fzbaja vsak dan zjutraj razven v ponedeljkih in dnevih po pras* nikih. — Posamezna številka Din 1'—, mesečna naročnina Din 20'—, za tujino Din 30*—u Uredništvo v Ljubljani, Gregor* čičova ulica št. 23. Telefon uredništva 80-70, 80-69 In 80-71.
Jugoslovan
ftokoplil se ne vračajo. — Oglat) po tarili in dogovoru. —Uprava f Ljubljani, Gradišče 4, tel 80-68. podružnica v Mariboru, Aleksan< drova cesta št. 24, telefon 29-60 Podružnica v Celju, Samostan« ska ulica St. 4.
St. 31
Ljubljana, četrtek, dne 10. julija 1930
Leto I.
Italijanski tisk o katastrofi „Karadjordia“
Posadka »Karadfordja« brez krivde . Soglasne Jrdiive pomnikov - Nervoznost proti Češkoslovaški
Sušak, 9. julija, k. Današnji italijanski listi, v prvi vrsti tržaški »Picoolo«, ki ima najožje vezi s tržaškimi in beneškimi ladje-d&lničarji, se prav nič več ne zanimajo za vprašanje, zakaj je jugoslovanski tisk tako rezerviran v zadevi odgovornosti zaradi katastrofe v Pašmanskem prelivu. Niti eden italijanski list ne skuša zvrniti krivdo na poveljnika našega ponesrečenega parnika, nego posnema vsak jugoslovanske liste, priznavajoč potrebo, da se o vprašanju odgovornosti več ne govori, nego da se zaupa v komisijo, ki bo o tem odločila. Tako je končala kampanja, katero so italijanski listi vodili v poslednjih dveh dneh proti jugoslovanskim pomorščakom. »Picoolo« niti ni bil toliko agresiven kakor njegov tržaški drug >Po polo di Trieste«. Vendar je bil tudi on čuden v svojih pojasnilih o vzrokih nesreče. Saj vendar ve, da obstojajo za pomorsko plovbo točni in podrobni predpisi. Njegova poročila so dokazala baš nasprotno od onega, kar je bil njihov namen.
Prvega dne po nesreči je »Piccolo« prinesel vest iz Zadra, da sta plula »Morosini« in »Karadjordje« v predpisanih smereh. V tej vesti pa ni bilo rečeno, kako se je katastrofa izvršila, nego je bilo samo rečeno, da se je »Morosini« zaletel v bok »Ka-radjodja«. Tudi ni bilo omenjeno, y kateri bok je trčil italijanski parnik, pa čeprav jo bilo to odločilnega pomena.
V	svoji drugi vesti, ki jo je tržaški list prinesel iz Benetk in katero mu je dalo društvo »San Mairco«, ki je lastnik motorne ladje »Morosini«, je bila trditev, da je v poslednjem hipu pred katastrofe »Kar radjordje« spremenil svojo smer ter se postavil na pot »Morosiniju«, ki se je moral zaleteti vanj, ker ni bilo več mogoče, da se nesreča prepreči. (?) Iz te italijanske trditve bi moralo biti razvidno, da se je »Moro-sink zadel v desni bok »Karadjordja« medtem, ko se je v resnici zaril v njegov levi bok, kar pač dokazuje, (la »Karadjordje« ni spremenil svojo smeri, in se ni stavil na pot »Morosiniju«.
»Karadjordje« je plul iz Šibenika in se po predpisih držal desne poti ter z rdečo lučjo na svoji levi strani kazal »Morosiniju«, kod naj plove. Pomorski predpisi namreč določajo, da morata dve ladji, ki se srečata na morju, pokazati z rdečo lučjo ena proti drugi prosto pot.
To je končno sedaj tržaški »Piccolo« tudi priznal, ker po izjavi »Morosinijevega« poveljnika naš »Karadjordje« ni spremenil svoje smeri in se je točno ravnal po predpisih.
Kapitan »Morosinija« trdi, da je njegov parnik pri Sukošanu krenil proti Pašmanu, in sicer na levo stran. Ko so z »Morosinija« zapazili »Karadjordja«, so dali takoj našemu parniku signal, naj tudi on krene na levo stran. Toda »Karadjordje« se je ravnal po predpisih in se umaknil še bolj na desno. Šele tedaj se je »Morosini« hotel Izogniti proti svoji desni, pa je bilo že prepozno. Poveljnik trdi nadalje, da je dvakrat dal signal s parno sireno ter tako pozval »Karadjordja«, naj krene na levo.
Tako pravi »Piccolo« v svojem poročilu iz Benetk. Medtem pa vsi potniki, ki bo bili na »Karadjordju« trdijo, da »Morosini« sploh ni dal signala, marveč, da je šele sekundo pred katastrofo njegova sirena samo enkrat in ne dvakrat zatulila. S tem je nepobitno dokazano, da je »Morosini« menjal svojo smer in ne »Karadjordje«, kar podpira v ostalem tudi dejstvo, da je Italijanska ladja zadela »Karadjordja« v njegov levi In ne v njegov desni bok, kot bi bila to storila, če bi bila plula po pravi poti in šla mimo njega po desni strani.
Odhod zadnjih brodolomcev
Zagreb, 9. julija, k. Nocoj so zadnji brodolomci s ponesrečenega parnika »Karadjordja« potovali skozi Zagreb. Bilo jih je dvajset, in sicer največ Čeboslovakov. Med njimi je bil tudi Poljak Edmond No-vakowski, čigar zaročenka Cehoslovakinja Marija Františkova švejdova je ob katastrofi zgubila svoje življenje. Novvakovski je
jako potrt, najbolj ga boli, da se ni mogel udeležiti pogreba svoje zaročenke v Zadru. Nowakovski se je z ostalimi brodolomci prekrcal z »Morosinija« na »Slovenca«. Italijanske oblasti mu niso dovolile, da bi ostal do pogreba v Zadru. Nowakovslci pripoveduje o katastrofi že znane podrobnosti, ki so se mu globko vtisnile v spomin.
Žalostna slika poškodovane ladje
^ Split, 9. julija, k. Od tu je odšlo več meščanov z neko ladjo na kraj nesreče. Neki Izletnik, ki se je vrnil, je pripovedoval o strašni sliki, ki jo nudi »Karadjordje«, katerega je »Morosini« presekal po sredini levega boka v vsej višini in v širini preko 12 metrov. Nekateri izletniki so šli v ladijske prostore, kolikor je to bilo mogoče, kajti »Karadjordje« leži do višine prvega krova pod vodo. Slika kaže na obupne prizore groze in strahote
Stanje ranjencev
Sušak, 9. julija, k. »Jadranski plovidbi« javlja njega agencija iz Zadra, da se stanje ranjencev, ki ležijo v zadrski bolnici, boljša. Lahko se trdi, da so že vsi ranjenci izven nevarnosti.
Število mrtvih ugotovljeno
Sušak, 9. julija, k. Odločno se demantirajo vesti, da bi bilo število žrtev večje kot je bilo do sedaj ugotovljeno. Vse take vesti so izmišljene. Natančno je do sedaj ugotovljeno, koliko jo število mrtvih in koliko ranjenih.
Vneta skrb »Jadranske plovidbe« za brodolomce
Sušak, 9. julija, k. S parniki »Jadranske plovidbe«, ki so dospeli iz Dalmacije, je bilo pripeljanih mnogo kovcegov in razne prtljage, ki je bila najdena na »Karadjordju«. Del te prtljago jo bil že izročen brodolomcem, kateri so biili še na Sušaku. Drugo prtljago bodo poslali oškodovanim pot-
nikom domov. Na ravnateljstvo »Jadransko plovidbe« prihaja vsak dan veliko število brzojavk, s katerimi se prosijo informacijo
o	rodbinah. Na vse brzojavke »Jadranska plovidba« odgovarja takoj, ko na podlagi popisa brodolomcev ugotovi podatke.
»Piccolo« proti »Narodnim listom«
Trst, a julija, d. Pod vestmi, ki jih tržaški »Piccolo« prinaša o katastrofi »Karadjordja« f Pašmanskem prelivu, objavlja list tudi daljši komentar, v katerem napada češki dnevnik »Narodni listy«, ki je dognal, da italijanskih paro-brodov sploh treba ni v jugoslovanskem delu Jadrana. Tržaški list pravi poleg drugega tudi naslednje:
V nasprotju z jugoslovanskim tiskom, ki Je bil v zadevi tragične katastrofe, ki se je pripetila v dalmatinskih vodah, kolikortoliko rezerviran, je zavzel — piše omenjeni list — češkoslovaški tisk stališče, ki ga ni mogoče prezreti in ki ga bo italijanski fašistovski zastopnik v Pragi znal prav gotovo energično zavrniti. Znaki nasprotstva in v mnogih slučajih tudi nezaupanja, ki ju kaže češkoslovaški tisk naprain Italiji, se pokažejo prav posebno, ko so na dnevnem redu takšni incidenti in takšna vprašanja, ki zadevajo Jadransko morje. Izgledalo bi paradoksno, toda marsikateri krogi mlade češkoslovaške republike si predstavljajo Jadran kot cilj, ki ga je treba postaviti javnosti prav tako, ko da bi bil historično - politična potreba slovanskih rodov.
V nadaljnjem pravi »Picoolo«, da so, kar se tiče trčenja in njegovih vzrokov, nekateri elementi tako temni, da jih bo le s težavo mogoče pojasniti. Vsekakor pa meni list, da je treba ■ zaupanjem pričakovati izida preiskave, ki je v teku. Ob koncu svojega komentarja se znova obrača proti češkoslovaškemu dnevniku »Narodni Listy«, češ da bo spričo velikodušne in nagle pomoči, ki jo je izkazal parnik »Morosini« ponesrečenim potnikom, moralo njegovo nezaupanje izginiti, tudi če bi hotel še nadalje pihati v ogenj italijansko - jugoslovanskih nespora-
zumov.
Novi izgredi v Porenju
Demonstrant j e požigajo trgovske lokale in rušijo vile
Tryer, 9. julija, d. V mestu in okolici so se včeraj ponoči in danes dopoldne ponavljalo demonstracije proti takozvanim separatistom. Na mnogih krajih so poskušali demonstrant je vdreti v lokalo in stanovanja oseb, ki so na proskripcijskih listah označeno kot separatisti odnosno kot frankofili. Te osebe niso bile varne prod dejanskimi napadi. Državna policija se je morala pojaviti na ulicah popolnoma oborožena s karabinkami in granatami. Pred glavnim poslopjem državne policije jo bil postavljen močan oddelek policije, da je mogel zavrniti silen val demonstrantov, ki so skušali napasti tudi policijsko poslopje. Vse glavne ulice in vsi trgi so bili zasedeni z močnimi policijskimi patruljami. Na mnogih krajih je bil promet zaradi demonstracij popolnoma ukinjen. Na ulicah je bilo prepovedano vsako zbiranje množice, a tudi posamezniki niso smeli postajati. Policija je morala na več krajih intervenirati in braniti separatiste prod 'demonstranti. Cim je policija na enem kraju popolnoma razgnala demonstrante, so se že demonstracije pojavile na ^rugem kraju v še večjem obsegu. Policija dostikrat ni mogla preprečiti napadov de-
monstrantov na posamezne lokale in hiše separatistov. Ponekod so bili lokali močno demoliranl in izropani. D očim je policija v središču mesta še mogla vzdržati splošni javni mir in red, so demonstrant,je v bližnji okolici viprizarjali prave orgije. Tako eo pod Markusbergom popolnoma demolirall in oplenili vilo nekega trgovca s tobakom, ki je bil odsoten od doma. Ko je prišla policija do vile, so demonstrantje že izginili.
Tryer, 9. julija, n. Policija je odredila najstrožje mere, da prepreči vse napade na separatiste. Pripravljene ima tudi bombe s plini za solzenjc. Snoči so izgredi trajali do dveh ponoči. Razgrajači so pobili več oken in uničili mnogo pohištva. Med drugim so razbili tudi neko vilo na Marks-bergu, vendar za te izgrede ni dal povoda separatizem lastnika, temveč dejstvo, da je lastnik v vojni kot narednik zeio mučil in trpinčil vojake.
Berlin, 9. julija. A A. »Berliner Tageblatt« piše o dogodkih, ki so se odigrali v osvobojenih krajih renske oblasti, in pravi, da je tamošnje prebivalstvo uverjeno, da so ti incidenti delo tujcev. (?)
Nemški lisi o Mussolinijevi politiki
»Giornale d’ ltalia«
Demanti rimskega
Rim, 9. julija, n. Današnji »Giornale d‘ Itaha« se bavi s pisanjem lista »Vossische Zeitung«, ki ]e te dni trdila, da jo Strese-mann z zanesljive strani izvedel, da je Mussolini predlagal T Parizu zvezo Rafije in Francije proti Nemčiji, ob istem času pa da je v Berlinu predlagal zvezo med Italijo in Nemčijo proti Franciji. Na to trditev odgovarja »Giornale d‘ ltalia«, da je Streso mann mrtev, da pa se bo najožji sotrudnik njegov državni tajnik van Schubert, ki v kratkem pride v Rim kot nemški poslanik,
moral čuditi, ko bo slišal tako trditev, ki jo prinaša »Vossische Zeitung«, vedoč, da je lažniva.
♦ ■
Za likvidacijo poljsko-nemških incidentov
Berlin, 9. julija. AA. Nemška in poljska vlada sta sklenili, da dokončno rešita u&davne dogodke na meji. Imenovali bosta v to evrho mešano komisijo, sestoje&o iz enega nemškega in enega poljskega uradnik«.
Usoda pogajanj o Posaarju
Dobra volja Francije ostane nespremenjena
Pariz, 9. julija. AA. O prekinjenju nem-ško-francoskih pogajanj o saarski kotlini je bila izročena novinarjem tale ugotovitev: Francija je pristala na pogajanja samo za primer, da bo šlo za gospodarska vprašanja in da bodo vprašanja političnega značaja izločena. Medtem pa so francoski delegati opazili, da so se pogajanja polagoma odstranila od prvotnega stališča. Sedanja prekinitev pogajanj naj omogoči obein vladam, da se zbližata s svojimi stališči. Dobra volja Francije ostane neizpre-menjena in do pozitivnega rezultata bi bilo mogoče priti mnogo lažje, da jc Nemčija prešinjcna z duhom sodelovanja po za-
misli pokojnega Strescmanna.
Pariz, 9. julija. AA. Glede na prekinitev pogajanj zastran Posaarja je minister za javna dela Pernot izjavil, da je bil glavni namen Francije doseči z ugodnim zaključkom saarskih pogajanj sodelovanje na gospodarskem polju med Francijo in Nemčijo. Francija ni toliko iskala neposrednih ugodnosti, kakor organizacijo sistema, ki naj bi ustvaril skupnost interesov in pospeševal zbližanje obeh narodov ter obenem konsolidacijo evropskega miru. Toda v toku pogajanj je morala francoska delegacija ugotoviti, da nemški predlogi niso šli v okvir sodelovanja, ki ga je Francija želela.
Povraiek dr. Schobra na Dunaj
V jeseni poseti avstrijski kancelar Prago
Budimpešta, 9. julija, k. Avstrijski zvezni kancelar dr. Schober jo sinoči ob 23.20 odpotoval z ekspresnim vlakom na Dunaj, kamor je prispel davi ob 6.20. Z istim vlakom je potoval na Dunaj tudi inadjarski poslanik na Dunaju.
Dunaj, 9. julija, d. Zvezni kancelar dr. Schober so je davi vrnil na Dunaj ter se je dopoldne pojavil v parlamentu, kjer je prisostvoval seji finančnega odseka. Dr. Schober danes še ni podal poslancem daljše izjave o pomenu svojega potovanja v Budimpešto.
Praga, 9. julija, d. V političnih krogih zatrjujejo, da je češkoslovaška vlada pred dnevi odposlala na Dunaj vabilo za poset zveznega kancelarja dr. Schobra Pragi. Gotovo je, da bo avstrijski zvezni kancelar sprejel to vabilo. Poset ni samo akt vljudnosti, marveč je velikega pomena za nadaljnje izboljšanje gospodarskih odnošajev med obema sosedoma. V ospredju &o gospodarski problemi, zlasti vprašanje trgovinske pogodbe med Avstrijo in Češkoslova-
ško. Zvezni kancelar dr. Scliober poseti Prago sredi meseca oktobra. Pričakujejo, da se bodo s tem posetom odstranile mnoge težkoče, ki so se pojavile pri avstrijsko ■ češkoslovaških trgovinskih pogajanjih.
Češkoslovaški odgovor Briandu
Praga, 9. julija, n. Zunanje ministrstvo je izdelalo noto, katero bo poslala češkoslovaška vlada v Pariz kot odgovor na Briandov memorandum o Panevropi. Pri sestavljanju tega odgovora se je češkoslovaški ministrstvo ravnalo po direktivah, ki jih je izdala konferenca Male antante v štrbskem Piesu ca ev«Je članka. Zsaattji minister dr. Beneš se ko v kratkem vrnil domov z odmora ter bo pregledal to noto, ki bo nato poelana v Pariz.
Bruhanje Vezuva
Neapelj. 9. julija. AA. Bruhanje Vezuva Se ni prenehalo. Po pobočjih ee vrfle vedno nove množine lave, ki pa ne ogroža nh podnožju ležečih naselbi*.
Glavni cilj vlade - močna Jugoslavija
Patrijotične besede »Seljačkega glasu« povodom imenovanja banskih svetnikov
Vzgled ministrov
Med mnogimi krepko poudarjenimi in Jasno izraženimi mislimi dobro premišljen« vladne deklaracije zasluži posebno pozornost programatična izjava, ki je izražena * besedami: »(Ministri) stopajo v vlado kot poedinci, a ne kot strankarski ljudje ali predstavniki kateresibodi plemenske, poli* tižne ali verske skupine. Ministri vodijo svoje resore... imajo č vedno pred očmi, da mora biti lakon za vse enak ter da se morajo interesi posameznikov, pokrajin in plemen podvreči interesom celote.«
Na te besede je treba znova in znova opozarjati našo javnost, ker je upliv iz na-Sih strankarskih časov še vedno tako velik, da nekateri teh besed še ne morejo v vsem njihovem obsegu doumeti. Velik del bivših strankarjev je še vedno vajen, da pri vsakem imenovanju najprej vpraša, kateri bivši stranki je pripadal novoimenovanec in šele potem se vpraša po njegovi kvalifikaciji in sposobnosti. To se izvaja s takšno doslednostjo, da bi nekateri hoteli impu-tirati celo ministrom, ko da oni ne razumejo prav politike 6. januarja in da so še vedno strankarji. Ti ljudje kar nočejo ra-eumeti, da ni v sedanji vladi nobenega zastopnika te ali one bivše stranke, te ali one pokrajine ali verske skupine, temveč da so v vladi samo jugoslovanski ministri, ki zastopajo interese vseh jugoslovanskih državljanov.
Im ker tega nekateri bivši strankarji nočejo razumeti, zato smatrajo nekatere ministre za svoje, od katerih pričakujejo privilegije in predpravice, dočim smatrajo nekatere za svoje nasprotnike, ki jim bodo gotovo sodili po krivici. Ker sami napačno pojmujejo dejanski položaj, hočejo ti samo spominu preteklih časov Živeči ljudje s silo naprtiti tudi članom vlade napačno pojmovanje. Seveda brezuspešno, ker jo sedaj is.i-kon za vse enak in ker ni za nikogar nobenega privilegija, nobenih predpravic, pa tudi nobenega zapostavljanja. Naj je kdo tudi stokrat volil v prejšnjih časih tega ali onega ministra, vendar nima vsled tega prav nobene posebne pravice, temveč natančno toliko, ko oni, ki je nekdaj volil nasprotno. S šestim januarjem je bil narejen križ čez vse te strankarske »zasluge« ali nasprotovanja in zakon je za vse enak, pa naj pride »klerikalec« pred »liberalnega« ali »liberalec« pred »klerikalnega« ministra. Prav tako pa je vseeno, če pride Slovenec pred hrvaškega ali Hrvat pred srbskega ali hrvaškega ministra, ker danes imamo le jugoslovanske ministre, ki sodijo za vse enako, ki se ozirajo samo na to, kar predpisuje zakon.
To je ona velika misel, ki je poudarjena v vladni deklaraciji in to je oni veliki vzgled, ki so ga dali ministri vsej jugoslovanski javnosti, da tudi ta sledi njih vzgledu.
Kakor ministri ne vidijo več v jugoslovanskih državljanih bivših strankarjev, tako tudi državljani ne smejo videti v ministrih več bivših strankarjev. Zato tudi ni pričakovati od ministrov in drugih javnih funkcijonarjev, da bodo delili pravico po bivših strankarskih metodah, ker so vsi takšni strankarski oziri danes nemogoči. To si naj zapomnijo vsi ljudje brez izjeme, ker stari časi se ne povrnejo več.
Ministri so pa s svojim, v resnici jugoslovanskim vzgledom pokazali vsem svojim bivšim pristašem pot, ki vodi iz bivšega prepirljivega strankarstva v ustvarjajoče jugoslovanstvo. Biti čisto vdan jugoslovanski misli, to pravi ta vzgled ministrov, in zato ob vsaki priliki delati le kot Jugoslovan in čisto pozabiti na bivše strankarske ozire. Ne se pri vsaki priliki spraševati, če je ta bil pristaš te ali one stranke, keT je to čisto brez važnosti in samo brezpomembna reminiscenca. To vprašanje pa je tudi napačno, ker pomeni vsako imenovanje, da je novoimenovanec v celoti in v podrobnosti sprejel jugoslovanski program in da bo tega pošteno in možko izvajal, pa naj je pripadal tej ali oni stranki.
Vzgled ministrov pravi, da se moramo vsi strankarsko absolutno demobilizirati in v celoti preiti na jugoslovanski program, ki je tako jasno povedan v vladni deklaraciji. Z vsemi silami služiti jugoslovanski misli, njej podrediti vse druge ozire in tako ustvariti eno narodno čustvovanje, to je glavna vsebina tega jugoslovanskega programa. V tem programu pa je bivše strankarstvo samo nezdrava ovira, zato proč z njo, kakor opominja vzgled ministrov.
Min. dr, Benes na dopustu
Praga, 9. julija. AA. »Narodni Politika« prinaša vest, da bo minister zunanjih zadev dok-toi Beneš prebil na dopustu dva meseca.
i
Zagreb, 9. julija, k. Današnji »Seljački Glas« navdušeno pozdravlja imenovanje banskih svetnikov in naglaša, da je to imenovanj© kar najugodnejše odjeknilo v vseh naših krajih. Današnji režim pozna samo eno pot: enakopravnost, in samo eno sredstvo: zakonitost. Glavni cilj mu je močna
Jugoslavija. Zato poziva, da se zbere ves kmetski narod. Ta navdušenost jasno kaže, da je kmečki narod razumeti temeljne in glavne misli današnje vladavine, ki gre za konsolidacijo države, za ustvaritvijo možnosti napredka celega našega naroda.
Dolžnost bolgarske vlade
Beograjska »Politika« objavlja Že nekaj dni članke g. Cirila Karadžiča iz Skoplja, ki je včasih bival v Zagrebu kot dijak in ki je bil v prejšnjih letih agent bolgarskega revolucijonarnega odbora, zaradi česar so ga naše oblasti tudi obsodile. G. Karadžič, ki je bival tudi v Bolgariji in tam spoznal razmere v bolgarskem revolucionarnem odboru, se je vrnil v domovino in sedaj opisuje v »Politiki« svoje vtise in doživljaje v bolgarski javnosti in v revolucionarnem odboru.
Tudi v Bolgariji bi morala odkritja g. Cirila Karadžiča o sredstvih in o delovanju makedonstvujočih izzvati senzacijo in ogorčenje in to v vseh tamkajšnjih družabnih slojih proti vsem onim, ki sramotijo bolgarsko ime v svetu. Potrebno bi bilo, da se započne v samih bolgarskih družabnih slojih akcija proti terorju, ki ga izvaja bolgarski revolucijonarni odbor in njemu na čelu neznatno število zainteresiranih ljudi, katerih glavni namen je ta, da kalijo dobre in redne odnošaje med narodi na Bal- \ kanu. Mi z zanimanjem pričakujemo, kakšno reakcijo bodo izzvala v bolgarski javnosti ta odkritja. Priznavamo, da od tega zavisi ocena politične zrelosti bolgarske javnosti s strani civiliziranega sveta. Ni vseeno, če gre bolgarska javnost mimo teh dejstev, objavljenih v člankih g. Cirila Ka-' radžiča samo z mlačnimi in brezpomembnimi frazami in če se ne poglobi v probleme, ki jih člankar obravnava. Ce bo bolgarska javnost celo s kakšno ironijo prešla preko teh člankov, tedaj bo to pomenilo, da je ona nezrela in da nima pravice voditi bolgarski narod ter da ne zna in noče zaceliti pred svetom te težke in globoke rane.
Bolgarska javnost ima pač mnogo razlogov, da se resno ustavi pri dejstvih, ki jih je opisal v svojih člankih g. Ciril Karadžič. On je z velikim razumevanjem proučil vse delovanje bolgarskega revolucijonarnega odbora, pri čemer je pred vsem opazil, da so med izvršitelji tuje volje tudi ljudje z najnižjimi instinkti, od morilca do prostitutke, od kvartopirca do brezposelnega postopača. Ta svoja opazovanja je g. Karadžič javno objavil. Slika, ki nam jo prikazuje, je ta, da sestavljajo revolucijonarni odbor predvsem ljudje, ki dajejo instrukcije, in masa siromakov, ki slepo sledi voditeljem, ki je neinformirana, ki mora končtio vršiti naloge, ki ji jih narekujejo za majhen denar, ter se še povrhu paziti, da sf; ne vplete v kakšen proces, ki ga od časa do časa inscenirajo proti njej njeni lastni voditelji. Voditelji in njihovi prijatelji živijo dobro in lahkoživo zapravljajo denar, mnogo potujejo, siromašni »idealisti« pa se morajo »pobijati po svetu in hoditi bosi«. »Celo nekaj tisoč emigrantov, ki jih je mnogo manj, kakor pa bi jih hotel našteti bolgarski revolucijonarni odbor, bolgarska vlada noče pustiti nazaj v domovino, kakor bi oni to hoteli.«
Ce izločimo vse drugo, kar je g. Ciril Karadžič objavil, je zelo zanimivo že samo na sebi dejstvo, da marsikatero diplomatič-no zastopništvo bolgarske kraljevine v inozemstvu vzdržuje tesne vezi s člani revolucijonarnega odbora ter da celo ponareja potne liste njegovim agentom. Sam g. Ciril Karadžič je kot jugoslovanski državljan, rojen v Štipu in nastanjen v Zagrebu, dobil od bolgarskega poslaništva v Rimu redni potni list, z naznako, da je bolgarski državljan, ki živi v Sofiji. Dobil ga je po intervenciji nekega člana odbora brez vsakih formalnosti in brez vsakih dokumentov. Ce bi nič drugega v zadevi g. Cirila Karadžiča ne bilo toliko važno, da vzbudi zanimanje merodajnih bolgarskih činiteljev, tedaj bi moral to biti navedeni slučaj, saj zahtevajo mednarodni običaji, da Bolgarska javno pokaže svetu, ali se strinja s tem, da se v njenem imenu izdajajo ponarejeni potni listi podanikom tujih držav. Ce Bolgarska te zadeve javno ne pojasni, si bo naprtila novo odgovornost, ker se v takih prilikah ne bodo mogli, zboljšati njeni odnošaji s sosedi.
Pomorski program Anglije
London, 9. julija. AA. Pri današnjem* glasovanju v spodnji zbornici o znižanju graditve vojnih ladij na podlagi sklepov razorožitvene konference je ostala vlada le s 3 glasovi v večini. Rezultat glasovanja je znašal 278 proti 275. Vlada je dobila večino le na ta način, da so 4 liberalni poslanci glasovali z vlado proti izpreminje-valnemu predlogu poslanca Burgina. 12 liberalnih poslancev se je vzdržalo glasovanja, 25 liberalcev pa je glasovalo s konservativci proti vladnemu predlogu. Dasi je vlada dobila pri tem glasovanju le tako neznatno večino, vendar ne bodo nastale radi tega nobene politične konsekvence.
Oblaki kobilic v Dobrudži
Bukarešta, 9. julija, n. V Dobrudži so se pojavili pravi oblaki kobilic. Vlada je poslala tja polk vojske, da pomaga prebivalstvu v borM proti tem Škodljivcem,
Češkoslovaška in priznanje Sovjetov
Praški vladi se ne mudi — V vidu so le trgov. pogajanja
Praga, 9. julija. AA. Povodom trditve nekih listov, da v češkoslovaških krogih žele priznanja Sovjetske Unije, povdarjajo »Lidove novini«, da so te trditve v zvezi z morebitnimi trgovinskimi pogajanji, do katerih pa za zdaj še ni prišlo. Vse te vesti prihajajo iz Moskve, a če upoštevamo trditve Moskve, da bodo Sovjeti pristali na
Zakon o Terskem pouku v šolah
Beograd, 9. julija. 1. N j. Vel. kralj je podpisal zakon o spremenitvi in dopolnitvi zakona o ljudskih šolah.
S 1. členom tega novega zakona se iz-premeni dosedanji 43. člen o ljudskih šolah. Novi člen se glasi: Verski pouk je obvezen v vseh krajih kraljevine Jugoslavije. Verski pouk vršijo duhovniki, ki jih banom predlagajo verske oblasti. Duhovniki dobivajo za svoje delo nagrado. Verske oblasti so dolžne, da izdelajo načrt, katerega odobri ministrstvo prosvete na predlog bana. V slučaju, da se ta načrt ne bo izdelal v določenem roku, bo ministrstvo prosvete skupno z banom izdelalo potrebna navodila. V osnovnih šolah se morajo postaviti posebni verski učitelji in to na onih šolah, kjer je preko 20 učencev. Ministrstvo prosvete ima pravico, da razreši verske učitelje njihovih dolžnosti, če njihovo delo ne bo odgovarjalo pedagoškim predpisom, ali če njihovo nastopanje izven šole ne bo v skladu z učnimi principi. O teh odpustih bo ministrstvo prosvete obveščalo verske oblasti. V nadaljnjih členih je rečeno, da se smatrajo za zastopnike katoliških verskih oblasti škofje, ki bodo imeli pravico v dobi šolskega leta nadzorovati pouk. Nadalje določa zakon, da smejo biti učenci izven šole člani verskih organizacij, da bodo začasni verski učitelji imenovani za stalne in drugo.
Brzojavke predsedniku vlade
Beograd, 9. julija AA. Predsednik ministrskega sveta in minister notranjih zadev general Peter Zivkovič je dobil te brzojavke:
Slovenjgradoc. S kmetskega tabora v Slo-venjgradcu pošiljamo slovenski kmetje vdanostne pozdrave. — Načelnik kmetske podružnice, Slovenjgradoc.
Ub. S skupščine lov«ev sreza tamnav-skega hitimo, da vas vsi skupaj pozdravimo z željo, da živite še mnogo let in delate za napredek naše razširjene domovine. Zlatomir Sokič.
Jastrebarsko. Z glavne skupščine privilegirane zemljiške zajednice Desinac Vrhoč tolmačimo razpoloženje vseh pooblaščencev in vas pozdravljamo z željo, da še nadalje modro vodite pota te države v korist in dobro naroda in domovine. — Predsednik Novosel Stepan.
Kratek obisk Ljapčeva v Budimpešti
Budimpešta, 9. julija. AA. Danes dopoldne je dospel v Budimpešto predsednik bolgarske vlade g. Ljapčev s soprogo.
G. Ljapčev se je takoj odpeljal v bolgarsko poslaništvo, kjer je sprejel in pozdravil člane bolgarske kolonije v Budimpešti. Ob 11. uri je Ljapčeva sprejel državni guverner Horthy, ob 13. pa se je Ljapčev z avtomobilom odpeljal v parlament, kjer se je sestal z grofom Bethlenom. Predsednik madjarske vlade je ob 14. priredil bolgarskemu državniku na čast svečano kosilo v predsedništvu vlade. Ob 20-30 je Ljapčev nadaljeval svojo pot v domovino in to z ladjo do Bačke Palanke, nato pa z vlakom do Sofije.
Težka rudarska nesreča v nemški juini Šleziji
Vratislava, 9. julija, d. Danes popoldne ob
16.	se je v rovu »Venceslaus« pri Neurode-u zgodila težka rudarska nesreča, ki jo je povzročila eksplozija ogljenčeve kisline. Do 20. ure zvečer so spravili iz rova 20 mrtvih. Okrog 200 rudarjev je še zaprtih v rovu, kjer so v življen-ski nevarnosti.
Dunaj, 9. julija, d. Po poslednjih vesteh Je katastrofa v rudniku v bližini Neurodea zahtevala 67 človeških žrtev. 58 rudarjev je ranjenih, 58 pa jih še pogrešajo.
Dunajska vremenska napoved
Sedanje hladm vreme se no bo bistveno ■premenilo.
sklenitev trgovinske pogodbe s Češkoslovaško samo v tem primeru, ako bodo hkrati tudi de iure priznani, pridemo do sklepa, da je Sovjetom v resnici za trgovske zveze s Češkoslovaško. Češkoslovaški se ne mudi. Ko bo vlada mislila, da je prišel ugodni trenutek za taka pogajanja, bo ministrstvo zunanjih zadev storilo vse, kar je treba.
Narod zaupa kralju
Beograd, 9. julija. 1. Ban Dravske banovine g. Radoslav Dunjič, ki je že nekaj dni na inšpekcijskem potovanju po svoji banovini in po Šumadiji, je včeraj v Cačku sprejel novinarje, katerim je dal zanimive izjave, iz katerih posnemamo naslednje:
S položajem, kakršnega sem spoznal na svojem potovanju po Šumadiji, sem silno zadovoljen, ker sem se uveril, da naši kmetje ne žalujejo po bivšem strankarstvu, temveč da se brigajo za svoje opravke, v katerih je vsa njihova sreča. Narod, to morem ugotoviti, zaupa v svojega kralja in v svojo vlado in nikakor ne želi, da bi se kdaj povrnilo strankarstvo. Strankarstvo se tako kmalu ne bo povrnilo, verjetno, da še za 50 let ne.
Na vprašanje, kakšno vlogo bodo imeli banski sveti, je g. Dunjič odgovoril, da bodo ti sveti nekaki banovinski parlamenti, ki bodo s svojimi nasveti pomagali banu in mu v mnogočem olajšali delo pri zadovoljevanju potreb naroda, ker bodo svetniki pač pravi zastopniki naroda in njegovih interesov.
Inozemski tisk in deklaracija naše vlade
Ljubljana, 9. julija. Zanimivo je, da je ves inozemski tisk In tudi italijanski pisal doslej
docela mimo in trezno o poslednji deklaraciji vlade. Vsi tuji časopisi so ugotovili na podlagi te deklaracije, da so vse prejšnje vesti, ki so govorile o skorajšnjih spremembah našega režima, bile docela netočne. Edino bolgarski listi so objavili deklaracijo brez vsakih komentarjev in dementijev.
Napredovanje rektorja naše univerze
Beograd, 9. julija. 1. Nj. Vel. kralj je podpisal ukaz o napredovanju vseučiliškega profesorja, rektorja ljubljanske univerze dr. Alfreda Serka.
Diplome se morajo nostrificirati
Beograd, 9. julija. 1. Nj. Vel. kralj je na predlog prosvetnega ministra podpisal zakon o nostrifikaciji diplom, pridobljenih na inozemskih vseučiliščih. Vsakdo, ki je končal svoje študije v inozemstvu in želi, da dobi pri nas pravico do akademskega naziva, je dolžan, da svojo diplomo nostrificira.
Nov načrt uradniškega zakona
Beograd, 9. julija, k. V ministrstvu za pravosodje izdeluje posebna strokovna komisija nov načrt uradniškega zakona, ki mora biti do konca t. m. dovršen. Zbrana so vsa potrebna mnenja in gradivo, tako da bi ta zakon kolikor mogoče najbolj zadovoljil koristi uradni-štva. Na zakonu delajo strokovnjaki vseh ministrstev.
Italijansko - jugoslovanska komisija
Šibenik, 9. julija, k. Včeraj se je mudila na »Karadjordju«, ki leži naseden v morski ožini Sukljači, mešana komisija, ki ugotavlja vzroke, iz katerih je prišlo do trčenja med parnikom »Morosini« in »Karadjordje«. V tej komisiji so zastopniki naše on italijanske vlade ter z obeh strani večje število izvedencev.
Češkoslovaško - madjarska pogajanja odgodena do jeseni
Praga, 9. julija. AA. Prvotno je bilo dogovorjeno, da se bodo madžarsko-češkoslovaška trgovinska pogajanja nadaljevala v začetku meseca julija t. 1. Ker pa je bila na obeh straneh izražena želja, naj se čim več časa posveti podrobnemu proučevanju materijala, je bilo sklenjeno, da 8e bodo pogajanja nadaljevala v začetku jeseni.
»Grof Zeppelin« odplul na sever
Friedrichshalen, 9. julija. AA. Zrakoplov »Grof Zeppelin« je odplul snoči na svoj veliki polet čez severno Evropo.
Ea-pistcvski pi
Ze pred več ko dobrim tednom smo po- . ročali v našem listu o znakih, ki so napovedovali na Finskem, da se pripravlja prevrat, oziroma vsaj znaten preobrat v splošni državni politiki. Kar se je napovedovalo več časa, je sedaj gotovo dejstvo. Kmetska organizacija »Lappo Lijke«, ki je nastala v kmetskih okrajih finske Karelije, je uprizorila pohod na Helsingsfors. Na številnih avtomobilih in v vsakdanji delovni obleki se je pripeljalo v okolico Helsings-forsa preteklo nedeljo okoli 12.000 kmetov. Bili so v vsakdanji delovni obleki, mirni in disciplinirani, popolnoma v rokah voditeljev, med katerimi zavzemljejo najvidnejše mesto Kosola in protestantski pastor Kares. Kljub različnim nošnjam so imeli vsi kmetje eno skupno odliko, namreč ze-leno-črn trak na roki z napisom Lappo Lijke.
Koncentracija teh »lapistov« se je izvršila v neposredni okolici Helsingsforsa, kjer je masa poslušala razne govornike, ki so ji razlagali cilj njenega nastopa. Nato je krenila vsa masa lapistov v mesto in pred senatom se je vršil drugi del manifestacije, kateri so prisostvovali tudi številni meščani in člani vlade, novi ministrski predsednik Svinhuivud, zunanji minister Pro-kopc, general Manncrsheim, katerim se je pridružil malo pozneje tudi predsednik republike Rclandcr.
Po službi božji, ki je sledila, so nastopili razni govorniki, med njimi Kosola in predsednik republike Relander. Voditelj lapi-stovskega gibanja je rekel v svojem govoru, da so bili kmetje v letu 1918. prepričani, da je bila njihova zmaga nad komunizmom, toda varali so se, kajti izdajniki domovine so nadaljevali svojo propagando in izrabljali v ta namen posebno parlament. Radi tega so se morali odločiti in priti v Helsingsfors, da napovedo novo borbo proti sovražnikom. Tudi mi smo morda zagrešili napake — je zaključil Kosola — toda naša stvar je pravična in Bog je na naši strani. Predsednik republike, ki je govoril za kmetskim voditeljem, je pohvalno na-glašal patrijqtizem kmetov ter jih pozival, naj pozabijo'preteklost in njene grehe ter naj obračajo svoje poglede le napram bodočnosti.'
Ves pohod lapistov na Helsingsfors je bil s tem končan brez krvi in brez neredov. Politični uspeh je namreč bil dosežen že med pohodom s spremembo vlade, katero je prevzel Svinhufvud z v naprej določenim programom, ki predvideva izpolnitev vseh glavnih zahtev lapistov, ki so na splošno sledeče: poostritev kazni za politične zločine, da bo mogoče uspešno pobijanje komunistične propagande, reforma volilnega reda v tem smislu, da se odpravi pro-porcijonalni sistem, tako da komunistična manjšina ne bo mogla več imeti svojih zastopnikov v parlamentu, namesto številnih volilnih okrajev uvedba enega samega volilnega okraja, ki naj obsega vso državo.
Cilj vseh teh reform naj bo ta, da se onemogoči vsaka komunistična propaganda bodisi v parlamentu, potom listov ali potom zborovanj. Ker spominjajo te zahteve lapistov precej na program italijanskega fašizma, je povsem naravno, da označa italijanski tisk opisane dogodke kot pravi velik uspeh fašizma v inozemstvu. V dokaz svoje teze spravlja v zvezo s pučem lapistov nedavni obisk nekaterih finskih politikov v Italiji, kamor so bili prišli, da se seznanijo s politično uredbo fašistovstte Italije. Nekateri listi podčrtujejo v tej zvezi z vso resnostjo tudi okoliščino, da je vodi-
Kulluva
Nova slovenska drama.
Slavko Grum, Dogodek v mestu Gogi. Igra v dveh dejanjih. Samozaložba.
Težko je govoriti o tem, kaj je poklic umetnosti na svetu, toda gotovo ima tudi umetnost — kakor vsaka najmanjša stvar — milijon opravkov pod solncem, potem pa še enega prav svojega vrhu vseh. Nič ni bolj sodobnega, kakor pozivati umetnost v areno življenja, toda nič ni bolj zgreSenega in pogubnega, kakor je tista lahkoživa, smešno idilična samozavest, kateri tako rad zapada naš današnji literat: njegova zavest namreč, da opravlja visoko službo življenja že s tem, če posodo svoje umetnosti marljivo polni s kakimi majhnimi idejami in idejicami, ki so se davi spočele na plitki, jalovi periferiji časa in bodo klavrno živele do jutri — življenje sveta in posebej še človeka samega, v katerem se vsak dan odpirajo nova neznana obzorja in novi prepadi brez dna, pa kakor da mu m vredno omembe. Morda je današnji položaj književnosti posebej še zaradi tega tako kočljiv, S0i razv°j družbe in človeka v zadnjih dven desetletjih tako neznansko razmahnil, da ga je ze kar težko dohajati in da se umetnik dandanes neprimerno težje dokoplje do sredstev, s katerimi bi življenje adekvatno upodabljal in oblikoval, kakor se je to godilo prejšnje dni. Sodobni problemi družbe, države, doma, vzgoje, ljubezni, nevere in Boga, problemi odnosov človeka do človeka in človeka do samega sebe, problemi svobode in nesvobode v družbi ln v nas — strahoten, nasilen je svet, v katerega bi moral zreti sodobni pesnik, silnega poguma je treba za ta pogled in silnega zdravja, da ga človek vzdrži. Zato pa se današnji pisatelj in pesnik tako rad izprehaja po starih, komodnih,
ič na Finskem
telj lapistov Kosola v fizičnem pogledu pravi dvojnik g. Mussolinija.
Namesto takih fantastičnih razlag pa je
—	mislimo — pravilneje iskati razloge gibanju na licu mesta, t. j. na Finskem samem. Bližina Sovjetske Rusije, kjer se vrši neizprosna kolektivizacija kmetij, je morala direktno in brez vsakega posredovanja italijanskega fašizma vplivati na finske kmete. Kolektivizacija, ki je najbolj rezka negacija tudi najelementarnejšega dostojanstva vsakega kmeta in ki se izvaja v neposredni bližini finskih kmetov, ni mogla pustiti teh poslednjih ravnodušnih napram možnosti, da se ista nevarnost raztegne tudi na njihovo domovino. Doma in v svoji najneposrednejši okolici so torej imeli finski kmetje dovolj razlogov, da se strnejo v enotno fronto proti naraščajoči komunistični nevarnosti.
Lapistovsko gibanje je po svojih ostalih obeležjih strogo finsko-nacijonalislično ter se širi samo med finskimi kmeti, medtem ko se med švedskim delom prebivalstva ne more ukoreniniti. Istotako je značilno za to gibanje, da stoji strogo na verski podlagi.
Vsa finska notranja politika stoji sedaj, kot smo že rekli, pod vtisom opisanega pohoda na Helsingsfors in vlada je prevzela napram lapistom obveze, ki jih bo morala izpolniti. Odločni nasprotniki njihovega programa so liberalci in socijalisti, toda iz političnega oportunizma ne bodo delali v parlamentu nikakih težkoč proti sprejemu nameravanih reform, ker bi tedaj nastala nevarnost, da se pohod obnovi v še večjem obsegu in da vzamejo lapisti vso oblast tudi dejansko v svoje roke.
---
K proslavi 600 letnice Kočevja
Spored proslave je že določen. Proslava bo v dneh od 1. do 4. avgusta. Spored je sledeč:
1. avgusta: ob pol 21. uri bakljada iii slavnostna razsvetljava mesta. Sprevod bo krenil izpred Uniona na Glavni trg, kjer bo nagovor župana, dn odtod na kraj slavnosti.
2. avgusta: ob 20. uri slavnostni in pozdravni večer; v času od 19. do 20. ure zvonenje po kočevskih cerkvah in kresovi. Ves dan zabava na slavnostnem prostoru.
8. avgusta: ob 5. uri budnica; ob 9. url slavnostna služba božja, ki jo bo bral dekan Ferd. Erker; po maši koncerti na raznih krajih; ob 12. uri slavnostni banket; ob 14. uri sprevod kočevskih narodnih noš skozi mesto od Uniona do slavnostnega prostora; nato velika ljudska veselica.
4. avgusta: izleti po kočevski pokrajini.
Središče proslave bo slavnostni banket dne 3. avgusta.
Kakor razvidno je program prirejen za ljudstvo, na katero naj bi proslava v prvi vrsti vplivala. Kočevski kmetje naj bi se ob tej priliki spomnili, kaj so in na kaj se lahko opirajo, kajti do sedaj so bili precej odrezani od nemških voditeljev v mestu. Poleg 'ega bo prihitelo domov veliko število Kočevarjev, raztresenih po vseh koncih in krajih. Ti bodo obnovili stike s svojo domovino. Pri-ili pa bodo na proslavo gotovo tudi ljudje, da vidijo, kakšno je stanje kočevskih Nemcev v novih razmerah. Ti hi ob kaki drugi priliki lahko spoznali, da kmetje z onimi premožnejšimi meščani, ki so duša vsega, nimajo stikov in se morajo boriti za svoj kruh. Saj bi bila gotovo že polovica Kočevske v Ameriki, če ne bi bilo izseljeniških omejitev. Brez ljudi pa ne bi bilo ljudstva!
Inozemski Nemci bodo pa ob tej priliki lahko videli na svoje oči, kako lojalna je naša država do narodnih manjšin. Najlepši dokaz za to bo pred vsem svetom nemška proslava 600-letnice Kočevja I
izhojenih stezah. Zato se mu tako dobro zdi dihati zrak starega quasirealizma, zato mu tako lepo poteka čas ob brušenju rim po starih klasičnih vzorcih in ob pehanju za golo, prazno formo in ton.
Književno delo Slavka Gruma je skoraj gotovo najpomembnejše, kar se dandanes godi v mladi slovenski literaturi. Ustvaril nam je blesteč tip moderne psihološke črtice in novele, ustvaril nam je slog, v katerem trepečejo kri, nemir, tempo in borbe našega sveta, v njegovih stvareh so stavki, ki bi morali biti mejniki v razvoju slovenske proze. Morda je bil Grum sredi nas drugih, ki smo bili vedno malo tudi iz dneva doma, s polja dnevnega javnega življenja, vedno malo tuj — mi nismo mogli, nismo smeli do njegovega najstrahotnejšega, najsamot-nejšega obupa, nam ni smelo priti na misel spoznanje, v katero izzveni zdaj njegov Dogodek: »Privid je edini paradiž, iz katerega ne moremo biti pregnani«. Bili smo preplavljeni majhnih skrbi, z naslado smo se prižemali ob kamen cest, na katere nas je zagnalo življenje, in smo se vsak dan zoper ves svet bili zanj, mislili smo, da se moramo kar s praznimi, brezupnimi rokami bratiti z vsemi ljudmi in njihove majhne želje jemati za svojo pot. Mislili smo, da je vsak paradiž privid, iz katerega bomo pregnani. Ne, v Grumov zadnji obup si mi nikoli nismo upali, toda od zmag, do katerih se je Grum prebijal 3 krvjo svojega srca, je vedno kaj malega padlo v naša tesna prizadevanja —-jaz mislim, da danes že skoraj ni mogoče pisati mlademu človeku pri nas, ne da bi se pri Grumu vsaj malo učil, gledati v brezdna človeških dognanj in za še nevidene, nepoznane stvari ustvarjati pesniški izraz.
Dogodek v mestu Gogi je prvo njegovo delo večjega koncepta. Ta igra je pri nas prvi velikopotezni poizkus, ustvariti sintezo med staro individualistično psihološko in moderno kolektivistično dramo: v sredi zgodba ene pohojene de-
Zamena vojašnic v Ljubljani med mestno občino in vojaško upravo
Na podlagi dogovorov in sporazuma med ljubljansko mestno občino in Komando Dravske divizijske oblasti, ki sta jih vodila in uspešno zaključila župan g. dr. Puc in divizijski general g. Sava Tripkovič, je na predlog Komandanta Dravske divizijske oblasti Predsednik Ministrskega Sveta v sporazumu s finančnim ministrom rešil, da vojaška oblast odstopi v last mestni občini ljubljanski vojno-državna poslopja s pripadajočim zemljiščem in sicer: staro Št. Peter-sko vojašnico in pa jahalnico pri bivši Nu-šakovi vojašnici v Trnovem.
Vojaška oblast pa bo dobila v zameno za omenjena poslopja od mestne občine sedanje mestne vojašnice z vsemi pripadajočimi poslopji in zemljiščem in sicer: vojašnico »Kralja Aleksandra I.< na Dunajski cesti in »Vojvode Mišiča« vojašnico v Metelkovi ulici.
Zamena vojašnic bo izvršena že v naslednjih dneh.
Slovo od naše Iuxem-burške vrste
Ljubija na, 9. julija.
Danes ob 8-44 se je odpeljala z monakov-skim brzovlakom naša sokolska vrsta pod vodstvom saveznega načelnika br. dr. Viktorja Murnika v Luksemburg na X. mednarodno telovadno tekmo. Z vrsto potujejo tudi naši sodniki:
Smrtnik Jože, starosta celjskega Sokola, odličen telovadec, ki je na mnogih tekmah dosegel krasne uspehe ter je fungiral kot sodnik na mnogih sokolskih in mednarodnih tekmah.
Osvald Miha, član sokolskega društva Ljubljana matica, odličen mednarodni tekmovalec, ki prvič nastopi kot sodnik na mednarodni tekmi. Sodil je odlično pri tekmi za prvenstvo na vsesokolskem zletu v Beogradu in smo prepričani, da bo tudi v Luksemburgu popolnoma zadovoljil.
Derganc Stane, član sokolskega društva Ljubljana matica, izvrsten telovadec in tekmovalec, ki je sodeloval pri mnogih sokolskih in mednarodnih tekmah ter dosegel krasne uspehe. Kot star rutiner bo v Luksemburgu gotovo dobro izvršil svojo nalogo.
Macanovič Hrvoje, član sokolskega društva v Zagrebu, se sicer ni udejstvoval kot vrhunski telovadec, vendar je odličen strokovnjak v lahki atletiki in najboljši strokovnjak naše države v vodnem športu.
Z našo ekspedioijo potuje kot maršal br. Č e-b u 1 a r, član ljubljanskega Sokola.
Naši Sokoli nosijo s seboj dar luksemburški telovadni zvezi, krasno bronasto plaketo na marmornati podlagi, delo našega umetnika akad. kiparja Lojze Dolinarja, ki predstavlja kralja Matjaža. Delo je služilo leta 1922. ob priliki vsesokolskega zleta v Ljubljani kot model za zletni znak.
Na peronu se je zbrala skupina sokolskih delavcev, ki se je od odhajajočih prisrčno poslovila, želeč jim v Luksemburgu najboljše uspehe. Vsi tekmovalci so bili v najboljšem razpoloženju. Dobili smo utis, da odhajajo v to težko mednarodno borbo z velikim navdušenjem in voljo, da dosežejo časten uspeh.
Malo pred odhodom je prispel iz Beograda
I.	podstarosta sokolskega Saveza br. Engelbert G angl, ki se je ravnotako kot br. Bogumil K a j z 6 1, starosta ljubljanskega Sokola, poslovil od odhajajočih Sokolov s toplimi besedami.
kliške ljubezni, za okvir pa še povest o zavrženi, prazni, dolgočasni provinci, v kateri se nič ne zgodi. Zdi se mi, da je ta zunanji satirični, groteskni namen dela v rahlem neskladju z njega dejansko vsebino — grešno se zdi človeku čakati »dogodka« tam, kjer po vsem prostoru, v vseh rečeh in ljudeh samo vre in kipi kakor v retortah v kemični delavnici. Najbrž bo malo motil tudi prenagli, preznanstveni pogled na Človeka tu pa tam. Toda Dogodek v mestu Gogi je gotovo dogodek v naši mladi književnosti: nikoli nihče še ni človeka pri nas tako drzno razgalil kakor Grum, nikoli nihče še ni življenja obsvetlil s tako rezkimi, tako prodirni-mi reflektorji kakor on, nihče izmed mladih ni tako revolucijonarno obračunal s staro, komod-no shemo dramskega in odrskega dogajanja, nihče še ni napisal tako svetlih, tako intimnih, neposrednih mest, kjer se eden z drugim družita »pekel al’ nebo«. Pesmi so, iz dna duše v slepo ulico zašlega človeka kričane na pomoč — ne, nič več na pomoč, tu ne more nihče več nikomur pomagati, samo brezupne prošnje so še za nekom, da naj bo zraven, ko se vse zgodi, kar se ima zgoditi. V režijski opazki na str. 27 stoji: »Po oknih še mnogo drugih glav — morebiti samo narisanih na papir, z debelimi očmi«. Režijske opazke v tej Grumovi igri je treba razumeti: za oder in za življenje.
Prav bi bilo res, da bi Dogodek v mestu Gogi imeli priliko videti v ljubljanski drami.
Frigid.
Ruski zbornik o Jugoslaviji. V Parizu je v izdaji beograjskega Ruskega arhiva izšel obsežen (blizu 350 strani), lepoopremljen zbornik »Jugoslavija« v ruskem jeziku. »Ruski arhiv«, tako pravi uredništvo v uvodu, »je zaželel, ruske družabne kroge seznaniti z Jugoslavijo. Zbornik je torej plod sodelovanja odličnih predstavnikov jugoslovanskega javnega
Prijava piva finančni kontroli
Rok za naknadno prijavo do 20. julija.
Kraljevska banska uprava dravske banovine razglaša:
Dogajajo se primeri, da točilci piva prejetih količin ali sploh ne prijavljajo ali pa ne prijavljajo v roku, ki ga določa § 37 uredbe o banovinskih davščinah. Zato naročam, da županstva opozore vse prizadete z javnim razglasom na naslednje:
V zmislu § 87 cit. uredbe mora vsak. kdor prejme v območju Dravske banovine pivo za neposredni potrošek, porabo ali prodajo na drobno, prijaviti prejeto količino v 24 urah pristojnemu oddelku finančne kontrole. Hkra-tu s prijavo mora plačati ustrezno banovinsko trošarino.
Kdor bi prejel pivo, pa ga ne bi v določenem roku prijavil, se bo kaznoval po določ bah § 77 cit. uredbe zaradi opustitve prijave z denarno kaznijo do 1000 Din. Če bi bila pa vsled opustitve prijave prikrajšana banovinska trošarina, bo krivec kaznovan še z najmanj dvakratnim zneskom davščine, ki se bo prikrajšala, odnosno, ki naj se bi prikrajšala, ali pa z zaporom do 80 dni.
Kdor je doslej opustil dolžno prijavo prejetega piva, naj t« stori sedaj naknadno in sicer najpozneje do vštetega 20. julija t. 1., ker se bo po tem roku proti krivcu postopalo % vso strogostjo.
JVesreča ali zločin
Sevnica, 9. julija 1930.
V torek 8. julija je posestnikov sin Ivšek Franc iz Praprotnega pri Radečah našel okoli 8. ure zjutraj že en dan pogrešanega 30 letnega železniškega delavca Mavca Alojza mrtvega, ležečega v Savi tako, da sta bili obe nogi zataknjen med dvema skalama na bregu. V grmovju, meter od njega, je bila trava močno okrvavljena. Kljub temu, da je v pondeljek močno deževalo, je bil krvavi madež viden.
Dogodek ima sledeče ozadje: V nedeljo 6. julija so prišli v vinotoč k Zidarju na Praprotnem okoli 11. ure ponoči trije fantje že prece.i vinjeni. Med njimi je bil tudi Sušin Franc, 29 letni železniški delavec. V vinotoču je sedel pokojni Mave in še drugi gosti. Ze pri drugem pollitru je nastalo prerekanje med Mavcem in Sušinom, ker je Sušin branil fanta Kozoroga pred Mavcem, ki ga je pretepava! in suval. Po izjavi Franceta Sušina je Isti od nehal, sedel k svoji družbi ter naročil 'pol litra vina. Mave, ki je bil po izjavi vaščanov si cer miroljuben in priljubljen in si je v svojem službovanju prihranil precej denarja, je ta večer venomer izzival Sušina. Ker ta le ni reagiral, je stopil pokojni k njemu in mu dal zaušnico. Takoj nato pa je zagrabil za prazen Štefan in ga vrgel proti Sušinu. Ta se je sieer umaknil, vendar so ga črepinje ubite stelde nice ranile po vratu in glavi. Sušin je zbežal iz hiše. Mave pa s kosom razbite steklenice za njim. Mlatil je z njim po Sušinu, kamor jr padlo, tako, da se Sušin ni mogel postaviti mi> v bran. Ko sta dospela kakih sto metrov oci Zidarja, sta so sprijela. Savska breg je tu pre cej strm in oba sta se zavalila po bregu navzdo’ ter obstala pred grmovjem. Sele na obupne prošnjo, naj ga pusti, ko ga je že pošteno zdelal, je Mave spustil Sušina ter zbežal dalje ob Savi. Sušina je nato nekdo, ki se ga no spominja, odvlekel k Zidarju, kjer so mu sprali rane, nato ga je pa Bregarjev Jože spremil domov. Sušin izjavlja, da ni randl pokojnika, njega pa je drugi dan obvezal okrožni zdravnik dr. Matko iz Radeč.
Pokojnika so iskali vee pondeljek, a radi hude nevihte je bilo iskanje zelo otežkočeno in tudi brezuspešno. Šele v torek, ga Je našel Ivšek Franc mrtvega v Savi.
Ako so izjave ranjenega Sušina resnične, mora preiskovalna komisija iz Radeč dognati, kdo je prav za prav zakrivil smrt železniškega delavca.
Sirite ,Jugoslovana**!
mnenja z uredništvom Ruskega arhiva.« — »Jugoslavija« je menda prvi tak zbornik, pri katerem so sodelovali Slovenci, Hrvati, Srbi in Bolgar (Kosta Todorov, Razvoj odnosov med Jugoslavijo in Bolgarsko). Izmed Slovencev Je dr. Bogumil Vošnjak prispeval članek: Slovanska filozofija kulture.
Žena in dom, št. 6/7. Izšla je dvojna številka te luksuzne, morda za naše razmere skoraj malo pregosposko urejevane revije s pestro vsebino. V književnem delu prinaša odlomek vojne novele »Mati« velikega, pri nas vse premalo znanega sodobnega nemškega pisatelja Leonharda Franka v Klopčičevem prevodu, potem nadaljevanje koroške povesti »Potočnikova Truda«, ki jo je Češko spisala Gabriela Preis-sova in jo prevaja Ivan Podgornik, in pa »Amerikansko novelo« Gustava Strniše. Poleg občega zabavnega in kratkočasnega dela ima ta list posebne obsežne predale za vzgojo, zdravje, stanovanje, pohištvo, vrt, modo, ženski pokret, gospodinjstvo, lepotičje itd. Najbolj obširen je seveda modni del, ki prinaša vzorce za vezenje, kvačkanje in modele toalet. Dvojni številki je priložen Justinov lesorez »Kristus«.
Srbski književni glasnik. Že pred dobrim mesecem se je v Beogradu vršil redni letni občni zbor akcijonarjev Srbskega književnega glasnika, pa je šele prva julijska številka prinesla kratko beležko o njem. Bilanca tega največjega srbskega književnega glasila je že tretje leto pasivna: nasproti 464.506 dinarjev dohodkov so v preteklem letu znašali izdatki 490.777 dinarjev. V letu 1926. pa je njegov denarni promet znašal še blizu tričetrt milijona in je dobiček dosegel skoraj vsoto 85.000 dinarjev. Vzrok tega nazadovanja je deloma v odpadanju naročnikov, še bolj pa v njihovi nezmožnosti, da bi svojo naročnino pravočasno poravnali. Vendar pa v tekočem letu število naročnikov zopet narašS*.
Dnevne vesiz
■— Odlikovanje vzornega poštnega upravnika. Pne 8. julija 1930. je poštni svetnik gospod Štukelj Josip kot zastopnik gospoda direktorja pošte in telegrafa izročil upravniku pošte v Murski Soboti, gospodu Čušu Jakobu red sv. Save. ,V predstojnikovi sobi, ki jo je poštno osobje bogato okrasilo s cvetjem in številnimi zastavami, so se ob 12. uri zbrali gospodje zastopniki politične, vojaške oblasti, županstva in vsi službe prosti poštni nameščenci. Gospod svetnik Štukelj je v daljšem govoru predstavil gospoda upravnika kot vzor uslužbenca in predstojnika In ga postavil za vzgled vsemu poštnemu osobju. Omenil je med drugim njegove zasluge za lepi razvoj poštne stroke ne samo v Murski Soboti, ampak v celem Prekmurju. Čestitali so mu še župan Benko in v imenu poštnega osobja gospodična Kočevar Hedviga.
— Natečaj ca osnutke pohištva za letoviške gobe in restavracije. Opozarjamo na natečaj za načrte pohištva, ki ga razpisuje kr. banska uprava, da se pospeši tujski promet, zlasti glede udobnega bivanja tujcev in letoviščarjev v naših krajih. Glej podrobnosti v natečaju v Službenih objavah na zadni strani današnje Številke.
— Novi odbor SLD v Kranju. Gorenjska podružnica Slovenskega lovskega društva v Kranju je izvolila na svojem 7. rednem občnem zboru sledeči odbor: dr. Igo Janc, advokat v Kranju, predsednik; Florijan Janc, tovarnar v Radovljici, podpredsednik; Rudolf Hlebš, trgovec v Kranju, tajnik; Ciril Mohor, hranilnični tajnik v Kranju, blagajnik; Viktor Omersa, trgovec v Kranju, Leon Patik, vodja drž. pletarske Sole v Radovljici, Alojzij Fišer, gozdar v Pred-trgu, Miha Primožič, lesni trgovec v Pristavi, dr. Josip Rant, zdravnik v Škofjiloki, Joško Veber, lesni trgovec v Škofjiloki, odborniki; Vinko Bedenk, državni veterinar v Kranju in Boris Sega, gozdar na Jesenicah, namestnika; Venceslav Hlebce, zas. uradnik v Stražišču In Lado Bavdek, bančni ravnatelj v Kranju, preglednika računov. Za člana osrednjega odbora sta bila Izvoljena gospoda dr. Igo Janc in Florijan Janc. — Občni zbor se je izrekel za to, da se uvrsti
Iazbec med zaščitene živali z lovopustom od .. Januarja do 81. julija.
— Predlagani praznovanje 501etnice mature na ljubljanski realki (tudi gimnaziji) v soboto 80. avgusta v posebni sobi gostilne Činkole ob 8. zvečer. Kdor se namerava sestanka udele-liti, naj prijavi svoj pristanek na naslov pro-jponenta: Ing. Guzelj, Ljubljana 7, Sv. Jerneja cesta 5, Telefon 82-52.
— Zlet Sokola I v Vrata. Sokol I na Taboru priredi dne 20. julija t. 1. ob vsakem vremenu Izlet v Vrata (Aljažev dom). Ob priliki tega Izleta se bo odkrila spominska plošča bratu Vinkotu Habetu, ki je v triglavski severni steni ravno pred enim letom smrtno ponesrečil. Vabimo vsled tega vse brate in sestre, ravno tako pa tudi vse druge njegove prijatelje, stanovske tovariše in znance in tudi druge planince, da pridejo k odkritju plošče v počastitev Habetovega spomina v največjem Številu. Vrata so naša najveličastnejša dolina in triglavska severna stena je naravna znamenitost tolike veličine, da se je človek nikoli ne nagleda. Vodstvo izleta je poverjeno bratu Vrečarju. Odhod 20. t. m. ob 5’28 s turistovskim vlakom iz Južnega kolodvora, odkritje plošče pri vstopu v steno (slovenska smer) ob 13. uri, po povratku v Mojstrano v Hotelu »Triglav« prijateljski sestanek, odhod iz Mojstrane ob 20-2 in prih. v Ljubljano ob 22-13. Na svidenje! Zdravo!
— Vreme. V torek je v Dravski banovini z malimi izjemami bil večji naliv, ki je blagodejno vplival na vse poseljske setve in travnike.
V	Dravski banovini je padlo od 23 do 24 mm dežja. Po nekaterih krajih banovine so bili močni nalivi, ki pa niso povzročili na polju in na drugih kulturah znatnejše Škode. Deževalo Je tudi v Savski banoviini, po ostalih krajih je bilo v torek mirno in lepo. Včeraj je nastopilo v Dravski banovini precej hladno vreme, dočim je bilo v Dalmaciji, Bosni in Hercegovini in drugod ge prav vroče. Barometer je včeraj ob 7. uri kazal: Ljubljana 7633, Mari-bor763-4, Zagreb 764-2, Beograd 762-2, Sarajevo 760-3, Split 758-8, Vis 758-6. Temperatura je včeraj ob 7. uri znašala: Ljubljana
17,	Maribor 15, Zagreb 15, Beograd 19, Sarajevo 17, Split 26, Vis 22. Oblačnost je včeraj bila v državi od 3 do 10, relativna vlaga pa od 65 do 88%.
— Zaradi anaženja prostorov bo blagajna dravske finančne direkcije v soboto, dne 12. julija 1930 za stranke zaprta.
Ženski svet. Ta naš najsimpatičnejši in najbolj razširjeni ženski mesečnik (ima okrog
12.000	naročnic) prinaša v svoji 7. številki najprej članek F. Moliorčičeve o Marji Curie-Sklo-do-vvski, znameniti poljski znanstvenici, ki je našla radij. Iz ženskega sveta so nadalje še članki: poročilo Vide P. o VIII. kongresu Mednarodne ženske zveze, ki se je pred mesecem vršil na Dunaju; razpravica Marjane Zeljez-move-Kokalj o ženski vzgoji in izobrazbi, ki načenja tudi aktualno vprašanje koedukacije in poziva matere in profesorje, ki imajo kaj izkušenj, naj se oglasijo; in pa Marice Bartolove »Odkrita beseda«, ki ee konča s klicem: >Naši zdravniki — združujte svojo vedo, znanost in veščo roko z iskrico človekoljubja in trpečega človeštva«. — Pester je literarni del, Iki mu »Ženski 6vet« stalno posveča veliko pozornost. Tu se nadaljuje povest Anke Ni-količeve »Gospa Marina«, Lea Faturjeva piše pismo iz Chicaga, Milica Schaupova svoje vtise la Pariza. Pesmi so prispevali Franja Dekletova (»Gorjancem«, ob stoletnici Janeza Trdi-
ne) in pa Ksaver Meško (»Rože pojo«) in Miran Jaro (Iz cikla »Brezvetrje«), ki sta kot zastopnika naše starejše in mlajše pesniške generacije stalna sotrudnika te revije. — Izvestja obsegajo stalne predale:	po ženskem svetu,
materinstvo, higijena, gospodinjstvo, kuhinja.
—	Listu je priložena bogata modna in krojna priloga. »Zenski svet« stane 64 dinarjev na 12*/II iQ 86 nar°^a Liub,iana* Tavčarjeva ulica
tsjubljcmai
■ Bivši minister dr. Niko Zupanič se je včeraj vrnil g studijskega potovanja po vardarski banovini.
■ Pozor na priobčevanje vojnega razporeda, ki prične danes v četrtek v mestnem vojaškem uradu na Ambroževem trgu št. 7, I., soba št. 41 Podrobnosti so razvidne iz razglasa, ki je nabit po mestu.
® Seja ljubljanske občinske uprave. Jutri v petek 11. t. m. ob 17. uri se bo v sejni dvorani mestnega magistrata vršila redna mesečna seja občinske uprave z običajnim dnevnim redom.
V	razpravo pridejo mnoga poročila finančnega in gradbenega odseka, tako poročilo o najetju kaldrminskega pogojila pri Državni hipotekarni banki. S tem posojilom so zgradi nova carinarnica. Po javni seji se bo vršila tajna seja, ki bo obravnavala razne personalne zadeve magistralnih nameščencev.
■ Madžarski plavači niso prišli v Ljubljano. Ljubljanski popoldnevnik je objavil, da so včeraj opoldne s tržaškim brzovlakom prispeli v Ljubljano madžarski plavači in da se bo vr-Sila popoldne plavalna tekma v kopališču »Ilirije«. Kakor nam iz vodilnih športnih krogov javljajo, madžarski plavači niso prispeli v Ljubljano in se zato tudi ni vršila plavalna tekma.
■I Nepreviden avtomobilist. Gospod I. L. je v torek po noči okoli 21’30 privozil s svojim avtom od Sv. Krištofa po Dunajski cesti v smeri proti pošti. Ker ni pazil, je zadel v zatvornise na železniškem križišču. Imel bo sitnosti pri sodišču.
Kuhinjsko posodo
po najnižjih cenah in v največji Izberi, kot emajlirana, aluminijasta itd. nudi tvrdka z železnino Stanko Florjančič, Ljubljana, Sv.Pefeac.35
■ Mal požar. Ravnatelj pivovarne »Union« g. Viljem Nemec je prijavil, da je v torek ob 10-15 dop. nastal v smolami, kjer so smolili sode, manjši ogenj. O požaru so bili obveščeni poklicrr gasilci, ki pa niso stopili v akcijo, ker so domači delavci požar poprej uduSili.
■ Tatvina domačih zajcev. V Rožni dolini stanujoči pečar Josip Stepic je policijski upravi naznanil, da mu je bilo ukradenih 9 domačih zajcev, vrednih 200 Din.
■ Male tatvine. Prodajalka čevljev Kati Knavs je policiji prijavila, da je neznan tat vlomil v njen leseni zaboj v Šolskem drevoredu ter je iz zaboja odnesel samo en par čevljev v vrednosti 130 Din. — Ladislavu Radmami je neki uzmovič med kopanjem ukradel 200 Din vredno žepno uro in 4 bankovce po 10 Din. Tat je pustil Radmanu vse legitimacije in še 4 Din gotovine. — Dalje je bilo podpregledniku finančne kontrole Josipu Leskovcu ukradeno 800 Din vredno, črnopleskano kolo.
■ Policijske prijave. Od torka do včeraj je bilo policijski upravi prijavljenih več malih in večjih tatvin. Dalje je bilo prijavljenih 6 oseb zaradi kaljenja nočnega miru, 1 izgred na javni cesti, 1 karambol zaradi neprevidne vožnje, 1 primer težje telesne poškodbe, 1 ogenj, 2 kršitvi naredbe o odpiranju in zapiranju trgovin, 4 prekrški avtopredpisov in 12 prekrškov cestno-policijskega reda.
■ Aretacije v Ljubljani. Policija je v torek in včeraj dopoldne prijela dve osebi, neko žensk iradi prepovedanega povratka v mesto in nekega moškega zaradi skrajno nedostojnega vedenja.
'M.tueibcv
m Mariborska družina na »Karadjordju«. Na
parniku »Karadjordje« se je v usodni noči vozil tudi tukajšnji tovarnar g. Josip Hutter s soprogo Betko in hčerkama Evico in Julijo. G. Hutter opisuje nesrečo s kratkimi besedami: »Nikdar več na ladjo! Pešil nas je le naš kapitan, ki je vzdržal naravnost vzorno disciplino. Od mojih ni bil nihče ranjen, pač pa smo vsi prestali mnogo strahu«. Družina se je vrnila v Maribor v torek.
m Državna, trgovska akademija v Mariboru.
V	prvi letnik državne trgovske akademije v Mariboru se sprejemajo oni učenci, ki so v tem letu dovršili najmanj 4 razrede gimnazije ali realke in opravili malo maturo. Učenci, ki so dovršili meščansko šolo s končnim izpitom, se lahko vpišejo, Če napravijo prej dopolnilni izpit, ki se bo vršil dne 2. septembra t. 1. in sicer iz slovenščine, nemščine, narodne zgodovine z zemljepisom in iz matematike v obsegu učnega načrta za tretji in četrti gimnazijski razred. Prošnje, kolekovane s kolekom za 20 in 5 dinarjev ter opremljene s krstnim listom in spričevalom zadnjega razreda, naj se oddajo do 30. avgusta t. 1. ravnateljstvu zavoda. Podrobnejše informacije daje ravnateljstvo dnevno od 9. do
11.	ure dopoldne.
m Iz gostilničarske zadruge. Iz načelstva zadruge gostilničarjev in hotelirjev v Mariboru je Izstopil tukajšnji hotelir g. Andrej Oset.
m Borza dela v Mariboru išče nujno: 2 majerja, 2 viničarja, 8 delavcev, 1 šoferja, 1 kovača, 20 vinogradniških delavcev za Novi Sad,
1	kolarja, 2 čevljarja, 2 fotografa, 1 gaterista,
4	kosce, 1 peka, 10 delavcev za regulacijo Mure, 40 služkinj, 3 sobarice in 3 kuharice.
m Koncert »Drave« v Sarajevu. V petek se odpeljejo kajšnji zastopniki »Udruženja jugoslovanskih narodnih železničarjev« na kongres v Sarajevo, ki bo 12. in 13. t. m. Z njimi odpotuje tudi moški pevski zbor železničarskega glasbenega društva »Dravo«, ki bo v Sarajevu priredil koncert slovenjih narodnih in umetnih pesmi.
m Naš trg. V sredo je bil tukajšnji živilski trg bolj slabo založen z blagom, čemur je menda v prvi vrsti kriva dosedanja suša. Iz okolice je bil pripeljan na trg samo en voz krompirja, ki ee je prodajal po 10 Din za merico, dočim je doslej mera krompirja stala običajno 8 Din. Tudi solate in sočivja ni bilo mnogo. Cene so se spet dvignile.
m Pijanska štorija. V gostilni »Pri zlatem konju« v Vetrinjski ulici je v torek popoldne in zvečer popivala večja družba, med njo tudi Anton Lovrenčič, pekovski mojster iz Sv. Križa in Anton Gozdnik, posestniški sin. Da bi mu ne bilo treba plačevati cehe, je Lovrenčič izročil svojo denarnico z 800 dinarji Gozdniku, da bi jo shranil. Ko pa je denar od njega zopet zahteval, je Gozdnik izjavil, da ga nima in ne ve, ali ga je zgubil ali ga mu je kdo ukradel. Iz tega je nastala potem preiskava, ki je spravila tri člane pivske družbe v zapor, pravega rezultati pa ni bilo.
m Naraščanje draginje. V Mariboru se v zadnjem času stalno višajo cene po kavarnah, gostilnah, trgovinah in na trgu. Namesto da bi se iz povojnih razmer bližali ustalitvi in konsolidaciji, bredemo nazaj v povojne razmere. Če je ministrstvo za socijalno politiko v Beogradu energično poseglo v neupravičeno navijanje cen, zakaj se tudi pri nas ne bi napravili slični koraki ?
m Nesreča. V torek zvečer je ključavničarski vajenec Avgust Pišof tako nesrečno padel s kolesa, da se je nevarno pobil na desni nogi. Prepeljali so ga v bolnico.
m 12-letni samomorilec. V Nadpišcu pri Sv. Barbari v Slov. Goricah se je pred nekaj dnevi obesil 12-letni Janezek Kronvogel, edini sin premožnega in uglednega posestnika, ker ga je mati zaradi nekega pregreška oštela. Odšel je v hlev, vzel vrv in se obesil. Mati ga je našla čez 5 minut, a bil je mrtev in je bila pomoč zaman. Za nenavadni samomor, ki je v kratke; že drugi te vrste v našem obmejnem ozemlju, se zanimajo tudi oblasti, ki so uvedle strogo preiskavo.
m Žrtev solnfarice. V torek popoldne se je zaradi solnčarice nenadoma zgrudil na Glavnem trgu 22 letnii čevljarski pomočnik Stefan Weingerl iz Radvanja. Prepeljali so ga v našo bolnico.
m Iz policijske kronike. V torek so bile aretirane 4 osebe, tri zaradi suma tatvine, ena zaradi potepuštva. Prijav je bilo 12, poročili pa 2.
m Mlad tat. Na Mariborskem otoku je bil v torek prijet komaj 131etni Rudolf G., ker je neki kopalki ukradel košarico z jestvinami.
m Tihotapka pod ključem. V torek zjutraj so pri vlaku, ki je bil namenjen proti Pragerskemu, aretirali policijski organi Olgo Tom, ženo bivšega železniškega strojevodje. Pri njej so našli 6 kg saharina. Tihotapka se izgovarja, da ji je saharin dala neka ženska, da ga nese na Pragersko.
Gel je
•Odlikovana Sokola. Ob priliki vsesokolske-ga zleta je Nj. Vel. kralj odlikoval starosto celjske Sokolske župe g. ravnatelja Jožo Smert-nika z redom Sv. Save 3. stopnje in g. Armina Grudna z redom Sv. Save 4. stopnje. Čestitamo.
•Umrl je na Kralja Petra cesti št. 4 vojni invalid Josip Aškerc. Dolga leta je iskal stanovanje pa ga ni mogel dobiti, končno 6e mu je le posrečilo da ga je dobil na Kralja Petra cesti. Ni pa mogel dolgo uživati dobrot udobnega stanovanja, kajti teden dni po vselitvi ga je ugrabila smrt. Naj v miru počiva!
• Zadnja vlaka Češkoslovaških Sokolov prispeta danes dopoldne v Celje in sicer prvi ob 924, drugi ob 10-30. Oba vlaka imata 10 minut postanka. Občinstvo naj pride na kolodvor, da se poslovi od dragih bratov.
• Tatvina na kolodvoru. Učitelj Ilija Stojanovič iz Srbobrana je prišel z brzim vlakom v Celje, da odtod z avtobusom nadaljuje pot v Dobrno. Ker je imel prevelik kovček, katerega avtobus ni prevzel, je odprl kovček in prenašal	vsebino	na avtobus. Medtem mu je	izginilo	mnogo	perila in drugih	predmetov.	Za
tatom	za enkrat še ni sledu.
• S	črešnje	je padel. Grobar	bolniškega	po-
kopališča Farčnik je pri nabiranju črešenj padel z drevesa in se tako hudo poškodoval, da so ga morali prepeljati v bolnico.
• Predzadnji dan rokoborbe. V torek zvečer je ostala borba med Janešem in Maho-weckim neodločna. Vršile so se nato tri odločilne borbe. Štern je premagal Weisza v 21. minuti, Rawan Janeša v 16. minuti. Zelo zanimiva je bila borba med Kawanom in Wei-szom; Kawan je proti pričakovanju premagal Weisza v 38. minuti.
• Izgube in najdbe. Ga. Milena Oražem je na poti do kolodvora izgubila zlat obesek z dragulji vreden 800 Din. Ga. Bogomila Pauer je na Glavnem trgu izgubila zlato brjJb z dragulji vredno 1000 Din. — Našla se je delavska knjižica na ime Alojz Teršek; lastnik jo dobi na policiji.
Samomorilna epidemija in drugo
Ljubljana, 9. julija.
V	Stepanji vasi in okolici so imeli v torek zvečer hud naliv, med katerim je močno treskalo.
STRELA JE UDARILA
na več krajih, a ni povzročila materijalne škode, pač pa je poškodovala dve osebi. Najprej je okoli 21. treščila v Bajdovčevo hišo. Samo v prag. Vnela so se vrata. Alarmirani so bili gasilci, ki so hiteli po gasilno orodje v gasilni dom. Tam je posestnikov sin, 421etni Janez Bajde splezal v stolp, da bi snel cevi. Strela je pa tedaj udarila v gasilni dom. Pri tem je omamila Bajdeta tako močno, da je padel skoro 8 m globoko. Bajde je dobil težke notranje poškodbe in tudi poškodbe na glavi. Prepeljali so ga z rešilnim avtom v bolnico. Strela je omamila tudi mesarja Novljana.
POSKUS SAMOMORA NA GOLOVCU.
Zadnji čas so samomori in poskusi samomorov v Ljubljani že epidemični. Ni dneva da ne bi kronika beležila tak žalosten dogodek. Okoli 12-30 je bila danes policijska stražnica’ na Dolenjski cesti obveščena, da se vrh Golovca neznana ženska zvija v silnih krčih. Odšli so na označeno mesto in res tam našli nezavestno žensko, a poleg nje steklenico, v kateri je bil gorilni ^špirit. Zensko so prenesli z Golovca do Pogačnikove hiše v Hradeckega vasi ter od tam prepeljali z rešilnim avtom v javno bolnico. Zdravniki so ugotovili močno alkoholno za-strupljenje. Bila je še zvečer v popolni nezavesti.
Kakor so pozneje dognali, je obupanka brezposelna služkinja, 341etna Marija K. Ta je bila že delj časa brez sredstev.
RIZIKO DELA.
Stefan Anderlin, 151etni vajenec je zaposlen pri tvrdki inž. Guzelj, tovarna Lutz-ovih peči na Jernejevi cesti. Danes okoli 9. dopoldne je hotel napraviti ročaj za sekiro ter je nameraval les prerezati s cirkularko. Nesreča je hotela, da ga je cirkularka prijela za levi palec in mu ga skoro popolnoma odrezala. Prepeljali so ga v bolnico.
Taivine v mestfni klavnici
Ljubljana, 9. julija.
2e večkrat se je primerilo v mestni klavnici, da je kak mesarski pomočnik pomotoma vzel iz hladilniških celic meso tujega gospodarja in ga odpeljal na trg kot last svojega mojstra. Uprava mestne klavnice, kateri prijavljajo mesarji vse nedostatke, je navadno uvedla preiskavo ter je potem naložila mesarju, katerega pomočnik je vzel pomotoma tuje meso, večjo globo. Te globe se zbirajo v poseben odškodninski fond mestne klavnice. Globe znašajo največ 250 Din. Doslej kakih večjih tatvin v klavnici ni bilo ter je vladal v klavnici v tem pogledu vzoren red.
Ta teden pa so prišli na sled velikim čudnim manipulacijam. In mestna klavnica je primorana napotiti dva oškodovana mesarska mojstra na policijo. V Zeleni jami stanujoči mesarski mojster Janez KruŠič je šele v torek, dne 8. t. m. presenečen opazil, da mu je iz njegove celice v predhladilnici izginilo kar celo zaklano tele, vredno 1500 Din. Tele so spravili v celico 5. julija.
V	Koleziji št. 5 stanujočemu mesarju Ivanu Škofiču je v noči od sobote na nedeljo izginilo iz hladilnice kar pol vola v teži 113 kg. Skofio je oškodovan za 2373 Din.
Policija je že včeraj uvedla poizvedbe, da izsledi premetenega špekulanta, ki je odnesel ' tolike množine mesa iz hladilnice. Tat je naj-brže zaklano tele, kakor tudi polovico vola prodal kje na periferiji mesta.
Ob tej priliki je policija aretirala nekega mesarskega pomočnika J. L., ki je svojemu gospodarju izmaknil v presledkih male in večje zneske. Gospodar je oškodovan za 5000 Din. Nepoštenega mesarskega pomočnika so izročili deželnemu sodišču.
Sled
0
Naš veliki Prešern je opeval krasote blejske okolice. Morda najlepše v tem kotu so pa Gorje. Ni ga človeka, ki je prišel v te, kraje, da ne bi bil vzhičen ob toliki prirodni lepoti. Prelepa je soteska Vintgar. Industrijska podjetja pri vhodu v Sotesko, tamkajšnja restavracija, odkoder je krasen razgled na bistro Radovino, kraj, kjer se pomudi najraje Nj. V. kraljica s prestolonaslednikom Petrom ’ in spremstvom. Prestolonaslednik je tu vlovil že marsikatero postrv. Da se vzdrže vsa pota v tej prirodni krasoti, je pa treba mnogo truda in požrtvovalnosti. Mož, ki se ne straši žrtev za povzdigo tujskega prometa pri nas, je n. pr. g. _ Golob, ki mu gre zato vse priznanje. S požrtvovalnostjo takih ljudi bi kmalu dvignili tujski promet do višine, ki bi delala vsem čast in bi bila vsem tudi v korist.
SgšIoluj
Pisarna g. notarja Kraigherja se nahaja odslej v Topolnikovi hiši nasproti sodnije in ne več v Sokolskem domu.
Nogometna tekma, odigrana preteklo nedeljo med S. K. Šoštanj in S. K. Hrastnik, je končala z rezultatom 3 : 8, v polčasu 1 : 1.
Nove zvonove je dobila cerkev Sv. Antona v Skornem. Dva" zvonova so potegnili v nedeljo 29. junija v stolp. K lepi slavnosti se je zbralo vzlic slabemu vremenu veliko število ljudstva.
Smavlno ob PaZei
Glavni odbor Zveze slovenskih vojakov iz (jvetovne vojne v Ljubljani priredi letos dne JW. julija pokrajinski shod Z. S. V. v Šmartnem ob Paki. (To je tisti shod, ki se je do 'lledaj vršil vsako leto v Petrovčah.) Pokrajinski ehod se bo vršil s sledečim sporedom: Ob pol 10. uri sv. maša za vse padle vojake občine Šmartno ob Pakii in za našega nepozabnega predsednika ZSV g. majorja Colariča. Sv. mašo jbo bral č. g- Bonač, bivši vojni kurat.
Po sv. maši bo pri spomeniku v vojni padlim vojakom pridiga, obenem pa tudi odkritje jnajhne plošče s primernim napisom in e sliko pokojnega g. majorja Colariča, po pridigi slovesni libera za padle vojake in g. majorja Colariča. Pri pridigi govori č. g. Bonač. Po dokončanem cerkvenem opravilu bo javni pokrajinski sbod vseh bivših vojakov za celo feavinjsko dn šaleško dolino, to je za sreze Celje, Gornjigrad in Slovenjgradec. Vsi, kateri |>i nastopili kot govorniki, se morajo poprej laviti pri zvezd slovenskh vojakov v Šmartnem Ob Paki. Popoldan ob 3. uri bode pa priredilo »Kolo jugoslovenskih sester« igro v počast pokojnemu g. majorju, čisti dohodek pa je namenjen za revno deco. Pri vsej slavnosti dopoldan dn popoldan bo pel mešan zbor pevcev h Šmartna ob Paki in Ljubljanski pevski mo-fiki zbor. S tem vabimo vse tovariše iz svetovne vojne, vse zveze slovenskih vojakov, vsa udruženja vojnih invalidov, vsa društva, vse korporacije, da se na ta dan gotovo udeležijo pokrajinskega shoda, ter obenem odkritja plo-Ičice v spomin pokojnemu g. Colariču. Vsi bivši vojaki, M ste skozi 7 let neprestano romali na Brezje, ko Vas je klical k Mariji naš nepozabni predsednik, umrli g. major, pridite tudi vsi dne 20. julija 1930 v Šmartno ob Paki, da prisostvujete odkritju spominske plošče va-Semu nepozabnemu voditelju. K tej slavnosti so pa vabljeni vsi prijatelji, da se tega pokrajinskega shoda ZSV osebno udeležite. Pridejo naj po možnosti tudi ženske, katere so tudi med ivojno veliko trpele ter doprinesle tudi vse vojne žrtve na oltar domovini. Udeležite se pa tudi popoldanske igre, katera bode v ^proslavo g. majorja, za kritje spominske plošče in za revno deco.
Poroka. Poročila se je gdč. Marica Gmajner-
Ieva dz Gaja pri Pragerskem z g. Zibretom v ladečah. Bilo srečno!
S karbolom po obrazu. Pri mešanju karbola ►he je po neprevidnosti polil s čopičem po obra-pu neki delavec. ;V obraz je močno zatekel, hujših posledic ni bilo.
1 črešujevsko tamburaško društvo je imelo »reteklo nedeljo veliko vrtno veselico pri g, $>ušniku. Društvo je zelo marljivo, kajti šele fcred nekaj meseci 6i je naročilo instrumente.
Kumare. Čebularji okrog Moškanjc in Ve-
*ke Nedelje so že pripeljali na prodaj v Pra-ersko kumare, ki so pa precej drage.
Strela. V Hotinji vasi je udarila strela v 'dve hiši; zanetila je požar, ki ju je docela (Uničil.
fcjulomev
Nova vrtnarija. Pri pokopališču zraven opekarne e Kranjca namerava neki vrtnar urediti moderno vrtnarijo. Zemljišče je ze kupil. Take vrtnarije naše mesto zelo potrebuje.
1 Ugodna zveza z Zagrebom. Avtobus, ki vozi dnevno iz Slatine- Radenci z Zagrebom, je ; ved no poln potnikov, ker je zveza zelo pri-.fetna. V štirih urah si v Zagrebu.
Nova stavba. V Slatini-Radencih je sezidal ■ezidal g. Ivan Vogler moderno vilo.
Nabori. Na nabore, ki so se zadnje dni vr-fili pri nas, so se fantje pripeljali z lepo okrašenimi vozovi in velikimi šopki za klobuki, prepevajoči po mestu.
Izlet. Del dijaškega doma iz Ptuja Je pod ,Vodstvom prof. g. Stiplovška naredil izlet v ljutomerske gorice in divnd Jeruzalem, kjer so izletniki ostali več dni v gostoljubni hiši ge. Idnke Stajnko-Petovar.
Ukreni proti požarom. Zaradi mnogih po-,|arov blizu kolodvorov in železnic je mestna Občina odredila, da se mora vse poželo žito in 6lama v najkrajšem času odstraniti, v kolikor leži ob železniškem tiru. Pameten ukrep!
Vreme. Po zadnji nevihti so noči že prav hladne, sicer pa se nam obeta še mnogo pasjih (dni.
Nesreča. V Spuhljah pri Ptuju se je pri padcu s kolesa nevarno pobil tamkajšnji po-iestnik Josip Kostanjevec. Prepeljali so ga v tukajšnjo bolnico.
Izgubljeno in najdeno. Neka ženska je v nedeljo izgubila v Panonski ulici usnjato torbico I 500 Din. Najdena pa je bila srebrna damska torbica, ki je lastnici na razpolago na ptujski policiji.
Smrtna kosa. V Novi vasi pri Ptuju je umrl .daleč naokrog poznani posestnik Fran Brenčič. K. v m. p.!
Uboj. V Blasovi gostilni pri Sv. Barbari v Halozah so se v nedeljo sprli in stepli pijani 'Vozniki. V pretepu je 64-letni posestnik Josip Vidovič dobil tako težke poškodbe, da je v ponedeljek umrl. Lažje poškodovani so pa bili tudi ostali pretepači. Zadevo ima v rokah so-dišcc.
Krvava drama v Bukovcih pri Ptuju. V Bukovcih pri Ptuju bi se bila morala te dni vr-Siti javna dražba premičnin tamkajšnjega trgovca Franca Janžekoviča. Da bi rešil posestvo in preprečil dražbo, je z vsemi sredstvi pritiskal na svojega svaka, posestnika Alojzija Lesjaka, da bi mu šel za poroka. Ta se je seveda tega branil, ker se je bal, da bi prišel le sam v nesrečo, Janžekovič pa ni odnehal. Prišel je naposled k Lesjaku oborožen z nožem in samokresom in vnel se je oster pre-
gir, med katerim je tudi Lesjak pograbil sa-ickres. Pri streljanju, ki je sledilo, je dobil Franc Janžekovič strel v trebuh. Prepeljali so ga sicer takoj v tukajšnjo bolnico, vendar je njegovo stanje skoraj brezupno. Lesjaka so orožniki takoj aretirali in pripeljali v sodnij-zapore v, Ptuj, po zaslišanju in ugotovitvi,
t	šchichtov Rad ion
ah.	pere sam, varuje perilo!
a
da je ranil svaka le v silobranu, je pa bil zopet izpuščen in bo do razprave ostal na svobodi,
Jevnica
Nevarne poškodbe je dobil Franc Erjavec, posestnikov sin iz Loga. Včeraj je naložil voz s snopi. Ko se je hotel zavihteti na voz, mu je zdrknilo in padel je tako nesrečno, da so mu noge obvisele na vozu. V tem trenutku sta se splašila konja in vlekla nesrečnega mladeniča po cesti, dokler ju ni ustavil inž. g. Matko, ki je spravil v svojem avtomobilu ponesrečenega na njegov dom. Erjavec je zadobil težke poškodbe na glavi, ramah in plečih. Vendar pa njegovo stanje ni opasno.
Ploha. Predvčerajšnjim dopoldne so težki oblaki grozili Sevnici s točo. Okoli 10. ure dopoldne se je vlila ploha. Padala je tudi debela toča, ki pa k sreči ni napravila dosti škode. Trta je nepoškodovana in kaže zelo dobro, tako da se vinogradniki nadejajo dobre letine.
Kokla izvalila jerebice. Posestnik in gostilničar Rozman iz Loga je pri košnji e koso odrezal jerebici glavo. Sedela je na jajčkih. Gosp. Rozman je jajčeca podtaknil koklji. Ze drugi dan se je izvalilo iz njih 16 jerebičic. Hrani Jih z mravljinčnimi jajčeci. Ko bodo dorasle, jih bo kot vesten lovec spustil na polje.
Iff&cvljc
Na dimniku opekarno. V petek zjutraj smo opazili na vrhu dimnika tukajšnje opekarne nekega moškega v vratolomni višini. Kmalu se je razvedelo, da gre za monterja tukajšnje kleparske tvrdko Miloš Rozin, ki bo montiral na približno 70 m visoki dimnik nov strelovod. Monter je delal kljub temu, da je bila krožna peč v polnem obratu ter peči zakurjene. Po dovršenem delu je monter sličil dimnikarju. S posebno napravo, ki se pomika z dvigalom od vrha dimnika do tal, je monter pritrdil strelo-vodno žico na dimnik.
Sprejem učenk v gospodinjsko šolo Trbovlje-Vode. Društvo za varstvo otrok in mladinsko skrb v Trbovljah sprejme za šolsko leto 1930-81 24 učenk v gospodinjsko šolo Trbovlje-Vode. Zahteva se, da so prosilke zdrave, neoporečnega vedenja ter morajo imeti primerno pred-dzobrazbo, t. j. dovršiti morajo najmanj 5 razredov osnovne šole. One, ki so dovršile 16. leto starosti, imajo prednost. V slučaju pa, da bi se teh ne oglasilo dovolj, se bodo sprejemale tudi mlajše. Šola se prične dne 1. septembra t. 1. Prošnje, opremljene z zadnjim šolskim spričevalom, je vlagati do 25. avgusta t. 1. pri Društvu za varstvo otrok in mladinsko skrb v Trbovljah
dol. Toplice
Zaradi pomankanja dežja in vročine je nastala po vsej okolici dokaj občutna suša. Zadnji pohlevni dež je rastline po polju nekoliko posvežil, nikakor pa ne dovolj namočil zemlje. Suša se pozna tudi občutno po vinogradih, kjer bi bilo potrebno še okopavanje, a mora zaradi suše izostati, ker okopavanje v suši več škodi nego koristi.
Topliški vodovod, ki je napeljan iz Podturna zadnje čase sploh ni deloval radi pomanjkanja vode. Da Toplice niso popolnoma brez vode, skrbi bencinski motor, kar pa precej stane.
Deputacija topliškega občinskega odbora se je pred kratkim javila pri gosp. banu v Ljubljani, kjer je ponovno intervenirala za čim hitrejšo temeljito popravo ceste Straža—Toplice, katera je v silno slabem stanju in skoro onemogoča potreben promet. Je to cesta, ki radi ogromnega lesnega prometa silno trpi. Vožnja po njej je sedaj ob suši zelo neprijetna, ob deževnem vremenu pa skoro nemogoča in je nevarnost, da se voz v sredi ceste radi globokih jarkov prevrne. Gosp. ban je deputaciji obljubil skorajšnjo popravo ceste. Kakor čujemo, bo cesta tlakovana ter bodo dela v najkrajšem času razpisana. Cesta bo razširjena ter s kockami položena. S popravo ceste bo ugodeno dolgoletni želji in prošnjam tukajšnjih občanov ter promet zelo olajšan.
Pri tej priliki je deputacija obč. odbora izrekla g. banu željo, da bi kr. banska uprava kupila kopališče Toplice, ki jih sedanji lastnik dr. Konvalinka prodaja. S tem, da bi prišlo kopališče Toplice v last in upravo banske uprave, bi bil zasiguran razvoj Toplic kot enega najboljših in najzdravilnejših termalnih vrelcev v naši državi Jugoslaviji. G. ban je upošteval željo deputacije in že je bil poslan v Toplice uradnik banske uprave, da si je kopališče in naprave ogledal. Pričakuje se v kratkem komiisijonelen ogled, nakar naj bi se pričela kupna pogajanja. ,
Sokolsko društvo v Toplicah proslavi v nedeljo 1. t. m. 10-letnico svojega obstoja in plodonosnega delovanja za razširjenje sokolske ideje. Deset let je sicer kratka doba v povestnici človeškega življenja, vendar je za nacionalno društvo, ki je bilo ustanovljeno v težkih razmerah in se je moralo ves čas svojega obstoja boriti z raznimi neprilikami in potežkočami ter mnogobrojnimi nasprotniki, ki so hoteli sokolsko misel v okraju že v kali zamoriti, pomembna obletnica. Sokolsko društvo v Toplicah se lahko s ponosom ozira na
svoje delo preteklih 10 let, ker njegovo delo, dasi v najtežavnejših in večkrat obupnih razmerah, je rodilo blagodejen sad, ki se kaže v neuporekljivem napredku domače mladine. Zato sokolsko društvo v Toplicah zanesljivo pričakuje, da bo desetletnica lepa manifestacija sokolske misli in da se bodo proslave udeležila vsa bratska društva, učlanjena v novomeški sokolski župi, ter s svojim obiskom izrazila priznanje agilnemu topliškemu Sokolu.
Zelo umestno in priporočljivo bi bilo, da pride kopališče v last banske uprave, ki bi ga dvignila v korist občanov dn precej zanemarjene Dolenjsko sploh v prvovrstno zdravilišče.
Šmerpluo pa?x
40-lctnira pevskega društva »Zvon« v Šmartnem pri Litiji. V nedeljo je bila idilična Šmarska vas vsa praznična. Naš »Zvon« je praznoval 40-letnioo. Štiri križi v društvenem življenju nekaj pomenijo, če pomislimo, da je bil »Zvon« javni klicar Šmarčanom v tistih časih, ko je nemštvo sililo v naše trge in vasi. Vabilu k proslavi 40-letnice so se odzvala bratska društva iz Ljubljane in Zasavja. Prihiteli so gostje, da čestitajo in se poklonijo z »Zvo-naši« pokojnemu Ivanu Bartlu, bivšemu pevovodji, učitelju in ustanovitelju »Zvona«. Proslava se je pričela že v soboto večer z pod-oknioo kumici Mariji Zoretovi in pokrovitelju proslave sreskemu načelniku g. Podboju. V nedeljo so se društveni člani in članice udeležili sv. maše, pri kateri je po dolgih letih presledka zapel pevski zbor »Zvona«. — Po maši je bil odhod na pokopališče, kjer je po odpetih nagrobnicah »Zvona« spregovoril predsednik »Zvona« g. Ferdo Tomazin — spominu preminulih članov in članic »Zvona« in Ivanu Barte-lju. — Popoldne so sprejeli goste na postaji. Veličastna povorka z godbo in štirimi prapori na čelu strumne vrste pevcev in pevk prikorakajo v okrašeno Šmartno. Goste so pozdravili v imenu »Zvona« predsednik Ferdo Tomazin, g. sreski načelnik Podboj, za občino g. Drčar Ernest, župan, za župnijo g. Anton Gornik, dekan. Na pozdrave so izrekli čestitke »Zvonu« navzočf zastopniki pevskih društev. Po prečitanju došlih brzojavnih čestitk »Zvonu« je godba intonirala državno himno, na kar se je pričel koncert. Ponovno aplavdirani slavljenec »Zvon« otvori s svojim nastopom nastop zborov, ki so mu sledili zbori iz Ljubljane. Umetnost zborovskega petja dosega višek, da čutimo tudi v srcih, kako lepa je jugoslovanska pesem. Navzoča publika je prirejala nastopom zborov in kvarteta prisrčne ovacije. Petju je sledila velika ljudska veselica. — K veličastni proslavi so pripomogli agilni Šmarčanje in Smarčanke, ki so poskrbeli, da je b>' sprejem res lep.	M.	L.
ICpau/
Požar. Predsnočnem je v vasi Breg za Savo začelo goreti. Posestniku »Drakslarju« je pogorelo šest kašt desk. Ogenj je vsekakor podtaknila zlobna roka, ker je drugače nemogoče, da bi začele deske goreti. Na pomoč je prišlo kranjsko gasilno društvo.
Dež. Končno je Kranj vendar dobil dolgo zaželjeni dež. Preko jutra je začel polagoma padati in je padal do 9. ure. Dežja je bilo vsaj za prvo silo. Pomanjkanje dežja za enkrat občutijo samo vasi od Kranja proti Tržiču in proti Radovljici.
Avtopodjctje. Paar in Staus je dne 8. julija dobilo veliki moderni avtobus znamke^ »Saurer«. Popoldne se je vršila poskušnja vožnja iz Kranja proti Gorenjski. Avtobus bo vzdrževal promet na progi Kranj—Ljubljana. Avtopodjetje, ki se ni strašilo stroškov, pričakuje od cenj. -občinstva velike udeležbe pri dnevnih vožnjah, posebno, ko bo veljala nova tarifa (15 Din za osebo za progo Krani—Ljubljana).
Gevhmcci
Kopališče. No, vendar enkrat! Sedaj se bomo pa že lahko brez skrbi kopali. Pretekli teden so kupili nekateri kopalci nekaj parcele ob kolenu, kjer je najbolj primerno za kopanje. Sedaj mora vsakdo, ki se hoče tukaj kopati, plačati 10 dinarjev. Občina je plačala ICO dinarjev za nedoletne otroke. Tako bo šlo 500 dinarjev za travnik, ostali denar se bo pa porabil za poglobitev in regulaoijo potoka in za napravo kabin.
Predrzni berači. Ta teden je hodila nekaj dni po Cerknici 6 članov broječa beraška družina. Pravzaprav bi smel biti berač samo eden, ker mu je manjkala roka. Ostali so bili sami lenuhi. Mladii, močni, pa so si samo umazane in raztrgane cunje nataknili, da so bili podobni beračem. In pri vsem tem so še zelo nadležni. Dobro bi bilo, če bi orožniki tem tičem malo pretipali obisti.
Popravek. V dopisu v »Jugoslovanu« dne 13. jun. moramo popraviti nekaj podatkov. France ni bil od rojstva slaboumen, temveč je bila kriva te bolezni vojska. Starši se ga niso hoteli odkrižati, ker je bil Fr. že samostojen gospodar in sta mu Logarjeva izročila posestvo 4 leta prej kot je prišel k njima. Teta je zelo želela, da bi se France oženil. Ni res, da bi se teta branila iti po orožnike, ampak orožniki
niso našli vzroka, da bi napravili kake korake. Obdukcija se je vršila na licu mesta.
Telovadba. Po 14-dnevnem počitku se bo zopet pričela redna telovadba. V Sokolskem domu je bil tačasno kino Rdečega križa. Sedaj se bo treba pa požuriti, ker se vedno bolj bliža javni nastop Sokola v Cerknici.
Stavbno gibanje. Menda se nikjer tako malo ne zida kot v Cerknici. Skoro neverjetno se nam zdi, da so se v 10. letih sezidale samo 3 stavbe. Se pač pozna, da smo zelo blizu meje! Bomo morali počakati na boljše čase. Po več letih so zdaj začeli graditi novo hišo.
Premestitev. Tukajšnji učitelj g. Jože Šušteršič je premeščen na Rakek za nadučitelja. Z njim bo izgubilo Sokolsko društvo marljivega delavca.
Begunje pri Cerknici
Zastoj v lesni kupčiji. Odkar so Rusi preplavili italijanski trg s svojim cenenim lesom, eo začele cene lesu stalno padati. Sedaj pa je v zastoju vsa kupčija. Trgovci ne kupujejo, kmet pa tudi noče dati pod ceno in čaka boljših časov. Vsled tega je precejšnje pomanjkanje denarja; drugih dohodkov pa za enkrat ni v naših krajih.
Vodovod popravljajo. Okrog 30 let je, odkar so položili cevi za vodovod vasi Begunje in kmalu potem še za Bezuljak. Od tedaj ni bilo še večjih poprav, čeprav bi bile že zdavnaj potrebne. V Bezuljaltu namreč večkrat zmanjka vode, tako je tudi letos nimajo. Odkopali so na več mestih cevi in res so puščale v sklepih. Toda, dokler ne bodo vse cevi odkopane in vsa naprava temeljito popravljena, ne bo šlo.
Fakir Pikasso je preteklo nedeljo priredil v Prosv. domu svoj zabavni večer. No pa so se ljudje nejevoljni vračali domov, češ, take komedijante smo videti že večkrat. Res je škoda ljudskega denarja za take predstave.
Pod čfIo
Jezik reklame
Dandanes je menda že kar moda, da se ljudje na vseh koncih in krajih oglašajo z grajami jezika, kakršnega počno nekateri premalo pismeni ali pa premalo tenkovestni ljudje. Jaz ne vem, ali kaj zaležejo te graje — preprost človek si bo pač vedno mislil: gojiti lep, čist jezik, to je pesnikova stvar, mi, vsakdanji državljani, se pa lahko kar po svoje razumemo med seboj. In tako se bo najbrž vedno našlo precej ljudi, ki bodo za svoje potrebe pisali kar na slepo roko, ki bodo vedno kar tako kaj zmandrali skupaj in izobešali v javnost, samo za svoje najsvetlejše in najusodnejše trenutke — kadar bodo prvikrat v življenju pise1: neznani obeževanki, ali kadar bodo na visoko oblast vlagali kako težko prošnjo — tedaj bodo šli in si bodo poiskali vedeža, kakršnih bo najbrž vedno med nami, da bi jim zložil, kakor je lepo in prav. In vendar bi tako ne smelo biti; lep, pravilen jezik bi vendar ne smel biti samo privilegij pesništva, treba bi bilo, da bi se vsi ljudje na svetu vedno menili in si pisali med seboj, kakor gre. In jaz bi dejal, da bi moral trgovec na jezik, v katerem v štacuni, v pismih in v reklamah občuje s svojimi odjemalci, skoraj tako skrbno paziti, kakor bi moral paziti na solidnost svojega blaga. Zakaj vsakdo, ki na kakršenkoli način izstopa v javnost, je vedno do neke mere odgovoren za zdravje svojih soljudi: če je tvoj poseP, prijatelj, da prodajaš riž, skrbi, da bo tvoj riž zdrav; če imaš na srcu nekaj stvari, ki bi jih rad objavil ljudem, glej, da jih ne boš objavljal v kakem rokovnjaškem, temveč v kakem živem, resničnem jeziku — recimo kar naravnost — v slovenskem jeziku.
Jaz ne vem — toda meni je kar nerodno hoditi v lokale, ki so jih vrli gospodarji bodisi znotraj, bodisi v izložbah in na vratih okrasili s kakimi nerodnimi napisi — in taki napisi so v Ljubljani nadvse priljubljeni. Izložbe, ki po svoji estetski urejenosti lahko tekmujejo z izložbami na Dunaju in v Parizu, so prav rade okrašene še s kako tablico, na kateri boš bral: Srebrne in zlatne ure ali pa recimo: kar prinese moda (kar se v nemškem izvirniku čisto lepo glasi: Was die Mode bringt in se po naše najbrž pravi: kaj prinaša moda.) Gostilničarji, ki se tako bohotno razcvetajo po vseh ulicah in trgih, te vabijo na: Šibeničlto vino. In če zdaj, ko vse okrog tebe vre na morje, vzameš v kavarni kak dnevnik v roke in pogledaš še po tistih neprijetnih platnenih reklamnih vložkih, ki so v njih, boš videl: Na jugoslovenskoj rivijeri se preporočajo sledeči pensijoni...
človek bi se moral malo skupaj : brati in bi jim moral lepo razložiti: kadar delajo reklamo, naj vedno najprej izberejo jezik, v katerem jo bodo napisali.	J.	rn
Kcpan/e danes in nekdaj
Današnja moda zahteva, da se ljudje kar največ kopajo, solnčijo in zračijo. Pravijo pa, da splošen klic po solncu, zraku in vodi ni samo modna zahteva, ampak da je to posledica znanstvenih izsledkov. A najsi bo to tako ali tako, dejstvo je neoporečno, da zahtevamo danes zračna in svetla stanovanja s kopalnicami, da se gibljemo kolikor mogoče na prostem in da se solnčimo in kopamo.
Ni pa bilo vedno tako. Vemo pač, da je bilo kopanje pri starih narodih, zlasti pri Grkih in Rimljanih, silno razvito, torej prav pri narodih, ki so imeli največ razumevanja za nego telesa in za telesno le-poto.V Rimu stoje še danes ostanki ogromnih in z vsem razkošjem opremljenih kopališč, ki so jih zgradili rimski cesarji in drugi mogočniki, da so si pridobili naklonjenost ljudstva.
Poznamo pa tudi čase, ko je veljalo kopanje in celo navadno umivanje za nedopustno in nedostojno in nemoralno. Odkod so se ti za naše današnje pojmovanje precej čudni nazori razvili, še ni pojasnjeno. Eni trdijo, da so se ljudje v srednjem veku odvrnili od kopanja, ker so bili mnenja, da so se razne nalezljive bolezni, ki so takrat prav pogosto divjale po Evropi, širile iz kopališč. Popolnoma krivo to naziranje ni, ker tudi mi pazimo, da se zlasti v skupnih, zaprtih kopališčih voda pogosto menja, da preprečimo nevarnost okužitve. Zato so začeli takrat javne kopalnice, brez kakoršnih ni bilo skoro nobeno mesto, kar po vrsti zapirati. Polagoma pa so se uveljavili tudi tedanji moralni nazori, ki kopanju na prostem niso bili posebno naklonjeni. Naposled pa so nastopili celo nekateri zdravniki proti kopanju, trdeč, da so oni sami ostali vse svoje življenje zdravi, čeprav se niso nikdar kopali.
Končno pa so nastopile proti kopanja tudi oblasti, ki so prepovedale odraslim in otrokom kopati se na prostem.
Strahovi iz stare c. kr. Avstrije
O	strahovih oziroma o procesiji strahov iz stare c. kr. Avstrije piše v «Frankfurter Zei-tung> g. Milan Dubrovič to-le:
«Stara c. kr. Avstrija je sicer umrla, njen duh pa še vedno živi. Ona ima celo svoj naslov: Singerstrasse 17, Dunaj. Ima tudi uradne prostore, ima z bankovci napolnjeno blagajno in ima svoje uradnike, ki uradujejo po nalogu stare c. kr. Avstrije. Ti uradniki izvršujejo pravne obveznosti stare c. kr. Avstrije. Stara Avstrija je imela namreč silno mnogo upnikov in njeni današnji upravniki varujejo njen ugled kot pošteni trgovci s tem, da svoje obveznosti izpolnjujejo. Stara Avstrija plačuje obveznosti iz svojih dolgov vsakomur, kdor se potrudi do nje, v poštenih bankovcih, na katerih stoji zapisano: Avstro-ogrska banka plača donosilcu vrednost teh bankovcev v zakonitem kovanem denarju. Nič ne stori, če avstro-ogrska banka obljubljenega kovanega denarja ne izplačuje in da bankovci niso nič vredni — glavno je, da se obveznosti stare c. kr. Avstrije izpolnjujejo.
V	stari, lepi baročni palači v Singerstrasse 17 se torej nahaja državna centralna blagajna. Skozi impozanten vhod s krasnim stropom prideš do mogočnega stopnjišča, ki je mojstrsko delo stare arhikture. Mimo starinskih vrat iz kovanega železa prideš v prvo nadstropje, kjer izplačuje duh ali strah stare Avstrije v blagajniški dvorani svoje stare obveznosti v neupogljivi poštenosti. Najprej so o tem le govorili. Ljudje so zvedeli, da nekje v nekem posebnem uradu praktično upoštevajo p. incip, ki ga je postavila stara Avstrija, da «krona je kronam. Rekli so, da nekje izplačujejo stare obveznosti z dvo-kronskimi bankovci, ki jih nalašč v ta namen tiskajo. To mesto so ljudje našli — bila je to centralna državna blagajna, kamor prihaja dandanes silno mnogo ljudi. Vsak dan odpravijo 40 do 50 oseb in promet Upnikov, ki so dosegli izplačilo svojih obveznosti, znaša povprečno po vrednosti 1 groš (približno 2 naše pare) dnevno. V starem avstrijskem denarju gre seveda za znatno večje številke, kajti 50 grošev je vendar 5000 starih avstrijskih kron. Splošno pa pridejo do obračuna svote, ki so premajhne, da bi se dale izraziti v groših. So to navadno najsiromaš-nejši ljudje iz stare Avstrije, ki se pa kapri-cirajo na svojo pravico, da vsaj formalno pridejo do svojih obresti.
Vprašali boste, kdo so tisti ljudje, ki se ne plaše ne truda in ne časa, da dobe obresti svojih vojnih posojil in predvojnih državnih obveznic izplačane magari v starih dvokronski^ avstrijskih bankovcih točno kakor se gre. To so fanatiki pravice, to so ljudje, ki spe že od 1. 1918. naprej, in ljudje, ki ne morejo živeti brez živčne draži, da morejo enkrat nad državo pošteno zabavljati.
Zjutraj ob 9. uri začno uradovati, nehajo pa ob dveh. Resnih obrazov in z aktovkami v rokah prihajajo upniki stare c. kr. Avstrije po lepem stopnjišču v blagajniško dvorano. Drže in obnašajo se tako, kakor bi se res šlo za prave vrednote. Postavijo se v prostore med okni in se plašno ozirajo, če ne stoji kje kak ropar, potem pa še enkrat štejejo z mokrimi prsti svoje kupone. Večinoma so to tisti stari gospodje, ki nimajo drugega opravka kakor da hodijo vsak dan na Uranio (mi v Ljubljani bi rekli v «Zvezdo») gledat, koliko je prava ura. Večina njih je resna in korektna. Mnogi prihajajo v poslopje že vsi rdeči in z napetimi žilami na čelu in hite mimo vratarja v blagajniško dvorano.
Tam leže na mizi v velikih kupih in lepo
Najmanj so se kopali in umivali ljudje v 17. in 18. stoletju. Celo »solnoni« francoski kralj Ludvik XIV., ki je živel od 1. 1638. do 1. 1715., se je ponašal s tem, da se ni nikoli kopal. V njegovem krasnem dvoru v Versailles-u ni bilo nobene kopalnice in česar ni bilo na dvoru najsijajnejšega tedanjega kralja, katerega so vsi večji in manjši knezi posnemali, tega seveda na manjših dvorih tudi ni bilo. Po dvorskih navadah in manirah pa se je ravnalo tudi premožno meščanstvo. Vse dvorsko osobje, moškega in ženskega spola, je bilo ravno tako neumito kakor kralj sam. Ce ogledujemo danes slike bogato in razkošno oblečenih tedanjih dvorjanov in dvorjank, moramo tudi vedeti, da se ti ljudje niso nikdar umivali, niti po obrazu in po rokah, ampak so svojo lepoto ustvarjali le z raznimi mazili. Zjutraj, ko je tedanja gospoda vstajala, so prišli k njim strežaji in stre-žajke s suhimi brisačami, s katerimi so jim odgrnili kožo, potem so jih pa mazali z raznimi dešečimi olji in drugimi lepotili, da so preganjali neprijeten vonj kože.
Zgodovina pozna celo kraljice, ki so se bahale, da niso nikdar pomočile svojih rok v vodo. Živeli so pa tudi ljudje, ki so se hvalili, da ni nanje nikdar padla kaplja dežja, ker so se bali, da jim ne bi voda prišla do' kože.
Vse tiste znane lepotice, kar jih pozna zgodovina francoskega dvorskega življenja in ki jih slavi kot »lepotice«, se niso nikdar umile.
Šele na Angleškem so prišli počasi do spoznanja, da je kopanje za zdravje zelo koristno in iz Anglije se je kopanje zopet razširilo in uveljavilo po vsi Evropi.
Tudi v naši deželi je kopanje še precej nerazvito, čeprav slari pomisleki proti kopanju vedno bolj padajo, in bo treba še mnogo telesno-vzgojnega dela, predno bodo zavladali tudi v življenju naših priprostih ljudi solnce, voda in zrak.
zaviti nekdanji stari avstrijski bankovci, za-
J v velikih, ognjevarnih blagajnah pa so nakupičeni še večji zakladi papirja za izplačevanje upnikov stare države. Denar vsak dan preštejejo, vsak dan narede blagajniški zaključek, vsak dan špičijo svinčnike. In tu sem videl, kar nisem nikdar verjel: star gospod je prejel 25 rdečih dvo-kronskih bankovcev in jih je skrbno shranil v svojo listnico.
To je današnjega pol groša (avstrijskega). Pri naslednjem izplačevanju bo dobil še drugo polovico.
Kriminaliteta na Dunaju
Dunajsko policijsko ravnateljstvo izdaja vsako leto svoj »letopis zveznega policijskega ravnateljstva«, kjer objavlja obširen statističen materijal o svojem vsakoletnem delovanju. Po tem letopisu se je kriminaliteta na Dunaju tudi 1. 1929. znatno dvignila, kajti število zločincev kjer je morala policija poseči vmes, je narastlo za 5 odstotkov, število prestopkov pa se je dvignilo za 12 in pol odstotka. V 82 odstotkov preiskovanih slučajev se je policiji posrečilo krivce izslediti in jih izročiti sodišču. Leta 1927. je bilo dunajski policiji prijavljenih 20.376 zločinov in 33.551 prestopkov,
1.	1928. pa 18.686 zločinov in 36.819 prestopkov a 1. 1929. so se te številke dvignile na 19.594 zločinov in na 41.655 prestopkov. Med zločini je bilo največ ubojev, vlomov in goljufij. Posebno raste število umorov. Leta 1925. je zabeležila policijska kronika le 65 umorov, 1. 1929. pa že 111. Ropov izkazuje poročilo nekaj manj kakor prejšnja leta.
Leta 1929. je bilo policiji prijavljeno, da je »izginilo« 7151 oseb. Policija pa je poizvedela za nova bivališča velike večine »izginulih« oseb, kajti le 146 jih je res »izginilo«. Samomorov je bilo na Dunaju leta
1929.	ravno 1000 (leto prej 930). Med samomorilci jih je bilo 35 mladoletnikov. Število samomorov stalno narašča. Največ se morijo ljudje zaradi revščine, posebno zaradi brezposelnosti, potem zaradi nesrečne ljubezni in zaradi bolezni. Največ se more služkinje (629 v 1. 1929.).
Oddelek za preganjanje trgovcev z dekleti in za pobijanje spolnih boleznih je imel opravka s 3470 osebami ženskega spola. Od prijetih žensk jih je bilo 706 bolnih, ki so jih izročili v bolnišnice. Posebno Pozornost je ta oddelek posvečal »salonom za masažo«, ker se pod to krinko posebno rada skriva nemoralnost. V evidenci je imel ta oddelek tudi časopisne oglase, kjer ponujajo ženskam službe v inozemstvu. Policija je intervenirala v 303 slučajih, toda pozitivno dokazanega slučaja trgovine z dekleti tudi letos ni bilo. Pod policijskim nadzorstvom je stalo 1. 1929. 826 žensk, od katerih je bilo 8 starih po 20 let, 3 po 21, 56 je bilo starih 22 do 25 let, 180 je bilo starih 26 do 30 let, 351 jih je bilo starih po 31 do 40 let, 170 po 41 do 50 let, 58 jih je bilo starih nad 50 let, najstarejša pa ima 66 let.
Zaradi pijanosti je bilo kaznovanih 14.000 oseb, med temi 986 žensk. Največ pijancev je bilo med dninarji (3299) in med vozniki (295 šoferjev* 146 železničarjev, in 73 spre-
vod ikov cestne železnice). Študentov je bilo zaradi pijanosti in kaljenja nočnega miru obsojenih 107.
Število društev za izseljevanje je na Dunaju zelo padlo. Leta 1929. je bilo le še 7 takih društev, ki pa niso razvijala skoro nobene delavnosti.
Al Capone - poglavar ameriških zločincev
O	Al Caponu govore danes v Ameriki mnogo več kakor o predsedniku Hooverju, Lindbergu, Byrdu ali Kingsfordu Smithu, ki se baš sedaj pripravlja na let v Evropo preko oceana. To je tudi precej razumljivo, ker dajejo predsednik in pa letalci občinstvu le malokdaj priložnost, da o njih govori, dočim objavljajo ameriški listi o Al Caponu in o njegovi zločinski tolpi skoraj vsak dan kakšno zanimivo novico ali pa celo senzacijo. Enkrat so n. pr. poročali, da je poglavar ameriških banditov povabil občinske svetovalce v znanem morskem kopališču Miami na Floridi na neko veliko svečanost, drugič je priredil neko svečanost v svoji vili za šolsko mladino, potem je zopet dal ukrasti nekemu preiskovalnemu sodniku neke akte, ki so se tikali njega itd. Vsi dosedanji poskusi, da se Ca-ponea onemogoči zakonitem potem, so ostali doslej brezuspešni in vse ameriške oblasti so si jedine v tem, da je Al Capone vodja neke velike tihotapske tolpe, ki je osebno odgovoren za veliko število ubojev in ropov, toda dokazati mu doslej niso mogli še nič.
Te dni je Al Capone zopet dokazal, kaj zna. V Čikagi, svetovnoznanem gnezdu roparjev, je vlada trenotno nekoliko ostreje nastopila proti tihotapcem alkohola in je velike množine alkohola tudi zaplenila, tako da je začelo v mestu primanjkovati alkoholnih pijač. Te lepe priložnosti za dober zaslužek Al Capone ni hotel zamuditi in je ukazal svojim ljudem, naj na določen dan spravijo čim več alkohola v Či-kago. Njegova tolpa je res pričela spravljati alkohol v Chikago od vseh strani. Za tihotapstvo pa so izvedele tudi oblasti, ki so ves alkohol zaplenile in ga shranile v tajnem državnem skladišču. A tudi Al Capone je zvedel od svojih ljudi, kje se nahaja zaplenjeni alkohol, in je sklenil, polastiti se dragocenega zaklada za vsako ceno.
Zgodaj zjutraj se je pripeljalo 15 težko oboroženih banditov do skladišča, kjer je bil shranjen alkohol. Štirje banditi so odšli v skladišče do stražnika, ki je mislil, da ima opraviti z vladnimi organi. Spregovorili so ž njim nekaj besed, nenadoma pa so ga pograbili in zvezali. Na to so pa začeli zaplenjeni alkohol tovoriti na svoje avtomobile. Po triurnem delu so se odpeljali neznano kam. Eno uro kasneje so pa prišli pravi delavci v skladišče, ki so našli staržnika zvezanega in ki jim je povedal, kako je bilo. Oblast sedaj bandite zasleduje, a brez uspeha.
»Petter-Killer« — najnovejši strah New-Yorka
Iz New-yorka poročajo, da ima sedaj tudi Newyork svojega »dtisseldorfskega morilca«, ki je strah in trepet celega mesta in okolice. Posebno gosto naseljeni del mesta »Long4sland« se trese pred tem neznanim človekom, ki se zna zelo spretno izmikati velikemu številu uniformirane in civilne policije. Predrznež je v dveh pismih javil pristojni oblasti, da bo pomoril še 7 oseb, ki so se baje težko pregrešile proti neki veliki, a oblastem docela neznani mednarodni zvezi in ki so zaradi tega zapadle smrti. On, morilec, pa je bil izbran in določen, da obsodbo izvrši, in zato je prišel v ta kraj iz daljne dežele. V svojih pismih se poslužuje neznani zločinec tudi raznih »tajnih« znakov, podpisuje se pa skrivnostno s »3—X«. Nekateri domnevajo, da je ta človek blaznež, ki je pobegnil iz kakšne norišnice, verjetnejše pa je, da je to človek z bohotno razvito fantazijo. Dekleta, ki so ga po noči videle in slišale, pravijo, da govori dobro angleško, ampak s tujim naglasom. Njegova pisma dokazujejo, da je izobražen. Okolnosti pa, v kakoršnih izvršuje svoje zločine in ki vzbujajo v njem brez dvoma perverzne občutke, so mu pri-nasle priimek »Petter-Killer«. Ta beseda iz krajevnega new-yorškega narečja se ne da prestaviti popolnoma po smislu. V New-yorku se namreč mladi ljudje, fantje in dekleta, • navadno vozijo zvečer z avtomobili v zeleno okolico, tam pa se ustavljajo, kjer jim najbolj prija. Sredi najlepše zabave pa se pojavi pred parom neznan mož in nastavi mlademu zaljubljencu revolver na čelo. Tako je zločinec ubil že dva new-yor-ška fanta. Prestrašena dekleta so v obeh slučajih gledala, kako so se njihovi fantje zgrudili mrtvi na tla, njih pa se ni zločinec niti dotaknil, ampak jih je še celo vljudno spremljal do bližnje avtobusne postaje. Ko se je za te zločine zvedelo, je poslala policija takoj močne oddelke varnostne straže
v	new-yorško okolico, takrat pa je zločinec zopet pisal golicijij da je. vse to nepotreb-
no ,ker je že dobil v roke papirje od oseb, katere je iskal, in zato ne bo več nikogar umoril. Njegovo »poslanstvo« je končano, on sam pa že leti s svojim letalom v neko daljno deželo. V pismu tudi namiguje, da je bil nekdaj častnik v nemški armadi, sedaj pa da je v ruski službi.
Po 31 letih spregledal
V Newjorku živi neki gospod B. Fish, kateremu se je leta 1899. pripetila težka nesreča. Bil je baš na ženitovanjskem potovanju, ko mu je padel na glavo z visoke strehe kos opeke. Udarec ali pa strah je imel za posledico, da je Fish na mestu oslepel. Za svoje ozdravljenje je storil vse, kar je mogel, In je potrošil za zdravnike in za ležanje nad 50.000 dolarjev, toda tudi najboljši špecijalisti mu niso mogli pomagati. Ko je Fish uvidel, da so vsi poskusi, pridobiti si svoj vid nazaj, brezuspešni, se je udal v svojo usodo s filozofičnim mirom. Kljub svoji slepoti pa je ustanovil trgovsko šolo, ki je odlično uspevala. Fish je bil vedno vesel in dobre volje. Ko pa mu je pretekli pondeljek zvečer žena zopet prebirala časopise, se je zgodil čudež. Fish je nenadoma vzkliknil: Jaz zopet vidim! Odkar je bil ob vid, je preteklo 30 let.
Fiisha so obiskali številni časnikarji, da ga izprašajo, kako se počuti sedaj. Fish je odgovoril, da se mu zdi, kakor da je prišel drugiS na svet. »Pa ste sedaj srečni?« — so ga vprašali. »Mogoče bom kasneje še bolj srečen«, — je odgovoril Fish, »sedaj sem le silno iznena-den. Ta svet je za mene popolnoma nov. Ko mi je žena pokazala avtomobile, ki drve po ulicah, sem se kar prestrašil, kot majhen otrok. Vse je drugače kakor sem si predstavljal. Mislil sem n. pr., da se oblačijo žene še danes tako kakor pred 30 leti, to je, da nosijo dolge halje. Sedaj pa vidim, kako se je vse to izpremenilo. Moški so bili nekdaj brkati in bradati, danes pa so vai obriti, kar je njihove obraze popolnoma izpre-mendlo. Najbolj čudno pa se mi zdi, ko se sestanem s prijatelji, Id jih nisem še poznal, predno sem oslepel. Če si hočem sedaj napraviti pravilno sliko o njih, kakor jih gledam, si moram jasno predstavljati njihov glas, po katerem sem jih poznal doslej. Edino, kar se ni izpremenilo od takrat, so cvetlice.«
Dviganje vojne ladje »Rostislav«.
Ekspedicija podvodnih del se je lotila dviga« nja »Rostislava«, ki ga je potopila bela armada leta 1921. pri vhodu v preliv. Ladjo so pod vodo razstrelili in dviguje po kosih.
Po dvigu »Rostislava« bo ekspedicija začela' dvigati potopljene parnike ob obrežju Belega morja in Ledenega oceana, kjer so zlasti med državljansko vojno potonila ogromna bogastva. Ker je ekspedicija opremljena z modernimi stroji, tečejo dela uspešno.
Največji dijaški dom na svetu.
Največji dijaški dom na svetu so odkrili 1. t. m. v Varšavi. Stroški za to veliko zgradbo so znašali okoli 70 milijonov dinarjev. Dom obstoji iz treh poslopij. V domu se nahaja velika knjižnica, dvorana za predavanja, telovadnica, zdravniški ambulatorij in kopališče s 26 metrov dolgim in 6 metrov širokim bazenom. Sob za dijaška stanovanja pa je 1033. V celi zgradbi stanuje nad 1600 oseb.
Tvrdka Bafa v Jugoslaviji.
Znana tvornica obuvala Bata namerava odpreti v Jugoslaviji še 40 svojih prodajaln. Kakor so časopisi poročali, pa namerava Bata zgraditi v naši državi tudi svojo tvornico, samo mesto še ni določeno, kje bo tvornica stala, ali
v Karlovcu, ali v Apatinu, ali v Zagrebu’ ali na Visokem pri Sarajevu. O tem bo sklepalo podjetje 8. t. m. na seji svojega upravnega' sveta.
Sežigajte odpadke in smeti!
Udruženje za snažnost cest v Manchestru je priredilo poseben propagandni teden, da bi vzbudilo pri gospodinjah zanimanje za sežiganje smeti. Pobiranje in odvažanje smeti in odpadkov stane davkoplačevalce na leto skoraj
200.000	funtov, ker morajo na teden izprazniti po 196.000 zabojev smeti v vozove in jih odpeljati. Povprečno drži vsak zaboj po 20 kil smeti. Ce bi se pa gospodinje dale pregovoriti, da bi več smeti in odpadkov sežigale, zlasti kosti in ostanke zelenjave, bi se teža smeti pri zaboju znižala na teden najmanj za 1 kilogram, kar bi bilo zelo koristno iz zdravstvenih ozirov, teža odpadkov, ki jih je treba odvažati, bi se pa: znižala za 100.000 ton na leto, kar bi pomenilo za davkoplačevalce znaten prihranek.
Kanal Kama-Pecora.
V območju obeh rek pregleduje te dni po, sebna komisija pripravljalna dela, da sklene, kdaj naj se prične z glavnimi deli. V pr*
vi vrsti se bo gradilo kolvinski jez z hidre-električno centralo na 60 tisoč kilovatov* Spoj obeh rek s kanalom bo omogočil kolonizacijo pečorslcega ozemlja in napraviti velikanski vodni rezervoar, ki bo uravnaval globine v rokah Kolva, Viišera in Vrhnja Kama do Penmi. Gradba kauala je preračunana na 4 leta in bo stala 60 do 75 milijonov rubljev. V komisiji sodelujejo zastopniki amerikanskih firm, nemški inženjer, Wessemann, geolog Čarno v in cela vrsta
Učenjakov,
Izvoz medu na Nizozemsko
V malo državah Je slaščičarska obrt tako razvita, kakor je na Nizozemskem. Ta država poseduje 16 velikih tvornic za izdelovanje raznih slaščic s kapitalom 4 milijonov goldinarjev (88 milijonov Din), poleg tega se nahaja v vsakem mestu cela vrsta manjših obrti, ki pre-delavajo med. Domača produkcija meda ne zadostuje za pokritje te velike potrebe, zato se mora med uvažati. Uvoz zadnjih petih let je iznosil preko 8600 ton v vrednosti 1"4 milijonov goldinarjev letno. Sledeča razpredelnica nam predstavlja razvoj uvoza meda na Nizo-semsko:
ton vrednost v fL
1924.	8.650	1,613.120
1926.	8.434	1,510.013
1926.	8.607	1,296.217
1927.	8.753	1,295.844
1928.	3.399	1,162.000
1929.	8.788	1,358.000
V kolikor *e tiče zaščite domače proizvodnje, Je stopil L Januarja 1930. v veljavo zakon o ■aščlti domačega pridelka in sicer se mora od tedaj označiti med domačega pridelka s posebnimi znaki. Nizozemski čebelarji so namreč mišljenja, da bodo domači industrijci raznih ■laščic dajali prednost domačemu medu in se bo radi tega ves domač pridelek lahko uporabil v teh industrijah. Medtem pa ne morejo industrijci medenih slaščic nuditi posebne prednosti domačemu medu, ker ni zadosti lin. čebelam namreč primanjkuje dobra paša, pa radi tega proizvodi zaostajajo za onimi drugih držav, kjer najdejo čebelo dobro hrano radi ugodnejšega podnebja in raznovrstnosti hrane. Kot uvozne države prihajajo v poštev: Kuba, Francija, Severna Amerika, Kanada, Čile in Letonija. V zadnjih petih letih so največ uvozile Kuba in Francija, manj pa ostale navedene države.
Cene so se leta 1929. kretale za uvoženi »belit med, kakor ga Nizozemci zovejo, za 100 kg med 49 in 52 fl. Ta med se je uporabil za neposredno potrošnjo. Žitni med se je plačeval za 100 kilogramov z 60 do 66 fl. Uvozne države, kakor Kuba, Mehika, Kalifornija in Cile, so imele v
letu 1929. manjšo produkcijo. Razven tega je blago iz teh krajev prišlo pozno na trg, pa so za to cene bile prilično visoke. Vkljub slabi proizvodnji je uvoz na Nizozemsko porastel od 3-4 milijonov kg v letu 1928. na 3'8 milijone kg leta 1929.
Kanada, Letonija in Francija so uvažale temni ajdov med. Letonija je ta med uvozila sama iz Ukrajine in Sibirije, medtem ko so druge uvozne države prihajale na tržišča z belim medom, ki se uporablja pri izdelovanju raznih slaščic. Med, katerega je Nizozemska uvozila iz Kalifornije in Havajskih otokov, se uporablja kot Jestvina za zajutrek * kruhom, obloženim s šunko. Ta med nazivljejo Nizozemci »boterhammenhoningit. Uvoženi med iz Nemčije preko Hamburga in Bremena ni nemškega izvora. Najbrže je to med iz raznih prekomorskih uvoznih držav, ker uvaža Nemčija sama med in pokriva svoje potrebe večinoma na amsterdamskem tržišču, čeprav je v zaščito svoje lastne produkcije uvedla carino 65 RM za 100 kg brutto, kar znaša okoli 74'— RM za 100 kg netto.
Po poročilih iz raznih let o uvozu meda bi bilo potrebno, da naši izvozniki pazno zasledujejo tamošnja tržišča. V to svrho bi služil stalen zastopnik, ki bi obveščal izvoznike v času, kadar niso druge uvozne zemlje s svojimi proizvodi pravočasno na tržišču ali ako njihova produkcija ni zadostna za obskrbo nizozemskega tržišča. Na ta način so mnoge druge države plasirale svoje proizvode in vpostavile stalne zveze z uvozniki. Seveda so nekatere države že tako dobro uvedene, da se drugi proizvodi iste kakovosti in iste cene težko uveljavijo, radi tega je treba pač skrbno motriti tamkajšnje potrebe.
Carina na med znaša 4 fl. za 100 kg, ako se uvaža pakiran v težini nad 1200 gramov. Med, ki je pakiran v težini do 1200 gramov, se carini z 8% naznačene vrednosti več 22'50 fl. za vsakih 100 kg. Za uvoz meda na Nizozemsko niso potrebni nikaki dokumenti ali posebna spričevala.
Koledar mednarod. razstav in sejmov v mesecu juliju in avgustu 1930.
ANGLIJA: v Hull-n, gospodarska razstava, termin 16.—18. Julija; v Londonu, mednarodna razstava (»Zdravje in sreča«), termin 16. do 26. Julija; v Londonu, svetovni kongres perutninarstva ln razstava, termin 22.—30. julija; v Dublinn, jesenska razstava (Horse show), termin 5.-8. avgusta. — CESKOSLOVAŠKA: v Reichenbergu, XI. reichenb. sejem, termin 16. do 22. avgusta; v Bratislavi, X. medn. Dunav-•ki sejem, termin 24. avgusta do 2. septembra. — LUXEMBUHG: v Lraemburgu, IX. luxemb. medn. sejem, termin 9.-18. avgusta. — NIZOZEMSKA: v Enkhnizen-u Zuiderzee, ribarska razstava, termin Juli—avgust. — NORVEŠKA: v Drontheim-n, poljedelska razstava in ribar-■tvo, termin 1. Juni do 5. oktober. — POLJSKA:
▼ Poznanju, mednar. razstava za promet in turizem, termin 6. julija do 15. avgusta. — 6VED-SKA: v Stockholmu, razstava švedBke umetne in hišne industrije, termin 20. maja do 1. oktobra, v Malnio, vzorčni sejem, termin 4.—10. avgusta,. — ŠVICA: v Curihu, medn. kulinarična razstava, termin 30. junij do 31. julij, v Baslu, Švicarska razstava stanov, termin 16. avgust do 14. september.
Vse potrebne informacije daje Interesentom na razpolago uredništvo. Za pismena sporočila Je priložiti znamko za odgovor.
Gospodarske vesti
X Delavski prispevki za bolniško zavarova-nje. Na okrožni urad za zavarovanje delavcev prihajajo vprašanja in pritožbe glede odtegljajev la zavarovalne prispevke, ki jih smejo odtegniti delodajalci od delavnih mezd. V tem pogledu se pojasnuje, da sme delodajalec po §-u 35 ZZD. odtegniti svojim nameščencem za bolniško zavarovanje in za borzo dela polovico prispevka ier celotni prispevek za delavsko zbornico. Za V*e te prispevke »me delodajaleo skupno odtegniti od klavske mezde za en teden sledeče prispevke: pri tedenski plači do 48-— Din — Din 1-38, o<f 48'- do 57-60 - 1-66, od 57;60 do Q9-60 — 2-—, od 69 60	do	84 —	—	2*1,	od
64-- do 105-& — 2-90, od 105 80	do	120-—	—
f48, od 120*— do 144-----414,	od	144--	do
172-20 — 4-97, od 172-20	do	204’----5-97,	od
*04-— do 240----- 7"04, od 240-— do 288-----
8-28, od 288-— dalje 9 94. Prispevki se predpisujejo za vse delavne dneve, med katere se Itejejo prehodne prekinitve dela vsled vremenskih neprilik in praznikov. Le za nedelje se ne »ačuna nikak prispevek, ako delavci ne delajo tedno tudi ob nedeljah. Drugačni dogovori med delodajalcem in nameščencem o plačevanju prispevkov so neveljavni.
X Presenetljiva objava poljedelskega mini-•trstva o stanju naše letve. Po poslednji objavi poljedelskega ministrstva je razvidno, da bo letošnja naša žetev rekordna. Žetev se širom cele države nahaja v polnem razmahu. Letošnji
Eonos žetve se ceni na 25 odstotni presežek inske letine. V splošnem se smatra, da bo tudi akovost žita letos znatno boljša vsled stro-ovne selekcije semena in racijonalne obdelave •emljišč. Posebno dobri so uspehi pri pšenici in *ži, medtem ko sta ječmen in oves nekoliko •labše kakovosti. Tudi koruzi napoveduje poročilo dobre uspehe. Poljedelsko ministrstvo se ( največjo marljivostjo trudi, da se žetev in pravilno in racijonelno.
na razpo-
(pravljanje žitaric vrši pravilno in i y to svrho je stavilo interesentom
zelenjaštva je v finančnem oziru vsestransko zadovoljila.
X Sanacija hrvatskih kmečkih zadrug. Hrvat-ski zadružni savez je prejel od vlade Din 5-25 milii. v svrho sanacije. Od te vsote sta se vpo-rabila 2 milijona za izbris dolga pri priv. Agrarni banki. Ostala vsota pa se je savezu izplačala.
S tem je ta največja hrvatska zadružna institucija povsem sanirana in ni zaprek za ugodno zadružno razvijanje Savske banovine.
X Konferenca gospodarskih korporacij v Zagrebu. Na inicijativo zagrebške zbornice za trgovino in industrijo se bo v prihodnjih dneh v Zagrebu vršila konferenca gospodarskih korporacij iz vse države. Na tej konferenci bo pretreseno vprašanje železniških ta-rifov, sklenjenih med Grčijo in našo državo, to pa radi tega, ker so po mnenju naših gospodarstvenikov ti tarifi previsoki in ker onemo-gočujejo ugoden železniški promet.
X Priprave za jesensko izvozno kampanjo. Na podlagi dobljenih informacij pripravlja prom. min. že sedaj vse potrebno, da uspe čim bolje letošnja jesenska izvozna kampanja. Pripravljeno je že potrebno število vagonov za prevoz in izvoz sezonskih poljedelskih pridelkov. Dosedanje malo število vozov in njih tehnično pomanjkljiva notranja oprema sta pomenjala za naš izvozni promet doslej velik nedostatek. V letošnji jesenski sezoni bo ta nedostatek odpravljen. Vagoni, v katerih se je do sedaj prevažalo žito, sadje in zelenjava, so bili brez potrebne ventilacije, tako da je visoka temperatura znatno škodila našim proizvodom, poslanim v inozemstvo. Notranja oprema vozov tudi ni odgovarjala zahtevam naših izvoznih izdelkov, ker se je do sedaj tovorilo v vozove blago na tak način, da se je moralo medpotoma pokvariti. Novi vagoni, ki jih prometno ministrstvo v velikem številu stavi na razpolago za letošnjo izvozno kampanjo, nimajo več teh nedostatkov. Vozovi so preskrbljeni s potrebno ventilacijo in popolnoma novo notranjo opremo, tako da bodo tudi občutljivejši izvozni predmeti brez škode vzdržali prevoz.
X Krediti PAB. Na poslednji seji izvršilnega odbora Privilegirane agrarne banke so bili odobreni naslednji krediti: 218 hipotekarnih kreditov v znesku 7,728.000 Din, 1507 zadružnih kreditov v znesku 58.000 Din. Skupno znašajo ti krediti 18,087.117 Din.
X Ponovno opuščanje čilskih golitrskili interesov g strani jugoslovanskih industrijcev. Z An-tafogasta poročajo, da je naš veleindustrijalec Jakov Sabioncello po zgledu g. Baburizze prodal vse svoje solitrske interese v Cile družbi Anglo-Chilean Nitrate. G. Sabioncello je nadzoroval preko 34 solitrskih podjetij, ki so zaposlovala do 10.000 delavstva. G. Sabioncello je odpotoval v Pariz.
X Lokomotive na račun reparacij. Prometno ministrstvo je prejelo obvestilo nemške vlade, da je bilo za račun letošnje kvote našega repa-racijskega računa odposlanih 60 velikih modernih lokomotiv ter 15 lokomotiv za ozkotirne proge. Poleg tega je bilo za isti račun odprem-ljenih večje število tovornih vagonov.
X Naš izvoz prašičev v Francijo. Na podlagi dogovora med našo državo in Francijo, o čemur smo svoječasno že poročali, je bilo odpremlje-nih v zadnjih treh tednih 45 vagonov naših prašičev v Bordeaux.
X Vojskovodja žitne bitke, kandidat za Noblo-vo nagrado. Ameriški gospodarski pisatelj Poult-ney Biglow predlaga v daljšem članku new-yor-ške »Herald Tribune«, naj bi se letošnja Noblo-va nagrada podelila Mussoliniju kot priznanje za njegovo uspešno agrarno politiko, ki naj bi
X Svetovna konferenca srebra. Za mesec november je sklicana svetovna konferenca srebra, pri kateri bodo udeležene vse večje države, ki se ukvarjajo b produkcijo in predelavo svetovne kovine. Indijska vlada je izjavila pripravljenost držati se vseh določil, ki Jih bo konferenca odobrila. Vidne zaloge srebrne kovine v Indiji so trenutno znatno večje, kakor znaša skupna letna produkcija vsega sveta. Na konferenci se bo predvsem stremelo za tem, da se v Mehiki vpostavi posebno kontrolno institucijo za nadzorstvo svetovnih tržišč.
X Zamenjava bolgarskega aluminijastega drobila. Bolgarski aluminijasti denar po 1 in 2 leva, ki je v prometu od leta 1923, preneha veljati. Rok za izmenjavo poteče 81. marca 1981. Oni, ki imajo ta denar in ki ne žive na Bolgarskem, ga lahko pošljejo naravnost bolgarski Narodni banki po pošti.
Dobave.
Gradbeni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 15. julija t. 1. ponudbe glede dobave 80.000 komadov zidne opeke, raznih nosilcev, pasnic, železa, zakovic, matic, vijakov, verig, lesa ter glede oddaje pleskanja mostu čez Dravo; do 18. julija t. 1. pa glede dobave raznih barv, svinčenega mi-nija, lanenega firneža in sikativa. — (Pogoji so- na vpogled pri istem oddelku). — Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 24. julija t. 1. ponudbe glede dobave 300 kg ječmenove kaše, 1000 kg ječmenove kave in 300 kg papirnatih vrečic; do 28. julija t. 1. glede dobave lOOOm kablja v gumijasti cevi in 9 komadov različnih baterij. — Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 25. julija t. 1. ponudbe glede dobave električnega materijala za transformator ter glede dobave števcev, voltmetrov in ampermetrov. — Direkcija državnega rudnika Senjski Rudnik sprejema do 28. julija t. 1. ponudbe glede dobave gaterja. — Dne 26. t. 1. se bo vršila pri Upravi policije v Sarajevu ofertalna licitacija glede dobave 10.000 kg ovs. — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.) — Dne 25. julija t. 1. se bo vršila pri računsko-ekonomskem oddelku Ministrstva za zgradbe v Beogradu ofertalna licitacija glede dobave te-legrafsko-telefonskih aparatov in materijala. — (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem oddelku.)
Borzna poročil««
dne 9. julija 1930.
Devizna poročila.
Ljubljana, 9. jul. Amsterdam 22-695, Berlin 13-445—13-475, Bruselj 7-8871, Budimpešta 9’885, Curih 1094-40—1097-40, Dunaj 7-9544—7-9844, London 274-14—174-94, Newyork 56-315, Pariz 221-95, Praga 167-40, Trst 294-57-296-57.
Zagreb, 9. jul. Amsterdam 22-695 bi., Dunaj 795-44-798-44, Berlin 13-445-13-475, Bruselj 787-71 bi., Budimpešta 988-50 bi., Milan 294-388 do 296 388, London 274-14—274-94, Newyork ček 56-215—56-415, Pariz 22095—222 95, Praga 167 do 167-80, ZUrich 1094-40—1097'40.
Beograd, 9. julija. Berlin 13-4450—13-4750, Dunaj 795'44—798-44, Budimpešta 987—990, Curih 1094-40-1097-40, London 247-14—274-94, Newyork 56-2150—56-4750, Pariz 220 95—222 95, Praga 167-167-80.
Curih, 9. jul. Beograd 9*125, Pariz 20-255, London 25-05125, Newyork 514-825, Bruselj 71-95, Milan 26-96, Madrid 60-25, Amsterdam 207-05, Berlin 122-79, Dunaj 72-705, Sofija 3-74, Praga 15-27, Varšava 57-75, Budimpešta 90-20, Atene 6‘68, Carigrad 2-44, Bukarešta 3'06.
Dunaj, 9. julija. Berlin 16893, Amsterdam 284-78, Kopenhagen 189-70, Stockholm 190-15, Newyork 708-10, London 34-4487, Pariz 27-845, Bruselj 98-90, Praga 21-01, Beograd 12-55, Budimpešta 123-91, Bukarešta 4-21, Varšava 79'33, Sofija 5-1325, Milan 37-0850, Cunih 137-51.
Vrednostni papirji.
Na ljubljanskem tržišču ni sprememb.
Zagrel), 9. jul. Drž. papirji: 7% inv. pos. 86—87, voj. škoda ar. 432-50—433 (433), kasa 432-50—433, julij, nov. 433 bi., dec. 432-50—433 (433), 4% agr. obv. 53-50 d., 7% Bler pos. 84-375 do 84-725, 8% Bler pos. 95—95-50, 7% pos. hip. 83-875—84-125. — Banke: Hrvatska 50 denar, Praštediona 900—910, Udružena 192-25—192-50, Ljublj. kred. 122 d., Medjunarodna 63 d., Narodna banka 8200 d. — Industrije: Šečera-na Osijek 331—340, Trboveljska 406—414, Slavonija 200 d., Vevče 126 d.
Beograd, 9. julija. 7% invest. pos. 89, 4% agrarne obveznice 55-50—56, 7% pos. hipot. b. 85-50-86, 7% Bler 86, Narodna b. 8270, Založna banka 530—580, Vojna škoda 440—443.
Dunaj, 9. julija. Bankverein 18, Kreditni zavod 47-50, Dunav-Sava-Adria 12-49, Prioritete
92-65, Trbovlje 50-10, Leykam 4 50.
Notacije naših dri. papirjev v inozemstvu.
Newyork, 9. julija, n. 8% Blerovo posojilo
93-5-94-5, 7% Bler 83-5-84-5, 7% poeojilo drž. Hipot. banke 83-5—84.
London, 9. julija, n. 7% Bler 84-—84 375.
Žitna tržišča.
Na ljubljanskem tržišču tendenca nespremenjeno čvrsta, zaključenih je bilo 7 vagonov pšenice.
Novi Sad, 9. jul. Pšenica nova: baška 78 kilogramov 165-50—167-50, gornjebaška 78 kg 170—175, gomjebanatska 78 kg 162-50—167-50, sremska 78 kg 160—165. Vse ostalo neizpreme-njeno. — Promet: pšenica 71 vagonov, koruza 28 vagonov, moka 8 vagonov, otrobi 11 vagonov. Tendenca stalna.
Budimpešta, 9. jul. Tendenca mirna, promet živahen. Pšenica: okt. 18-84—19-02 (18-84 do 18-85). Rž: okt. 1205-12-50 (12-19-19-20). Koruza: jul. 15-17—17-32 (15-31—15-32), avgust 15-14—15-35 (15-32-15-34), trs. jul. 13—13 05 (13 05-13-10), avg. 13-15-1335 (13-20-13-25).
Ljubljansko lesno tržišče.
Tendenca nespremenjena. Zaključenih je bilo 9 vagonov hrastovih tramov, 3 vagoni neobrob. plohov, 1 vagon orehovih plohov, 1 vagon hrastovih podnic.
Speri
Ljubljana 9. julija. Naša državna reprezentanca, ki bo sodelovala na svetovnem prvenstvu v Montevideu je prispela na cilj. Dolgo in naporno je bilo potovanje. 19. junija je ekipa odpotovala iz Beograda ter je preko Avstrije in Švice dospela v Marseille 20. junija. Tu se Je ekspedicija vkrcala na luksom parnik »Florido«, pravega oceanskega orjaka s 14.000 tonami, dolgim 148 m in širokim 18-5 m. Naslednjega dne je parnik zapustil pristanišče in je pristal v Barceloni. Naši igralci so si ogledali mesto, posebno jih je zanimala svetovna razstava. »Florida« se je ustavila šele na Kanarskih otokih in je nato usmerila pot preko oceana proti Rio de Ja-neiru. Dolgotrajno potovanje po morju so igralci izrabili in so vsak dan absolvirali na ladji kondicijski trening. Novi svet so zagledali zjutraj 5. t. m. Po dvodnemnem odmoru v Rio de Janeiru je »Florida« prispela v torek na cilj v Montevideo. Tu so bile zbrane že vse reprezentance, ki bodo tekmovale za svetovno prvenstvo, ki se prične 18. t. m. Dnevno se bodo odigrale 3 do 4 tekme. Južnoameriški časopisi se obširno bavijo s prvenstvom in dajejo največ izgledov Uruguayu in Argentiniji. Od evropskih udeležencev smatrajo kot najmočnejše moštvo Francije. Jugoslavijo primerjajo po moči z Češkoslovaško in pravijo, da smo v zadnjem času zelo napredovali. V splošnem pa Evropejcem ne dajejo nikakih šans.
Hašk zahteva preložitev tekme s Slavijo in se je tozadevno obrnil na savez. Kot vzrok navaja, da je večina njegovih igralcev blesirana in da nima polnovrednega nadomestila. Hašk zahteva, da so preloži tekma do septembra in meni, da bo na to pristala tudi Slavija, za katero pač ne bi bilo športno, ako bi se plasirala v državno prvenstvo z zmago nad okrnjenim moštvom Haška. Radovedni 6mo na stališče Slavije, katerega se bo moral držati tudi JNS, ker pač ne more iti preko določenega razpisa.
Podsavczno prvenstvo v plavanju sta razpisala Ljubljanski in Zagrebški plivački podsa-vez, prvi v dneh 25., 26. in 27. t. m. v kopališču Ilirije, drugi pa 19. in 20. t. m. na Korani v Karlovcu.
Sodniki za nedeljsko prvenstvo so že dolo-čoni. V Zagrebu sodi Concordia—Ilirija gosp Miesz (Dunaj), v Osijeku Slavija—Hašk g. Jok-simovič in v Beogradu Jugoslavija—Bačka g. Kniffer (Osijek).
gosfilna
Tomšič
Sv. Jakoba trg 5
nudi najboljše zagrebško pivo, čez ulico \r-ček 4 Din. — Vsa vina čez ulico 2 Din ceneje od litra količine dalje.
VELIK SADNI VRT
kot parcele naprodaj.
Streliška ulica
H. 33.
Posestvo
z mlinom
iščem v najem ozir. odkupim od gospodarja, ki bi lahko ostal do smrti pri hiši. — Naslov v upravi.
Nasvete za nove gradbe
načrte, proračune in nadzorstva izvršuje po zmerni ceni gradbena n arhitektonična inže-nerska pisarna: Teh-ničui biro »T e h n a«, Ljubljana, Mestni trg štev. 25/1.
HI TISKARNA
M MERKUR
II LJUBLJA1A
■ I Gregorčičeva 33
Ikl
Tiska Časopise, knjige, brošure, takele, cenike Lid.
LASTNA
KNJIGOVEZNICA
lago žitne mlatilnice in čistilnice. Prepoved služila za vzgled vsem ameriškim farmarjem.
KMETIJSKA DRUŽBA V LJUBLJANI
Je glavna zastopnica kmetovalcev v dravski banovini ln štele nad 380 kmet. podražnio in okrog26.000 članov. Člani plačalo na leto 20 Dla in dobivajo za to brezplačno strokovni list
TURJAŠKI TRG 3
»
VSAK KMET MORA BITI CLAN KMETIJSKE DRUŽBE
KMETOVALEC«
Ta list |im nudi strokovni pouk ln navodila za umno gospodarstvo. Družba dobavlja članom tudi razne kmeti jske potrebščine
Službene cbvove
Razglasi kraljevske banske uprave
VIII. No. 4932.
Razpis
1634
za letoviške
natečaja za osnutke
sobe in rta.....„^ije.
Za pospeševanje tujskega prometa zlasti v pogledu udobnega bivanja tujcev in letoviščarjev v naših krajih, razpisujem natečaj za načrte pohištva.
1. za letoviške sobe v hotelih, gostilnah ali zasebnih stanovanjih, in sicer tri tipe: priproste in ceno, boljše in udobnejše ter zelo udobne.
2. za opremo jedilnice v boljših gostilnah, kjer se prehranjujejo tujoi in letoviščarji.
Najboljši osnutki dobe nagrado, in sicer 3000, 2000 in 1000 Din. Poleg tega se bo skrbelo, da osnutke odkupijo dobre mizarske firme, ki bodo izdelovale pohištvo. Pri podeljevanju novih gostilniških koncesij se bo gledalo, da se sobe in jedilnice opremijo s takim pohištvom.
Role za vložitev načrtov je 15. septembra 1930. pri podpisani banski upravi. Pri tem natečaju tekmuje lahko vsakdo, tudi mizarji; poslednji tudi lahko z izdelanim pohištvom, ki ga bodo event. razstavili na jesenskem velesejmu v Ljubljani.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine
v Ljubljani, dne 24. junija 1930.
Ban: Sernec Dušan s. r.
I. No. 6542.
Razpis.
Na podlagi § 31. zakona o banski upravi se razpisuje v območju okr. cestnega odbora Laško službeno mesto banovinskega cestarja, in sicer na cestni progi Latkova vas—Marija Reka—Trbovlje—Zagorje—Izlak od meje vranskega okrajnega cestnega odbora do meje litijskega okrajnega cestnega odbora.
Prosilci za to mesto morajo izpolnjevati pogoje iz čl. 2. uredbe o službenih razmerjih državnih cestarjev in njih prejemkih in ne smejo Hti mlajši od 23 in ne starejši od 30 let.
Lastnoročno pisane prošnje, kolkovane s kolekom za Din 5-— ter opremljene z vsemi predpisanimi in zadostno kolkovanimi prilogami (rojstni in krstni list, domovinski list, nravstveno izpričevalo, zadnje šolsko izpričevalo, dokazilo o odsluženju kadrovskega roka, zdravniško izpričevalo, potrdilo pristojnega oblastva, da ni bil obsojen zbog kaznivih dejanj iz koristoljublja), je vložiti najkesneje do 15. julija 1980. pri kraljevski banski upravi v Ljubljani.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine
v Ljubljani, dne 4. julija 1930.
I. No. 6386.
Razpis.
Razpisuje se služba prosektorja v splošni bolnici v Mariboru.
. Prosilci naj vlože svoje po čl. 12. zakona o civilnih uradnikih in drugih državnih usluž-bencin in § 20. zakona o bolnicah opremljene prošnje do
2	6. j u 1 i j a 1 9 3 0.
pri kraljevski banski upravi v Ljubljani.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 7. julija 1930.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
E IX 1812/30—9.	1639
Dražbeni oklic.
Dne 10. septembra 1930. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin do polovice: zemljiška knjiga k. o. Ruš, vi. št. 340.
Cenilna vrednost: 1642 Din 50 p; najmanjši ponudek: Din 108824.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbe-nem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno souisce v Maribora dne 2. julija 1930.
—	«
C III 921/30-1.	1638
Oklic.
Tožeča stranka: dr. Irgolič Fran, odvetnik v Mariboru, je vložila proti toženi stranki Stelzer Avgustu, gostilničarju, sedaj neznanega bivališča, k opr. št. CIII921/30 tožbo radi 1278 Din s prip.
Narok za ustno razpravo se je določil na
2	6. avgusta 1930. ob osmih pred tem sodiščem v izbi št. 14, razpravna dvorana.
Ker je bivališče tožene stranke neznano, se postavlja g. Stefanovič Ljubomir, sodili pripravnik pri okrajnem sodišču v Mariboru, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Mariboru, odd. III.,
dne 2. julija 1930.
Vpisi v zadružni register.
II.	Vpisali so se dodatki in iz-premembe pri nastopnih zadrugah:
304. Sedež: Dorfarji pri Škofji Loki.
Dan vpisa: 2. junija 1930.
Besedilo: Drevesničarska zadruga v Dor-farjih pri Škofji Loki, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Izbrišejo se člani načelništva: Hafner Andrej, Jenko Peter in Šifrer Josip.
Vpišejo se člani načelništva: Hafner Janez, posestnik pri Sv. Duhu št. 10, Dolinar Valentin, posestnik v Formah št. 5 in Vilfan Franc, posestnik v Dorfarjih št. 1.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 2. junija 1930.
Firm. 936/30 Zadr VIII 37/7 *
305. Sedež: Ptuj.
Dan vpisa: 26. junija 1930.
Besedilo: Kmečka hranilnica in posojilnica v Ptuju, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Izbriše se dosedanji član načelništva Martin Zelenko.
Vpiše se novoizvoljeni član načelništva Ferdo Fras, posestnik (tajnik) v Ptuju. Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru, dne 26. junija 1930.
Firm 667/30 Zadr. II 30/34.
Konkurzni razglasi
S	12/30—5.	1630
306. Konkurzni oklic.
Razglasitev konkurza o imovini tvrdke »Poppaea«, zavod za proizvodnjo kozmetičnih preparatov F. Hann & Co., registrovane pod isto firmo v Ljubljani.
Konkurzni sodnik: dr. S a j o v i c Rudolf, sodnik deželnega sodišča v Ljubljani.
Upravnik mase: dr. Žirovnik Janko, odvetnik v Ljubljani.
Prvi zbor upnikov za izvolitev odbora upnikov ali predlaganje drugega upravnika mase pri deželnem sodišču v Ljubljani v sobi št. 140 dne 24. julija 1930. ob desetih.
Konkurzni upniki naj prineso dokazila za izkaz verjetnosti svojih terjatev s seboj. Pri istem sodišču je oglasiti do 31. avgusta
1930.	terjatev upnikov, tudi ako teče o njih pravda. Upnikom, ki se oglasijo kesneje, se nalože s tem povzročeni stroški, oni ne morejo prerekati prej ugotovljenih terjatev, njih terjatve se pri prejšnjih razdelitvah ne uvažujejo.
Ugotovitveni narok pri deželnem sodišču v Ljubljani v sobi št. 140 dne 18. septembra 1930. ob desetih.
Inozemski upniki morajo imenovati v tu* zemstvu stanujočega pooblaščenca za vroo-be, drugače se jim postavi na njih nevarnost in stroške.
Kdor ima reči prezadolženca v shrambi ali Je dolžnik prezadolženca, ne sme pro-zadolžencu ničesar izročiti niti plačati tem-več mora dotične stvari, odnosno dolg, tov svoje ločitvene in izločitvene pravice takoj prijaviti upravniku mase.
Nadaljnja naznanila v konkurznem po* stopanju se izvrše po uradnem lista Deželno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 7. julija 1930.
Razglasi raznih uradov in oblastev
Seznamek
i.jubljenih predmetov, prijavljenih upravi policije v Ljubljani v času od dne 16. do dne 30. junija 1930:
100 Din; 200 Din; 210 Din; 4 zlate zapestnice, od teh ima ena obesek zeleno deteljico f
1	listnica z raznimi listinami, glasečimi se na ime Mrak Ivan; 1 poselska knjižica, glaseča se na ime Martinko Ignac; 1 modra svilena ženska obleka; 1 listnica, v njej 100 Din, potni list in druge listine na ime Pengov Ladislavi
1	pločevinasta škatlja s 103 Din; 1 ščlpalnlki
1	damska torbica, v njej 6 Din in 8 ključi; 1 listnica z 220 Din; 1 srebrna moška
klobukUrS} 1 listnica z 60 Din in 1 Plišast
Uprava policije v Ljubljani, dne 4. julija 1930.
  ^ 1 —
Razne objave
_	1633—3—d
Poziv upnikom.
Zadruga drl službenika za nabavku na-mirnica v Slovenjgradcu je po sklepu občnega zbora z dne 22. marca 1930. prešla V likvidacijo in se razdruži.
Eventuelni upniki naj prijavijo svoje terjatve do 1. avgusta 1930.
Likvidatorji.
Objava.
Izgubil sem kurjaško izpričevalo, katerega mi je izstavila izpitniška komisija dne 9. januarja 1928. v Prevaljah. S tem ga proglašam za neveljavnega.
Pučel Filip, kurjač, Holmec, p. Prevalje,
1638
Oglas.
Streljačka družina v Kamniku je prenehala obstojati, ker nima dovoljno članov.
Streljačka družina u Kamniku v jikv
V	K a m n i k u, dne 1. julija 1930.
Navzlic nekim govoricam, ki so jili trosili o njem kakor o vseh drugih možeh Revolucije, niso ti grabi-telji zlat verjeli, da bi se dal podkupiti, pač pa so vedeli, da častihlepen in lahkoveren: upali so, da ga pridobe zase z dobrikanjem in zlasti s prikupljivo preprostostjo, ki so jo smatrali s svoje strani za najbolj zapeljivo dobrikanje. Zanašali so se, da pobero ž njegovo pomočjo smetano in strd vseh vrednot, ki jih bodo hoteli kupovati in zopet prodajati, ter da ga prisilijo služiti njihovim interesom, dočim si bo domišlje-val, da dela v interesu javnosti.
Grajanka Rochemaura je bila sila podjetna ženska, in dasi je bila se v letih, ko ženske mika ljubezen, si je bila zadala nalogo, da zveže žurnalista zakonodavca z bankirjem, in njena bujna domišljija jej je slikala tega kletarja, ki so mu bile roke še pordele od krvi septemberskih dni, zvezanega s stranko finančnikov, katerih agentka je bila, potisnjenega radi njegove lastne rahločutnosti in lahkovernosti v vrtinec agia, v ta svet izmozgačev, dobaviteljev, inozemskih emisarjev, krupjerjev in galantnih žensk, svet, ki ga je tako ljubila.
Silila je v to, da jo grajan Gamelin pelje k Prija-
telju ljudstva, ki je stanoval ne daleč, v Vrvarski ulici, poleg cerkve. Slikar se je nekaj časa upiral, slednjič pa se je udal želji grajanke.
Dragonec Henry, ki sta ga povabila, naj se jima pridruži, je odklonil, poudarjajoč, da si hoče ohraniti popolno svobodo, celo napram grajauu Maratu, ki je brez dvoma izkazal Republiki dovolj uslug, a začenja pešati: kaj nemara ni svetoval v svojem listu pariškemu ljudstvu, naj se uda v položaj?
In mladi Henry je začel z zvonkim glasom in globokimi vzdihi pomilovati Republiko, ki so jo izdali oni, v katere je stavila svoje nade: Danton, ker je odklonil misel, da se uvede davek na bogatine, Robespier-re, ker se je upiral stalnosti sekcij, Marat, čigar malo-dušni nasveti zaustavljajo polet grajanov.
»Joj!« je vzkliknil, »kaki slabiči se zde ti ljudje poleg Leclerca in Jakoba Rouxa!... Roux! Leclerc! Vidva sta resnična prijatelja ljudstva!«
Gamelin ni čul tega besedovanja, ki bi ga bilo gotovo ogorčilo: odšel je bil v sosednjo sobo, da si obleče sinji frak.
»Ponosni smete biti na svojega sina,« Je dejala grajanka Rochemaure grajanki Gamelin. »Velik je po talentu in po značaju.«
Grajanka vdova Gamelin je dala v odgovor dobro izpričevalo o svojem sinu, vendar prevelikega ponosa ni botela kazati pred damo tako odličnega rodu, zakaj naučila se je bila že m mfacfa, da je prva tfofenost malih ponižnost napram velikim. Imela je to slabost, da je rada tožila; saj je tudi imela dovolj vzroka za to in v tožbah je našla tudi nekako olajšanje svojim težavam.
Globoko je odkrivala svoje gorje vsakomur, kogar je smatrala sposobnim, da ga olajša, in k tem, se ji je zdelo, je lahko stela tudi gospo Rochemaure. Porabila je torej ugodni trenotek ter v eni sapi hitela praviti, y kaki stiski živita mati in sin, ki oba umirata od gladd. Slike se več ne prodajajo: Revolucija je ubila kupčijo, kakor bi odrezal. Živila so redka in nad vsako ceno. <,
In dobra gospa je sipala svoje tožbe z vso gibčnostjo svojih mehkih ustnic in svojega debelega jezika, zato da bi naštela vse, preden pride njen sin, čigar ponos ne bi bil odobraval takega tarnanja. Trudila se je na vso moč, da bi v čim krajšem času obudila sočutje dame, ki jo je smatrala za bogato in vplivno, ter ji vzbudila zanimanje za svoje dete. In čutila je, da ji mora tudi Evaristova lepota pomagati omečiti srce blagorodne dame.
In res, grajanka Rochemaure ni mogla zatajiti svoje rahločutnosti: misel na trpljenje Evarista in njegove matere jo je genila in hotela je poiskati sredstev, da olajša to trpljenje. Vplivati je hotela na bogate ljudi, ki jih je štela med svojimi prijatelji, da bi kupovali slikarjeva dela.
»Zakaj na Francoskem je še dovolj denarja,« je pristavila z nasmeškom, »samo skriva se!«
Ali pa še bolje: ker je umetnost itak propadla, da hoče preskrbeti Evaristu kako službo pri Morhardtu ali pri bratih Perregaux, ali pa mesto sotrudnika pr! kakem vojnem dobavitelju.
Potem pa se je domislila, da pravzaprav ai nič primernega za moža s takim značajem; in ko je trenotek pomislila, je prikimala, v znamenje, da je že našla i.
Izdaja tiskarna »Merkur«, Gregorčičeva ulica 23. Za tiskarno odgovarja Otmar Mlchšlek. — Urednik Janez Debevec. •- Za inseratni del odgovarja Avgust Kozman. — Vsi v Ljubljani