSk®^ ga." Trojica se je togotno spo^ dala. "Gospoda," je dejal Pardail; lan, "pustite svoja bodala Prl miru. Ako me napadete, se ute?' ne zgoditi ,da vas pobijem Vse tri; v tem primeru ne morete & biti vojvode Guiškega. A tudi & vas ne bi pobil, znajte, da mi 3® treba samo zavpiti pa bo Gms posvarjen! . . ." (Dalje prihodnjič) VOLIVCEM 23. VARDE! AKO ŽELITE imeti poštenega zastopnika AKO ŽELITE imeti uspešnega zastopnika AKO ŽELITE da vas zastopa MOŽ, kateri bo deloval v vaš dobrobit volite za 1x1 FRANK SOMRAK Councilman 23d Ward ISKREN - DELOVEN - POŠTEN JIS€$UVIJ4 NAJHITREJŠA DIREKTNA PROGA Pojdite v vašo rojstno domovino po SOLNCNI, JUŽNI POTI, najboljša pot skozi celo leto. Lepo vreme in čisto morje vam je v veselje na laških parnikih; parniki, ki so neprekosljivi v udobnosti in poslugi modernega potovanja po morju in posebno izdelani da vam dajo vse radostne in vesele odličnosti JUŽNE POTI. SATURNIA VULCANIA Naravnost v Jugoslavijo — 6. okt., 23. okt., 10. nov., 27. nov. REX — C. DI SAVOIA — ROMA Preko Genove — 2. okt., 9. okt., 16. okt., 30. okt., 6. nov. Za informacije in rezervacije se obrnite na katerikolega zastopnika ali v naš urad. 1000 CHESTER AVENUE, CLEVELAND, OHIO lTBUfl|LlHl~ PIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIH 1 PONOVNO IZVOLITE ) | Vehovca | za I KONCILMANA V 32. VARDI | =1 Odobren po vsem orga- ee niziranem delavstvu H Po Young Men's Demo- H kratic Club, 32nd Ward 3= Slovenskem Demokrat- =5 skem klubu v 32. vardi US! ^t^H "j = in Progresivni trgovski jM II Njegov rekord govori 5 sam za sebe! SE Glas za Vehovca je glas ^^H^Efl EE proti raketirjem in jH gangster jem! Vsem Slovencem, ki čitajo angleško, kakor tudi staršem, ki želijo dati svojim odraslim binovim in hčeram v roke dobro knjigo, priporočamo krasno novo povest Graii dsons (VNUKI) KATERO JE SPISAL Louis Adamič Avtor 'The Native's Return,' 'Laughing in the Jungle' in 'Dynamite' ® $ To je povest treh vnukov slovenskega izseljenca v Ameriki. {Cena lepo vezani knjigi ^ obsegajoči 371 strani, je f-' >$2.60. J' NAROČILA SPREJEMA ENAKOPRAVNOST 6231 ST. CLAIR AVE.-----CLEVELAND, OHIO