številka 43 • cena 120 din
CeUe, 30. oktobra 1086
GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE, LA$KO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN 2ALEC
Končan mesec požarne varnosti
Oktober je mesec požarne varnosti. V tem času gasilci še bolj kot ostale mesece opozarjajo na pomen požarnega varstva
in preventive. Za morebitni požar niso dovolj samo gasilci, ampak mora vsaj z osnovami biti seznanjen sleherni občan,
kajti tako bo že v kali marsikatera nezgoda preprečena. V Celju je bila osrednja vaja na objektih EMO, kjer so sodelovala
vsa prostovoljna in industrijska gasilska društva celjske občine ter poklicna enota zavoda za požarno varnost. Ob tej vaji pa
so člani IGD EMO tudi slavili 50-letnico obstoja	TV - Foto: EDI MASNEC
Zlatarna se sprašuje, kako naprej?
Okrogla miza o Inovacijski nejavnosti v celjski Zlatarni
v Zlatarni Celje vse bolj
prehajajo iz velikoserijske v
maloserijsko in individualno
proizvodnjo, ki naj bi v tem
srednjeročnem obdobju do-
segla 10 odstotkov celotne
industrijske proizvodnje, za-
to skušajo na razne načine
pospešiti inovacijsko dejav-
nost. Ocenjujejo namreč, da.
lahko inovacijska dejavnost
prispeva pomemben delež k
uresničevanju zahtevnih
srednjeročnih ciljev. V ta na-
men so v okviru tedna inova-
topev organizirali okroglo
fnizo o inovacijski dejavno-
sti, ki naj bi jim pomagala pri
razreševanju tekočih proble-
fttov, s katerimi se srečujejo,
skušajo doseči še večji
razmah inventivne dejav-
nosti.
Ob tem so v celjski Zlatar-
rii letos dosegli zadovoljive
rezultate v inovacijski dejav-
nosti, gospodarska krist je
namreč znašala več kot 105
milijonov dinarjev. Zato je
toliko bolj pohvalno, da v
tem celjskem kolektivu raz-
mišljajo kako naprej, je ob
tem dejal Zoran Tratnik,
strokovni tajnik Občinske
raziskovalne skupnosti Ce-
lje. Zlasti zato, ker je razmah
inovacijske dejavnosti v
združenem delu v veliki me-
ri odvisen od poslovodnih
delavcev posameznega ko-
lektiva, ki v pretežni meri še
vedno nimajo posluha zanjo
ali jo celo zavirajo.
Udeleženci okrogle mize
so spregovorili predvsem o
dilemah, ki jih še niso razre-
šili v prenekaterem delov-
nem okolju in ne le v Zlatar-
ni. Gre za razmejitev med
službeno dolžnostjo in ino-
vacijo ali drugače povedano,
za nagrajevanje delavcev v
razvojno raziskovalnih služ-
bah, za nagrajevanje inova-
torjev nasploh, za usmerjeno
in organizirano načrtovanje
inovacijske dejavnosti, za
delitev inovacijskega dohod-
ka, ki naj bi se poznal v pla-
čilni kuverti slehernega de-
lavca, za odgovor na vpraša-
nje, kako pritegniti v inova-
cijsko dejavnost vse zaposle-
ne, ipd.
(Več na strani 5)
VILI EINSPIELER
Teden inventivne dejavnosti so v Zlatarni Celje sklenili s
slovesno sejo delavskega sveta tozd Zlatarna in podelitvijo
priznanja Inovator leta 1985/86. Komisija za inventivno dejav-
nost je sklenila, da to priznanje dobijo udeleženci 2. medna-
rodne zlatarske delavnice: Boro Balaš, Jos Bikkems, Zdravko
Dolinšek, Branko Košec, Johann Miiller, Kurt P. Neukkom,
Žare Ognjenovič, Vlado Prosenc, Stane Randl, Sepp Schmol-
zer, Brane Šmerc, Vincenc Vipotnik in Ivan Zupane.
Iz obrazložitve za imenovanje: »Izdelki, ki so nastali v Z.
mednarodni zlatarski delavnici so bili rezultat prizadevanj in
sodelovanja vseh udeležencev. Ti so izdelali 12 čudovitih kre-
acij, iz katerih je mogoče črpati nešteto idej za nove modele v
naši serijski proizvodnji - tako zaradi njihove tehnološke kot
oblikovne inventivnosti. Sleherni detajl v teh izdelkih
namreč nakazuje nove izrazne možnosti, bodisi zaradi tega,
ker odkriva novo tehnologijo, uporabo novih materialov, ali
pa nov način površinske obdelave; vse to pa vodi k dviganju
ravni znanja in kakovosti naše proizvodnje ...«
Kersnikova bo zaprta za ves
promet
že ta teden je promet po Kersnikovi ulici v Celju
nekoliko oviran, prihodnji teden v ponedeljek pa
bodo ulico zaprli za ves promet, ker bodo gradbinci
začeli graditi podvoz pod bodočo traso zahodne
niagistrale in savinjske železnice. Gre za enega naj-
zahtevnejših delov zahodne magistrale, tako
Hnančno kot gradbeno.
Kersnikova cesta bo zaprta vse do 30. junija prihod-
nje leto, ko mora biti podvoz po pogodbi z izvajalcem
(Ingradom). dograjen. Tačas bo promet precej oviran,
bolj pa bodo obremenjene predvsem Vrunčeva in
Ipavčeva ulica, na kateri bodo preusmerili tudi proge
niestnega avtobusnega prometa, in tudi Mariborska
Cesta. Da bo promet potekal varneje, bodo te dni zgra-
dili tudi pločnike ob vsej Vrunčevi uhci. Ob vseh teh
skrbeh, da bi promet potekal čimbolj varno tačas, ko
bo zaprta Kersnikova, se zato zdi še bolj nerazumljivo,
Zakaj še ni odprt podhod za pešce v Vrunčevi ulici.
Gradbena dela so bila končana že pred meseci (ko so
padili odsek magistrale od Mariborske ceste do Vrun-
ceve ulice), sedaj pa je podhod zalit z vodo. g g
Slovenci imamo film
Zgodba, ki je ni, na Slo-
venski popevki 1970 smo
dobili Solzo, kije ne pro-
dam, na prihodnjih po-
pevkarskih prireditvah
ali festivalih pa bi lahko
(zaradi izredne kvalite-
te) uvedli še nagrade v
tem stilu: najboljšemu
skladatelju bi podelili
Nagrado, ki je ni, druge-
mu najboljšemu pa bi
dali Nagrado, ki je ne
damo!!
(Novi tednik, 17. 6. 1970)
Na]¥eč pozornosti
novostim
Na programu 14. Tedna domačega fil-
ma b& največ zanimivega na platnih
v Unionu in Metropolu. Strani 12. in
13.
Banka, ki nI nikoli neilkvIiJna
30 let šolske banke in hranilnice Podčetrtek. Stran 7.
Solem ¥se za otroka potrebujemo
Sejem ni le sejem, je prireditev širšega družbenega
pomena. Stran 3.
Žlahtna kulturna
prireditev v Celju
¥ Celju nestrpno pričakujemo pričetek
14. Tedna domačega filma
v Celju vlada prijetno
pričakovanje. Pred vrati je
14. Teden domačega filma:
žlahtna kulturna priredi-
tev, ki poleg mladinskega
pevskega festivala, gledali-
ških dosežkov, likovnih raz-
stav, kvalitetnega dela
glasbenega utripa ter neka-
terih drugih kulturnih do-
godkov, uvršča Celje med
pomembnejša kulturna ža-
rišča v Sloveniji. V bistvu
je prav Teden domačega fil-
ma kulturni dogodek, ki nas
impulzivno in v največji
meri osvobaja provincial-
nih spon, v katere smo ob-
jektivno ujeti. Kaže nam
možnosti bogatitve reduci-
ranih oblik življenja, ki jih
krizni časi še stopnjujejo.
Daje nam del moči, ki nam
je še kako potrebna za iska-
nje ustvarjalnih prebojev iz
bivalne sivine v katero smo
se zapletli.
V tednu, ki ga nestrpno
pričakujemo, bomo videli
vse kar so slovenski filmski
ustvarjalci naredili v prete-
klem letu. To pa so štirje ce-
lovečerni filmi in veliko
kratkih. Videli pa bomo tudi
kar 10 novih ostalih jugoslo-
vanskih filmov, ki so bili pr-
vič predstavljeni letos v Pu-
Iju. Vse to daje široko pri-
merjalno paleto jugoslovan-
ske filmske ustvarjalnosti, ki
je že sama po sebi zanimiva.
Hkrati pa lahko z gotovostjo
pričakujemo umetniško be-
ro, ki bo zadovoljila tudi zah-
tevnejše filmske gledalce.
Prizadevni organizatorji
zagotavljajo, da bodo tudi to-
krat organizirali pester pro-
gram spremljajočih priredi-
tev. Tako bodo obiskovalci
kinodvoran, delavci v ozdih
in dijaki v šolah spoznali
filmsko ustvarjanje v nepo-
srednih živih oblikah. Orga-
nizirali bodo vrsto razgovo-
rov po predstavah, obiske
filmskih ekip v ozdih in šo-
l^h, omogočili vpogled v
filmsko delavnico, itd.
Nadalje, so organizatorji
tudi letos spodbudili mnogo-
tero vzporedno kulturno do-
gajanje, ki bo bogatilo utrip
mesta v teh dneh. Poudariti
gre predvsem likovne in
glasbene prireditve. Mesto
bo dobilo svečano podobo,
aranžerji nas bodo gotovo tu-
di letos prijetno presenetili z
ureditvijo izložb na temo
filma.
Upamo lahko le, da bodo
tudi komunalci v zadnjem
hipu uredili Prešernovo uli-
co, tako, »kot jim veleva
dolžnost in ugled«.
Vsekakor upravičeno pri-
čakujemo 40 tisoč obiskoval-
cev vseh predstav, saj ta
filmska manifestacija prese-
ga okvire Celja. Vpeta je v
celotno regijo in že seže na
Koroško in v Posavje. Oh
tem moramo poudariti ne-
precenljive zasluge velikega
števila gospodarskih organi-
zacij, ki so s prispevki pokri-
le večino stroškov in s tem
omogočile kvaliteto in obseg
prireditve. TONE ZIMŠEK
Šolo v Lembergu
začasno zaprli
Vrata podružnične osnov-
ne šole v Lembergu bodo za-
časno zaprli. Tako so skle-
nili delegati na zadnjem za-
sedanju šmarske občinske
skupščine.
Glavni vzrok je premalo
otrok, saj bi četrti razred
(edini oddelek) letos obisko-
valo le 12 otrok, prihodnje
leto pa še manj. Stroški vzdr-
ževanja objekta so bili previ-
soki, pouk neracionalen in
manj ustrezen glede na po-
trebe psihofizičnega razvoja
otroka. Ker je bila šola v
Lembergu ves čas kulturno
središče kraja, so se dogovo-
rili, da bodo objekt obvaro-
van pred propadanjem.
M.A.
SADEKSOVA
ZAKLADNICA
ZDRAVJA
MENTOLAN
Imate probleme s
prebavo, ste napeti,
si želite pomiritve?
Dobite me v lekarni!
Zaupajte nam!
Hmezad-Agrlna-Sadeks
2. stran - novi tednik
30. oktober 198^
Spominske
slovesnosti ob
Dnevu mrtvih
v Celju bodo osrednje
žalne slovesnosti jutri in
sicer najprej ob 11. uri pri
grobnici narodnih hero-
jev na Šlandrovern trgu,
ob 11.30 uri v Starem pis-
kru in ob 16. uri na Golov-
cu. Povsod bodo položih
vence, osnovnošolci bodo
pripravili kulturne pro-
grame, igrala pa bo godba
na pihala štorskih žele-
zarjev. Tako kot vsako le-
to pa bodo žalne sloves-
nosti tudi v krajevnih
skupnostih pri grobovih
in spomenikih, katerih
organizatorji so krajevne
organizacije borcev.
Žalna svečanost ob gro-
bovih stotih talcev na
Stranicah bo jutri ob 15.
uri, v Slovenskih Konji-
cah pa že dopoldne ob 11.
uri. Priložnostne sloves-
nosti s kratkimi kulturni-
mi programi bodo tudi v
drugih krajevnih skupno-
stih pri spomenikih in
grobovih in grobovih bor-
cev, za katere so poskrbe-
li in jih uredili učenci os-
novnih šol v sodelovanju
z borčevsko in mladinsko
organizacijo. Na Smar-
skem bodo osrednje sve-
čanosti v petek pred spo-
meniki padlim v Rogat-
cu, Rogaški Slatini,
Šmarju, Kozjem, kjer bo-
do za primerne programe
svečanosti poskrbeli
učenci osnovnih šol, sku-
paj s krejevnimi organiza-
cijami borcev.
Spominska svečanost
ob Dnevu mrtvih bo v La-
škem jutri ob 15.30 pri
spomeniku Dušanu Pože-
nelu. pol ure pozneje pa
se bo pričela tudi v Rade
čah pri centralnem spo-
meniku padlim na Rade-
škem trgu. Program orga-
nizira borčevska organi-
zacija v sodelovanju z
mladinci in pionirji, na-
stopile pa bodo godbe na
pihala in pevski zborih
Žalne svečanosti se bodo
zvrstile tudi v vseh kra-
jevnih skupnostih obči-
ne.	""
V	občini Titovo Velenje
bo večina organiziranih
žalnih slovesnosti že da-
nes. Najprej, ob 16.30 na
pokopahšču Podkraj, ob
16.30 pri spomeniku tal-
cem ob Partizanski cesti
v starem delu Velenja, čb
17. uri na pokopališču v
Šmartnem pri Titovem
Velenju ter ob 17.30 na Ti-
tovem trgu v Titovem Ve-
lenju. Jutri bo ob 17. uri
še žalna slovesnost pri
centralnem spomeniku
NOB na Trgu svobode v
Šoštanju.
Tudi v šentjurski obči-
ni bodo žalne slovesnosti
pri spomenikih v krajev-
nih skupnostih, večja slo-
vesnost pa bo v Šentjurju
in sicer jutri, ob 11. uri.
Pripravili bodo kulturni
program in položili vence
pri spomeniku padlih.
V	mozirski občini pri-
pravljajo slovesnosti vse
krajevne organizacije
Zveze borcev na predve-
čer praznika ali pa na dan
mrtvih. Ena večjih spo-
minskih svečanosti bo v
Mozirju pred spomeni-
kom in sicer jutri, ob 16.
uri.
V	Žalcu so se odločili,
da vse žalne slovesnosti
pripravijo krajevne kon-
ference Socialistične zve-
ze. Tako bodo spominske
svečanosti v vseh krajev-
nih skupnostih, kjer bodo
pripravili kulturne pro-
grame ob tamkajšnjih
spomenikih. Večja pro-
slava pa bo jutri ob 16. uri
pri spomeniku v Žalcu.
Premalo izkoriščeno znanje
Kadri kot nosilci razvoja družbene dejavnosti
Da so tudi delavci v druž-
benih dejavnostih nosilci
razvoja, smo v zadnjih le-
tih, ko smo govorili v glav-
nem o njihovih nizkih oseb-
nih dohodkih, radi pozab-
ljali. Napako v celjski obči-
ni odpravljajo z odmevno
analizo o kadrih kot nosil-
cih razvoja družbenih de-
javnosti, o kateri so raz-
pravljali na vseh sejah
skupščin samoupravnih in-
teresnih skupnosti družbe-
nih dejavnosti in na izvrš-
nem svetu občinske skupš-
čine. Vsem je bilo skupno
spoznanje, da je tudi v druž-
benih dejavnostih potrebno
širiti znanja in pridobivati
nova, da bo uporaba znanja
v družbenih dejavnostih za-
gotovila večjo kakovost de-
la.
V analizi ugotavljajo šte-
vilne težave, odpirajo pa tudi
možnosti njihovega presega-
nja. Težave se pričenjajo že z
načrtovanjem kadrov in za-
poslovanjem, ki je z normati-
vi določeno v okviru svobod-
ne menjave dela, s tem pa
tudi v okviru možne obreme-
nitve gospodarstva. Preko te
meje oziroma resolucijskih
dogovorov lahko v družbe-
nih dejavnostih zaposlujejo,
če pridobijo denar z nepo-
sredno menjavo dela. Te pa
je izredno malo.
Nevzpodbudne so možno-
sti za napredovanje delavcev
v družbenih dejavnostih,
kjer je praviloma že v naprej
togo določen obseg in vrsta
delovnega procesa. Možnosti
napredovanja znotraj organi-
zacije združenega dela sko-
raj ni, zato postaja vse po-
membnejše tako imenovano
horizontalno napredovanje -
to pomeni pridobivanje no-
vih znanj ter njihovo polno
izkoriščenost v doseganju
višje kakovosti in specialno-
sti dela. Vzpodbud zaradi
nizkih osebnih dohodkov in
nagrajevanja, ki je zelo daleč
od nagrajevanja po delu,
skoraj ni. Uporabo znanja pa
ovirajo tudi zastarela opre
ma, tehnologija dela in oiga-
nizacija celotnega delovnega
procesa. Vrsto posledic pri-
naša feminizacija poklicev,
iz družbenih dejavnosti pa
so v zadnjih letih odšli kadri,
ki so imeli možnost zaposli-
tve v gospodarstvu. Slabo je
razvito podiplomsko izobra-
ževanje, skrb za razvoj in
vzgojo lastnih kadrov v obli-
ki štipendiranja in izvajanja
pripravništva pa je premalo
načrtna in dolgoročna.
Slabosti je še več, nekatere
rešitve zanje pa so v občini
začrtali že v ciljih družbeno-
ekonomskega razvoja obči-
ne do leta 1990. Seveda ni
mogoče, da bi vse slabosti
odpravili v kratkem času,
mogoče pa je postaviti stra-
tegijo njihovega postopnega
razreševanja. V gradivu na-
kazani načini za premagova-
nje razlik med obstoječim in
željenim izhajajo iz predpo-
stavke, da bodo tudi v pri-
hodnje sredstva za družbene
dejavnosti omejene, zato lah-
ko dosežejo ugodne spre
membe predvsem z notranji-
mi kakovostnimi premiki.
Kako, to pa morajo delovne
organizacije najti same. Celj-
ski izvršni svet pa je dodal,
da morajo na osnovi gradiva
poleg organizacij združene-
ga dela tudi samoupravne in-
teresne skupnosti s področja
družbenih dejavnosti znotraj
svojih odborov izdelati pro-
grame za odpravo pomanjk-
ljivosti. Osvojili pa so tudi
predlog, da problematiko
kadrov analizirajo za celo
celjsko območje
MILENA B. POKLIC
Šmarski mladinci izvolili novega
predsednika
Mladi iz občine Šmarje pri Jelšah so na programsko-
volilni seji občinske konference ZSMS Šmarje pri Jelšah, ki
je bila prejšnji teden, sprejeli poročilo o delu občinske mla-
dinske organizacije v preteklem enoletnem obdobju, spre-
jeli dopolnjena pravila o organiziranosti in delovanju OK
ZSMS ter za novega predsednika izvolili Francija Straška.
Novi podpredsednik je dosedanji sekretar občinske konfe-
rence Boris Petek. Ker nobeden od predlaganih kandidatov
za novega sekretarja občinske konference ZSMS Šmarje ni
dobil zadostno število glasov, bodo postopek volitve za to
funkcijo ponovili.	M. A.
Stekle so
priprave za vlak
Bratstvo in
enotnost
v ponedeljek se je v Mari-
boru sestalo predsedstvo
medobčinskega koordina-
cijskega odbora vlaka Brat-
stvo in enotnost in koordi-
nacijski odbor. Na sestan-
ku, ki so se ga udeležili tudi
člani podobnega predsed-
stva v Srbiji, so poslušali
informacijo o vlaku BiE, ki
je lani bil v Srbiji in spreje-
li program vlaka, ki bo pri-
hodnje leto pripeljal v Slo-
venijo.
Vlak BiE bo prihodnje leto
z dvema kompozicijama iz
Srbije pripeljal okrog 1400
udeležencev iz 37 srbskih
občin. Iz Kraljeva in Titovih
Užic bosta kompoziciji od-
peljali 4. junija. Vračali pa se
bosta 8. junija po obisku
udeležencev v 33 slovenskih
občinah. Osrednji sprejem
za goste iz Srbije bo na želez-
niški postaji v Krškem. Vlak
pa bodo predstavniki gosti-
teljev pričakali že v Zagrebu,
kjer bo udeležencem vlaka
pripravila sprejem mestna
konferenca SZDL v ZaT-
grebu.
Člani koordinacijskega od-
bora so spregovorili tudi o
vlaku do 1991, ko bo vlak
praznoval tridesetletnico. Za
ta jubilej bi radi posneli do-
kumentarni film, izdali še
kakšno knjigo o vlaku in do-
polnili koncept vlaka. V
obeh odborih pa so se zavzeli
za organiziranje zvezne mla-
dinske delovne brigade, v
kateri bi bil po en mladinec
iz vsake pobratene občine,
udeleženke manifestacije
vlaka.
Dosedanjemu predsedni-
ku medobčinskega koordi-
nacijskega odbora Ivanu
Gorjupu so se zahvalili za de-
lo, ki ga je opravil v zadnjem
mandatu in za novega pred-
sednika izvolili Črta Mesari-
ča iz Maribora.
MB
Stanarin
ne bodo
povišali
Delegati šentjurske
stanovanjske skupnosti
so na zadnji seji zavrnili
predlog o 25-odstotnem
povišanju stanarin od 1.
novembra dalje. Gre za
republiški predlog o po-
stopnem zviševanju sta-
narin do konca leta, s či-
mer bi se približali eko-
nomskim.
Zadnja takšna podraži-
tev je bila julija, nova pa
bi morala biti že septem-
bra, vendar so v republiki
predlog oblikovali šele
sredi septembra. K tej
»zakasnitvi« so šentjurski
delegati dodali še svojo,
saj so predlagali, da bi o
povišanju stanarin po-
novno razpravljali januar-
ja. Za stanovanj*;ko skup-
nost to pomeni izpad
sredstev, ki bi jih nameni-
li za vzdrževanje stano-
vanj. Ta sicer v Šentjurju
v povprečju niso starejša
od 10 let, vendar je treba
začeti z obnovo, sicer bo-
do stroški še večji. V ta
namen že sedaj ne zbere-
jo veliko denarja,-saj so
ga v prvih devetih mese-
cih za vzdrževanje name-
nili 10 milijonov dinarjev,
to pa je približno polovica
prihodka od stanarin.
Na stanovanjski skup-
nosti so izračunali, da bi
stanovalci dvosobnega
stanovanja ob podražitvi
plačali 1500 dinarjev več
za stanarino in po njiho-
vem mnenju to ni tolik-
šen strošek. Vendar so
delegati menili drugače
in povišanja stanarin le-
tos torej ne bo. To pa po-
meni še večji razkorak, ki
jih loči od ekonomske
stanarine.
TC
iViladinsko rolanje
po družbeni sceni
»Nesmiselno bi bilo misliti namesto bodočih gene-
racij o vprašanjih, ki jih morajo one same reševati.
Nove generacije bodo to gotovo bolje opravile kot hi
danes mi namesto njih.« Tako nekako je povedal
Edvard Kardelj na 7. kongresu Zveze komunistov
Jugoslavije. Tudi zgodovinski spomin pravi, da so
bili gibalo razvoja mladi ljudje, revolucionarji, ki so
znali spreminjati svet na boljše.
Svet tudi danes potrebuje spremembe, da bi bil
jutrišnji dan lepši, mirnejši, pravičnejši in vsestransko
bogatejši. In, če se iz najširšega prostora preselimo v
naš prostor, vidimo, vemo, da marsikaj kliče po spre-
membah, po prenovi. Je naša sedanja mlada genera-
cija tista, ki poriva kolesje napredka?
Če bi sodili po programsko volilni seji občinske
konference Zveze socialistične mladine Šmarje pri Jel-
šah (pa ne samo po tej), kije bila preteklo sredo, takšna
današnja mladina gotovo ni. Absolutno tišino ob
dovolj izzivalnem uvodnem govoru dotedanjega pred-
sednika občinske mladinske organizacije, si nikakor ni
mogoče razlagati, kot da so mladi danes zadovoljni, da
jih nič ne moti in da niso obremenjeni s svojo prihod-
nostjo. Zakaj so potem molčali?
Se lahko, kar tako, sprijaznimo z oceno, da je današ-
nja mladina slaba, nedelavna, neustvarjalna, ko pa je.
takrat ko smo ji dali možnost, dokazala, da zmore
marsikaj? In - kdaj bomo končno zlezli vase in se
vprašali, kje tičijo pravi razlogi za nezainteresiranost
mladih, ki meji že kar na apatičnost!
Jabolko ne pade daleč od drevesa, pravi stara
modrost, ki bi ji lajriko pridali še malce prirejeni prego-
vor - tako kot se Janezek uči, tako Janez zna. In bo kar
držalo, da dobrih vzgojiteljev naša današnja mlada
generacija nima. Vzgojitelji mladih smo ljudje, ki
veliko govorimo, pa bore malo naredimo, ki obljub-
ljamo, pa obljub ne uresničujemo, ljudje, ki mladini
neprestano pripisujemo nezrelost, zaletavost in nespo-
sobnost ob dejstvu, da se z nesposobnostjo tako ime-
novane »zrele« generacije naš mladi rod prepogosto
sooča in to čuti tudi in predvsem na lastni koži. Zgledi
pa vlečejo. Tudi slabi, mar ne?
MARJELA AGREŽ
Novi prostori za darovalce krvi
Celiskl oddelek za transfuziio krvi širi svojo dejavnost
Trije na videz skromni
prostori lahko pomenijo
pravo razkošje. Tako meni-
jo na celjskem oddelku za
transfuzijo krvi, kjer so
prešnji teden pridobili nove
prostore za odvzem krvi.
Nanje so čakali vrsto let -
bolj zaradi krvodajalcev
kot zaradi sebe.
Gneča na oddelku za
transfuzijo je bila doslej veli-
ka. Na dobrih 200 kvadrat-
nih metrih je devetnajst de-
lavcev delalo vse - od odvze-
ma krvi, laboratorijskih prei-
skav, konzerviranja krvi in
do izdajanja krvi. Dvakrat te-
densko, ko so vrata odprta
darovalcem krvi, je bila gne-
ča še toliko večja, saj jih je
prihajalo tudi sto. Nove pro-
store so uredili v montažnem
objektu centralnega labora-
torija, kjer je bila prej pedia-
trična specialistična ambu-
lanta, ki se je preselila v nov
osrednji objekt bolnišnice.
Uredili so čakalnico, prostor
za laboratorij in zdravniške
preglede ter ustrezen prostor
za odvzem krvi.
Ureditev prostorov so
omogočili delavci temeljne
organizacije Skupne medi-
cinske službe, ki sodijo, daje
potrebno sredstva za poso-
dabljanje bolnišnice name-
njati v prva vrsti za trajne re-
šitve. Prostori za transfuzijo
niso trajna rešitev, saj bi naj
to našli v novem osrednjem
objektu. Preden bo dokon-
čan, pa bo minilo še precej
časa. Do takrat pa bo lahko
oddelek za transfuzijo krvi v
Celju še naprej razvijal svojo
dejavnost.
Danes sodi celjski oddelek
za transfuzijo krvi v sam vrh
tovrstnih organizacij v Slo-
veniji. Letno zbere 2500 li-
trov krvi od 7000 krvodajal-
cev. Kri zbirajo v osmih ob-
činah celjskega območja v
sodelovanju z Rdečim kri-
žem, ob torkih in četrtkih pa
imajo odvzeme na oddelku-
Letos so dejavnost razširili,
saj so pričeli sami izdelovati
posamezne izdelke iz krvi. ki
so jih morali pred tem naro-
čati v večjih transfuzijskih
zavodih Jugoslavije. Sami
opravljajo tudi vse potrebne
laboratorijske storitve, tako
da pomembno prispevajo k
zdravstvenemu varstvu na
območju.
MILENA B. POKLIČ
Prva direktna transfuzija
v celjski bolnišnici je bila
zabeležena leta 1932 na gi-
nekološkem oddelku. Odde-
lek za transfuzijo je pričel z
delom maja leta 1949. Ta-
krat so zbirali predvsem kr-
vodajalce za direktne trans-
fuzije. Vodstvo oddelka je
prevzela dr. Stanislava
Straus-Bračko. Pomagali
sta ji dve medicinski sestri
in ena bolničarka. Danes
delata na transfuziji dva
zdravnika, deset medicin-
skih sester, pet bolničark in
dve administratorki. Leta
1953 so za pridobivanje kr-
vodajalcev pričeli sodelo-
vati z Rdečim križem. Leta
1958 je dr. Štrausova orga-
nizirala prvo lastno teren-
sko ekipo.
Krajevne konference SZDL
ocenjujejo svoje delo
Do 15. novembra bodo v
vseh 25 celjskih krajevnih
skupnostih ocenili delo. Že
sedmo leto, odkar je to re-
publiška konferenca SZDL
s statutom določila, v kra-
jevnih konferencah SZDL
redno vsakoletno ocenjuje-
jo svoje delo. Po sklepu
predsedstva OK SZDL Ce-
lje bodo vse programske
konference v krajevnih
konferencah opravili do 15.
novembra. Ocena teh konfe-
renc bo tudi sestavni del
ocene občinske konference
SZDL, ki bo v začetku de-
cembra.
Na konferencah v krajev-
nih organizacijah SZDL čla-
ni razpravljajo o mobilizacij-
ski vlogi za ustvarjanje
ugodnega	družbenega
vzdušja pri uresničevanju
plansko zastavljenih ciljev.
Seveda pa ni v ospredju sa-
mo ekonomsko področje na-
šega vsakdanjega življenja
ampak tudi vpi ašanja, ki jih
ljudje lahko postavljajo v or-
ganizaciji, ki ji niso tuji plu-
ralizmi interesov. Veliko go-
vorijo o delu delegacij, o iz-
vedenih volitvah in o lastnih
slabostih.
Mnogi razpravljalci na teh
programskih konferencah
poudarjajo, da mora biti
SZDL pri realizaciji spreje-
tih programov stalno prisot-
na, od krajevne skupnosti do
zveze, v iskanju najboljših
družbeno sprejemljivih reši-
tvah. Kritični so do dela ne-
katerih članov ZK v delu
SZDL. Veliko časa pa posve-
tijo neposredni vprašanjem
in interesom delovnih ljudi v
svojih okoljih.
Večina krajevnih konfe-
renc SZDL v celjski občini
bo imela svoje programske
konference v prvih dneh no-
vembra. Skoraj povsod pa so
sc že sestala predsedstva KK
SZDL, ki pripravljajo mate-
riale.
MB
30. oktober 1986
novi tednik - stran 3
Sejem vse za otroka
sejem ni le sejem. Je prireditev širšega družbenega pomena
Letošnji 10. sejem Vse za otro-
ka je po več letih stagnacije po-
novno izpolnil pričakovanja šte-
vilnih obiskovalcev, razstavljal-
cev in strokovnjakov, ki so se
udeležili mnogih kakovostnih
strokovnih posvetovanj. Na svoj
račun so prišli tudi otroci, ki so si
> končno lahko dali duška v igri na
najrazličnejših igralih in igra-
čah, ki so jim jih velikodušno da-
I li na voljo razstavljalci.
I Res je, da smo tudi letos pogre-
j šali mnoge znane proizvajalce iz-
1 delkov za otroke, zlasti še obutve,
šolskih potrebščin in knjig, ven-
dar tisti, ki so se odločili za sodelo-
; vanje na sejmu, so razstavili naj-
I boljše kar premorejo ta hip. Zato
j je sejem odlikovala kakovost iz-
i delkov ter pregledno in estetsko
j urejen razstavni prostor. S sejma
; so se umaknili prodajalci najra-
zličnejšega kiča in »ponterosso»
izdelkov in čeprav so morali starši
seči nekoliko globje v žep, so za
svoj denar dobili dober izdelek.
Obiskovalcev je bilo več kot na
spomladanskem obrtnem sejmu,
tudi če ne prištejemo otrok, ki so
si ogledali sejem v organiziranih
skupinah preko vrtcev in šol.
Nobenega dvoma ni, da so na
svoj račun prišli tudi razstavljalci
sami, ki so vsi po vrsti zatrjevali,
da jim gre posel dobro od rok in to
ne samo za domače, temveč tudi
tuje kupce. Če je še kdo dvomil o
tem, da sejem Vse za otroka ni
komercialen in zato nezanimiv za
proizvajalce, se je tokrat uštel.
Dejstvo je namreč, da so prišli ča-
si, ko vse večja konkurenca izpo-
driva slabe izdelke, dobrih pa še
vedno ni toliko, da bi lahko zado-
voljili potrebe vrtcev, šol in dru-
gih organizacij, katerih dejavnost
je delo z otroki.
K temu, je svoje nedvomno pri-
speval vsa ta leta tudi celjski se-
jem Vse za otroka. Gre za edin-
stveno prireditev te vrste pri nas
in takšno prireditev tudi potrebu-
jemo. Kajti ni namen sejma le pri-
kazati, kaj novega nam nudijo pro-
izvajalci izdelkov za otroke, tem-
več tudi celotno družbeno skrb za
otroke z vso svojo raznovrstno de-
javnostjo in problematiko. Sejem
Vse za otroka je tisto mesto, kjer
se srečajo proizvajalci izdelkov,
uporabniki teh izdelkov in stro-
kovne organizacije, organi in dru-
štva, ki so kakorkoli odgovorni za
dobrobit naših otrok.
Na tem sejmu seje rodila ideja o
znaku Dobra igrača (v Sloveniji
akcija za dobra igrača teče že dru-
go leto), ta sejem je tudi pobudnik,
naj bi se vsi izdelki ocenjevali in
dobivali oznake, ki bi jih razloče-
vali od manj primernih izdelkov.
Letos prvič so zastavili na sejmu
tudi konkretno akcijo, kako naj se
lotijo proizvajalci skupaj z odgo-
vornimi dejavniki na zvezni ravni
reševanja problema draginje tako,
da bi bili kakovostni izdelki do-
stopni tudi družinam s šibkejšimi
prejemki. Letos je celjski sejem
prvič izpostavil problematiko po-
mena igre za šolarje. Med vsakim
sejmom, pa tudi letošnjim, je bil
eden izmed posvetov namenjen
vprašanjem s področja zdravstva
in zdravstvene nege in vzgoje
otrok in nenazadnje je celjski se-
jem verjetno prvi, ki je v jugoslo-
vanskem prostoru, vsa posvetova-
nja so namreč zasnovana na zvez-
ni in republiški ravni, sprožil pro-
blematiko proizvodnje izdelkov, za
otroke s psihofizičnimi motnjami.
Jubilejni sejem Vse za otroka je
nedvomno prelomnica v tej pre-
potrebni prireditvi. Upajmo le, da
ne zato ker je jubilejni, temveč za-
to, ker so v desetletni tradiciji sej-
ma organizatorji našli pravi smisel
in način, kako ta sejem razvijati in
vsebinsko bogatiti tudi v bodoče.
VIOLETA V. EINSPIELER
Priznanja sejma vse
za otroka
Plakete mesta Celje so prejeli:
Brest Cerknica za otroško sobo Igor
- zlato plaketo; Novoteks - Novoles
za otroški šotor Kopa - srebrna pla-
keta in Drago Burja za sistem »mali
konstruktor Jernej« - bronasta pla-
keta.
Zlate zibke so dobili: Drago Burja
za »mali konstruktor Jernej«, Brest
Cerknica za otroško sobo Igor in To-
per Celje za otroško kolekcijo za
šport in prosti čas.
Zlato plaketo so prejeli: Žare Li-
pušček za program Ajda, Mojca Za-
ložnik za sestavljenko iz lesa. Beno
Strozak za Tkanje s palčicami. Zveza
društev za cerebralno paralizo za ra-
čunalniški program za pomoč otro-
kom s specifičnimi učnimi težavami.
Zveza obrtnih združenj - sekcija iz-
delovalcev igrač za skupni prikaz
proizvodnje igrač in didaktičnih pri-
pomočkov, Ernest Vrečko za Vozi-
ček, Ivan Zalar za igrače Kosmi, Pe-
ter Zalokar za knjigo - komplet Slo-
venija, ali te poznam, Krateks Krapi-
na za ležečega psička 2-3-35 in SOZD
Merx Celje za nov organizacijski pri-
stop k sejmu.
Zaposlovanje pod načrtovanim
¥ občini Šentjur J2U brezposelnih
V Šentjurju v zadnjih le-
tih ugotavljajo, da se
zmanjšuje število delovnih
mest v občini predvsem po
zaslugi ukinjanja dislocira-
nih obratov. Ti so namreč
prvi na vrsti, ko delovna or-
pnizacija zabrede v težave
in je treba proizvodnjo raz-
bremeniti stroškov.
Vse to nikakor ne more
prispevati k že tako težkemu
stanju v zaposlovanju v obči-
ni. V resoluciji so zapisali, da
naj bi letos dosegli 2 odstot-
no rast zaposlenosti, vendar
je po dosedanjih podatkih ne
bodo. Doslej seje namreč na
novo zaposlilo nekaj več kot
30 delavcev, od tega le 22 pri-
pravnikov, čeprav bi po na-
črtih do konca leta morali za-
posliti 60 mladih. To pome-
ni, da doslej stopnja zaposlo-
vanja ni dosegla niti enega
odstotka, do konca leta pa
tudi ne pričakujejo bistvenih
premikov.
Delovne oiganizacije so v
začetku leta sicer načrtovale,
da bodo zaposlile skoraj 190
novih delavcev, vendar je
povpraševanje po kadrih
upadlo predvsem zaradi
slabših razultatov poslova-
nja. K neugodnemu položaju
pa je še prispevalo ukinjanje
delovnih mest v obratih. V
občini sicer menijo, da ti
obrati ne pomenijo razvojne
perspektive in da je treba
predvsem popolniti zmoglji-
vosti v obstoječih delovnih
organizacijah. Te sicer potre-
bujejo delavce, vendar zapo-
slujejo malo in še to v glav-
nem nekvalificiran kader. To
kažejo tudi podairki skupno-
sti za zaposlovanje. Trenut-
no išče nove delavke le Tolo,
čeprav ugotavljajo, da imajo
premalo delavcev v proiz-
vodnji tudi v Topru, Alposu
in Emu.
Na listi čakajočih na za-
poslitev je zapisanih 124
kandidatov, od tega jih je 49
s 1. stopnjo izobrazbe, precej
pa je tudi takšnih brez pokli-
ca. V občini bi nekaterim si-
cer lahko našli delo, vendar
je med njimi precej takšnih,
ki so težje zaposljivi in to
povzroča še dodatne težave.
V občini bodo težko našli de-
lo tudi vsi tisti, ki imajo več
kot srednjo izobrazbo, če-
prav se v zadnjih letih struk-
tura nekoliko izboljšuje, bi-
stvenih premikov pa tudi na
tem področju še ni.
T. CVIRN
Sejem Gorenja v
znamenju novosti
¥rsta spremljajočih prireditev
Danes se zapirajo vrata
11. hišnega sejma Gorenje,
na katerem so delavci Gore-
nja predstavili poslovnim
sodelavcem in širši javnosti
vrsto razvojnih in proizvod-
nih dosežkov. Sejem, ki ga
je spremljala vrsta sprem-
ljajočih prireditev in ki ga
je Gorenje organiziralo v
prelomnem trenutku, ko
prehaja iz flnančne v raz-
vojno sanacijo, je uspel v
vseh pogledih - tako po
vrednosti sklenjenih po-
godb, po nabavni plati, kot
po konkretnih dogovorih s
tujimi partnerji.
Prvič so, predvsem zaradi
želje po večji odprtosti Gore-
nja, vključili v prikaz na sej-
mu tudi gospodarstvo občin
Mozirje in Velenje, Obisko-
valci letošnjega sejma pa so
si lahko ogledali tudi žetev
inovatorjev savinjsko-šale-
ških inovatorjev.
Sejem je bil, tako kot do-
slej, predvsem dobra prilož-
nost, da Gorenje svojim po-
slovnim partnerjem predsta-
vi razvojne in proizvodne no-
vosti, s poslovnimi sodelavci
pa so analizirali dosedanje
sodelovanje, pripravili osno-
ve za nadaljne sodelovanje
ter sklepali pogodbe. V vsem
tem je sejem dobro uspel, v
Gorenju pa so se ob tem iz-
kazali tudi kot dobri gosti-
telji.
Prvič so v okviru sejma
postregli tudi zbogatim spo-
redom spremljajočih kultur-
nih, zabavnih in športnih
prireditev, v času sejma pa
organizirali tudi dneve Gore-
nja z otvoritvijo razstav o
zgodovini in razvoju Gore-
nja, ter o družbenem stan-
dardu tega velikega poslov-,
nega sistema.
Na sejmu je Gorenje pred-
stavilo veliko novosti. Vrsta
inovacij iz preteklih let je že
sestavni del njihovih izdel-
kov, denimo v novi generaci-
ji bele tehnike, ki dokazujejo
predvsem to, da v Gorenju
prestrukturiranje proizvod-
nje razumejo kot opiranje na
svoje lastne sile z močnim
razvojno raziskovalnim de-
lom. Ventilatorska in večsi-
stemska pečica, štedilnik, s
steklokeramičnim kuhalnim
delom in nove vgradne peči-
ce med kuhalnimi aparati,
novosti pri hladilno zamrzo-
valnih aparatih in pralnih
strojih, potopni hladilnik za
mleko, hladilni bazen BHN.
pulzotest in univerzalni eno-
osni traktor Kosor iz zelene-
ga programa, ter vrsta nove-
ga na področju komunikacij-
skih in procesnih sistemov,
je le del novosti, ki so jih
predstavili letos.
Pomembno je. da se v Go-
renju število inovacijskih
predlogov ponovno poveču-
je, saj bodo letos dosegli pri-
bližno pet predlogov na sto
zaposlenih. Na takšen porast
vpliva predvsem nov pravil-
nik o inovacijski dejavnosti,
strokovno okrepljena služba
za njihovo obdelavo, in jasne
usmeritve raz\'oja Gorenja.
Pri tem pa ni najpomembne-
je, kot poudarjajo, koliko
predlogov dosegajo na sto
delavcev, temveč predvsem
kakšna je gospodarska ko-
rist inovacij. V ilustracijo,
korist od inovacij, ki so bile
realizirane v zadnjih letih,
znaša ob letošnjem devetme-
sečju milijardo in 88 milijo-
nov dinaijev.
RADO PANTELIČ
Za srečno življenje
v drygl družini
v Celju iščejo nove rejniške družine
v celjski občini je v rejni-
štvu povprečno 150 do 160
otrok. V zadnjem času zanje
v rejniških družinah zmanj-
kuje prostora, saj so vse sta-
re rejniške družine zasede-
ne, nove, mlajše družine pa
se le stežka odločajo za od-
govorno dolžnost.
Otroci, ki prihajajo v rejni-
ške družine potrebujejo veli-
ko nege in skrbi, saj izhajajo
iz neurejenega okolja, s sla-
bimi ah sploh brez ustreznih
delovnih navad, ki j^ih mora
privzgojiti rejnica. Se zlasti
je delo zahtevno pri šolskih
otrocih, ki potrebujejo zara-
di šolskega dela največ po-
moči. Tega so se v polni meri
zavedali tudi delegati skupš-
čine skupnosti socialnega
skrbstva, ki so na svojem
zadnjem zasedanju ob povi-
šanju rejnin in nagrad za rej-
ništvo sprejeli tudi pobudo
Centra za socialno delo v Ce-
lju z zgovornim naslovom
»Iščemo nove rejniške dru-
žine.«
Največ sedanjih rejniških
družin v celjski občini je
kmečkih. Rejnice ob delu na
kmetiji in gospodinjskih
opravilih pri večjem številu
rejencev težko posvečajo po-
samezniku vso potrebno
skrb in pomoč. Tudi to je
^don izmed razlogov, ki kli-
čejo po novih rejniških dru-
žinah, ki bi omogočale bolj
Ustrezno razporejanje otrok.
Potrebnih novega družinske-
p okolja. Takšno okolje jim
'ahko nudi družina z urejeni-
mi medsebojnimi odnosi, ki
je sposobna otroke vzgajati
in jim nuditi veliko časa, po-
zornosti in ljubezni. Le tako
lahko otrok, ki je moral od
doma, srečno zaživi in se pri-
pravi za samostojno življenje
in delo.
Zaposlitev rejnikov ni ovi-
ra, saj so najpogosteje zapo-
sleni tudi starši. Imamo otro-
ške vrtce in podaljšano biva-
nje v osnovnih šolah. Za vsa-
kega rejenčka prejme rejnica
mesečno rejnino in posebej
nagrado. Te stroške krije ob-
činska skupnost socialnega
skrbstva Celje. Delegati
skupščine te skupnosti so na
zadnjem zasedanju sprejeli
odločitev o višjih rejninah in
nagradah od 1. septembra
dalje.
Rejnine so po novem od
najnižje 41.300 dinarjev za
otroke od prvega do šestega
leta do najvišje (61.900 dinar-
jev za otroke nad 14 let staro-
sti brez štipendije. Mesečne
nagrade pa so od 24.000 di-
narjev za vsakega zdravega
otroka do 36.000 dinarjev za
otroka z več motnjami. V pri-
merjavi s prej so se rejnine
najbolj povečale za šolske
otroke, ker so vanje vključili
tudi strošek za šolsko pre-
hrano rejencev. Bistveno
večje pa so predvsem nagra-
de, saj je bila doslej nagrada
za rejništvo zdravega otroka
skromnih 7540 dinarjev. No-
vost je tudi to, da bodo od-
slej rejnine izplačevali me-
sečno vnaprej in ne več ob
koncu meseca za nazaj.
MILENA B. POKLIC

Na naftni fronti malo novega
Naftnim ministrom 13 članic OPEC
tudi na sedmem srečanju v zadnjih dva-
najstih mesecih ni uspelo začrtati dol-
goročnejše strategije za črpanje nafte in
oblikovanje cen. Na doslej najdaljšem
sestanku v četrtstoletni zgodovini te or-
ganizacije - trajal je namreč kar 17 dni
- so zgolj potrdili sklep, ki so ga dosegli
že avgusta letos, da bodo proizvodnjo
omejili na približno 17 milijonov sodov
dnevno. Ta odločitev bo veljala le do
konca leta, v prvi polovici decembra pa
se bodo ministri znova sestali in skušali
doseči kompromis o črpanju nafte v pr-
vi polovici prihodnjega leta, upajoč da
se bodo tržne razmere tolikanj izboljša-
le, da bodo omogočale dogovor, ki bi
zadovoljil interese članic.
Udeleženci ženevskega srečanja so si
tokrat postavili dokaj ambiciozen cilj;
na temelju raziskav, ki so jih opravili
izvedenci z dunajskega sedeža OPEC,
naj bi glede na pričakovano povpraše-
vanje po nafti v svetu določili skupno
proizvodnjo, v njenem okvirju pa kvote
za posamične članice, ki se že lep čas
pritožujejo, da porazdelitev ni pravična
in da je treba spremeniti proizvodne de-
leže. A - kot že nekajkrat - se je pokaza-
lo, da zahtev 13 članic nikakor ni mogo-
če spraviti v relativno omejeno povpra-
ševanje na svetovnem trgu.
Tako so se ministri morali zadovoljiti
zgolj s prvim korakom: v Ženevi so
opredelili sedem meril, po katerih naj
bi v prihodnje določali proizvodne kvo-
te (od naftnih zalog do števila prebival-
cev), ustavilo pa se je pri fazi, ko naj bi
računalniki na temelju teb meril izkal-
kulirali, kolikšen je »pravični deleža
posamičnih članic v skupni proizvodnji
OPEC.
Ko je postalo jasno, da se je načrt do-
ločanja dolgoročnejše strategije pone-
srečil, se je debata osredotočila na zah-
tevo Kuvajta, da mu dovolijo sedanjo
kvoto 900.000 sodov dnevno povečati za
deset odstotkov. Trdovratno vztrajanje
kuvajtskega ministra Ali Kalife pri tej
zahtevi, pri čemer je imel trdno podpo-
ro saudskega šejka Jamanija, je pokaza-
lo, da v igri ni le 90.000 sodov dnevne
proizvodnje, temveč precej več, namreč
prizadevanje Saudske Arabije in Ku-
vajta, ki sta bila še pred kratkim najv-
plivnejša člana naftnega kluba, da si
znova pridobita pozicije, ki so jima jih
zamajale nekatere predstavnice »radi-
kalnega* tabora na čelu z Iranom. Ne
gre namreč pozabiti, da je prav iranski
minister Agzadeh avgusta letos predla-
gal rešitev o omejevanju proizvodnje,
ki je dobila podporo organizacije in
pretrgala dotedanjo strategijo »pravič-
nega tržnega deleža«, zaradi katere se je
na svetovnih naftnih borzah znašlo kar
21 milijonov sodov dnevno, to pa je
povzročalo kake štiri milijone sodov
presežka in potiskalo cene navzdol.
Kuvajt je končno dobil zadoščenje,
hkrati pa se je organizacija dokopala do
rešitve, ki naj bi ugodno odmevala v
naftnih krogih po svetu. Proizvodnjo
bodo povečali za 200.000 sodov dnevno,
kar je izredno majhna količina in je trg
skorajda ne bo zaznal, Kuvajt je dobil
zahtevano povečanje, za malenkost pa
so navzgor popravili tudi kvote desetih
od preostalih dvanajst članic.
Toda s tem se razprave v OPEC šele
začenjajo. Članice te organizacije se bo-
do na decembrskem sestanku znova lo-
tile debate o kvotah, izvedenci pa zatr-
jujejo, da razmere na trgu ne bodo tedaj
nič boljše, kajti zaloge so polne in bodo
trajale do februarja, ko pa je pričakova-
ti običajno zmanjšanje povpraševanja.
Božo Mašanovič
4. stran - novi tednik
30. oktober 198^
Druga faza Ti02 še ni zgodovina
»v zvezi z vašim dopisom z
dne 24. 6. 1986, ki se nanaša
na sklepe XIV. zasedanja
mešane delovne skupine za
sodelovanje v kemični in gu-
marski industriji, mešanega
komiteja za gospodarsko in
znanstveno tehnično sodelo-
vanje med SFRJ in NDR,
vas obveščamo, da sprejeti
sklepi na takšnih zasedanjih
nimajo deklarativnega zna-
čaja. ampak so obvezni za
obe strani. Kot smo obvešče-
ni, je občinska skupščina Ce-
lje že potrdila dolgoročni
program Cinkarne o nadalj-
njem razvoju proizvodnje ti-
tanovega belila.«
V dopisu, ki ga je na proš-
njo celjskega društva za var-
stvo okolja posredoval in
podpisal Mihajlo Lozano-
vič, sekretar Splošnega
združenja kemijske in gu-
marske industrije Jugoslavi-
je in vodja jugoslovanske de-
legacije na pogovorih z dele-
gacijo Nemške demokratič-
ne republike, gre za dogovor
lanskega junija na Plitvicah,
po katerem naj bi postala iz-
gradnja druge faze Ti02
prednostna naložba Cin-
karne.
Tone Zimšek, predsednik
skupščine občine Celje, je v
zvezi z dopisom dejal, da ne
more nihče prisiliti celjske
družbenopolitične skupno-
sti, ne glede na morebitne ju-
goslovanske obveznosti do
vzhodnonemškega poslov-
nega partnerja Cinkarne, da
bi privolila v izgradnjo druge
faze TiOz, ker je le-ta v na-
sprotju z interesom in odlo-
čitvijo celjske javnosti. Za
celjsko občino je obvezujoč
le dolgoročni načrt razvoja.
iz katerega je podvojitev pro-
izvodnje titanovega belila čr-
tana.
Slično trdijo tudi v Cinkar-
ni. Marjan Prelec, predsed-
nik kolektivnega poslovod-
nega organa Cinkarna, zago-
tavlja: »Lanski razgovori z
vzhodnonemškim partner-
jem, kombinatom Lacke
und Farben, v Plitvicah in v
Logarski dolini niso obvezu-
joči niti za Cinkarno niti za
Celje. Razgovore o izgradnji
druge faze Ti02 smo preložili
po letu 1990. Podpisali smo
le protokol za sovlaganje v
intenzifikacijo obstoječe
proizvodnje titanovega diok-
sida, ki je za Cinkarno obve-
zujoč od lanskega junija, ko
je občinska skupščina potr-
dila naše razvojne načrte.
Skupščinski sklepi so za nas
obvezujoči in če bo interes
vzhodnonemškega partnerja
za izgradnjo druge faze TiOz
še tako velik, jih bomo spo-
štovali. «
»Naredili nismo niti študije
o smotrnosti naložbe, čeprav je
bila dogovorjena", k temu do-
daja Vilibald Raznožnik, pod-
predsednik kolektivnega po-
slovodnega organa Cinkarne,
ki nadalje pravi: "Cinkarne ne
more nihče prisiliti, da bi zače-
la z izgradnjo druge faze TiOs,
že zato. ker bi morali naložbo
prijaviti upravnim organom, ki
je zagotovo ne bi odobrili. Pri-
silijo nas lahko le, da izdelamo
projekt oziroma študijo o smo-
trnosti naložbe. V kolikor so
dogovori na Plitvicah za Jugo-
slavijo resnično obvezujoči, se
bo moral Komite za gospodar-
sko in znanstveno tehnično so-
delovanje med SFRJ in NDR
oziroma Splošno združenje ke-
mijske in gumarske industrije
Jugoslavije odločiti za drugo
lokacijo. Če projekta ne bomo
sprejeli mi, ga bo z veseljem
kdo drug. Interesentov je veli-
ko; Zorka Šabac, Rudarsko to-
pionički bazen Bor, Kombinat
Zletovo-Sasa Titov Veles in
drugi."
Koliko so dogovori med
NDR in SFRJ obvezujoči za
celjsko družbenopolitično
skupnost, n^ presodi vsak
sam, gotovo pa drži, da v Cin-
karni izgradnje druge faze
Ti022 še niso povsem odpisali
in da v tem projektu še vedno
vidijo prihodnost. Drugače po-
vedano, o podvojitvi proizvod-
nje titanovega belila še ni bila
izrečena zadnja beseda, kar po-
meni, da bodo morali Celjani
morebiti že čez pet let ponov-
no tehtati argumente za nalož-
bo oziroma proti njej.
VILI EINSPIELER
Ue vedo, Icolilcšna ho izguba
¥ šoštaniski termoelekirarni nimajo vpiiva na oblikovanje
skupnega prihodka
Po devetih mesecih je šo-
štanjska termoelektrarna,
tako kot ob polletju, poslo-
vala z izgubo. Ali bo znašala
izguba ob koncu leta več ali
manj in koliko glede na pre-
tekla obdobja, v tem trenut-
ku v tem šoštanjskem ko-
lektivu ne ve nihče, saj ne
razpolagajo niti z oceno
stopnje kritja skupnega pri-
hodka. Vedo le, da bo izgu-
ba manjša, kot bi lahko bi-
la, ker vse uspešneje uresni-
čujejo ukrepe za izboljšanje
poslovanja delovne organi-
zacije.
Ukrepe je sprejel delavski
svet šoštanjske termoelek-
trarne že aprila, njihovo izva-
janje pa spremljajo in anali-
zirajo mesečno ter periodič-
no na zborih delavcev. Anali-
ze so, kot rečeno, pokazale
pričakovane prihranke, ven-
dar so v šoštanjski termo-
elektrarni kljub temu neza-
dovoljnij ker praktično ni-
majo nobenega vpliva na
oblikovanje skupnega pri-
hodka' v elektrogospodar-
stvu in premogovništvu.
Med ukrepi za zrnanjšanje
izgube velja omeniti prizade-
vanja za zmanjšanje specifič-
ne porabe toplote ter materi-
alnih in drugih poslovnih
stroškov, medtem ko priza-
devanja za zmanjšanje obre-
sti za obratna sredstva niso
dala pričakovanih rezultatov
letošnjih osmih mesecih so
tako dosegh 0,71 odstotka
prihranka primarne energije
glede na normative, kar zna-
ša 71 milijonov din prihran-
ka. V šoštanjski termoelek-
trarni ob tem ocenjujejo, da
lahko, z doslednim prizade-
vanjem za zmanjšanje speci-
fične porabe toplote, poveča-
jo prihranek do konca leta za
1 do 2 odstotka.
Materialne stroške so z
rednim in investicijskim
vzdrževanjem zmanjšali v
osmih mesecih skoraj za če-
trtino. Glede na to, da so v
tem obdobju opravili tudi
vse predvidene remonte,
materialni stroški ob koncu
leta ne bodo presegli načrto-
vanih. Vprašljivo pa je, če
jim bo to uspelo tudi pri
obrestih za obratna sredstva,
saj so v osmih mesecih dose-
gli že 82 odstotkov letnega
načrta. Gre za višje obrestne
mere in za najemanje kratko-
ročnih posojil, ki so jih zara-
di izpada skupnega prihod-
ka morali najeti, da so lahko
zagotovili tekočo plačilno
sposobnost.	V. E.
ljubljanska banka
Splošna baiika Celje
Svetovni dan varčevanja so počastili tudi malčki iz celjske VVO Zarja. Tako je tudi
prav: že najmlajši naj se navadijo varčevati pa čeprav zaenkrat s pikapolonicami
LB.
Ljubljanska banka Splošna banka
Celje sodi po razvejanosti mreže
bančnih storitev na drugo mesto v
Sloveniji. Sestavlja jo osem ekspozi-
tur, osemnajst agencij, poslovna
enota za stanovanjsko-komunalno
gospodarstvo; v vsaki od osmih ob-
čin celjske regije je njena ekspozitu-
ra. Letos, tudi za 31. oktober, svetov-
ni dan varčevanja, odpiramo še dve
novi bančni enoti: danes, 30. okto-
bra smo še posebej veseli, da za
varčevalce odpiramo novo ekspozi-
turo v Celju na Trgu V. kongresa,
prav tako je začela z delom nova
agencija LB Splošne banke Celje v
Zrečah.
Več kot 560 delavcev LB Splošne banke Celje čestita svojim
varčevalcem in poslovnim partnerjem za 31. oktober, svetovni dan
varčevanja.
V Emu zadovoljni
s poslovnimi dnevi
Sklenili so pogodbe za prodajo 80
odstotkov proizvodnje
Poslovne dneve Ema, le-
tos že 10. po vrsti, ki so se
končali konec prejšnjega
tedna, so v tem celjskem ko-
lektivu, ki je sredi sanacije
in razvojne preobrazbe pro-
izvodnih programov, oceni-
li kot uspešne. Da je temu
tako, naj bi pričal obisk več
kot 1500 poslovnih partner-
jev iz domovine in tujine
ter številni sklenjeni posli.
Po približni oceni je namreč
Emo sklenil na poslovnih
dnevih samoupravne spora-
zume in pogodbe za prodajo
80 odstotkov proizvodnje
prihodnjega leta.
Poslovnih dni Ema. kjer je
bilo moč videti razstavo pro-
izvodnega programa tega
celjskega kolektiva, razstavo
unikatnih izdelkov iz emajla
akademske slikarke Alenke
Viceljo iz Ljubljane in že tra-
dicionalno razstavo slik na .
emajlu slikarja Jožeta Hor-j
vata-Jakija, je obiskalo tudi-
približno tisoč obiskovalce^
iz celjske in sosednjih občirijl
Ob tem je vsekakor najspod ,
budnejše, da je Emo, razen j
tozda Kotli, zaključil devefi|
mesečno poslovanje brez i;^-
gube. V Emu pričakujejo, dp
se bo do konca leta izvlekel j
iz izgube tudi ta šentjurski:*
tozd.
V	kolektivu tudi načrtuje-
jo, da bodo ustvarili 37 mili-
jard dinarjev celotnega pri-
hodka, od tega 12 odstotkov
oziroma nekaj manj kot 10
milijonov dolarjev na kon-
vertibilnem tržišču. Izvoz
naj bi bil tako za 22 odstot-
kov višji kot lani, konverti-
bilni izvoz pa naj bi bil ude-
ležen v skupnem izvozu za
81 odstotki.
V	prvih devetih ■ mesecih
so v Emu povečali fizično
produktivnost za 7 odstot-
kov, v prihodnjem letu pa
naj bi le-ta porasla še za na-
daljnih 9 odstotkov. Prihod-
nje leto naj bi tudi ukinili
proizvodnjo avtokoles ter
občutno znižali proizvodnjo
trika radiatorjev in odpre-
skov. Načrtovani izvoz pa
naj bi se povečal za milijon
dolarjev.
Na letošnjih poslovnih
dnevih je Emo predstavil tu-
di nekaj novosti, kot so na
primer; nerjavna posoda, na- ,
menjena za izvoz in prodajo
prek Yu butikov, polnilni
ventil za WC splakovalnike,
predkurišča za kurjenje z
lesnimi odpadki, letos osvo-
jena proizvodnja termoblo-
ka, kotel za zgorevanje pre-
moga v zvrtinčeni plasti in
novosti iz programa MATE-
LI, ki naj bi bil program bo-
dočnosti te celjske delovne
organizacije.
V. E.
Toper potrdil
ustanovitev
družbenega
sveta
Delavski svet Topra je
potrdil predlog o ustano-
vitvi družbenega sveta, ki
naj bi pomagal kolektivu
iz likvidnostnih in razvoj-
nih težav. Že pred tem so
se za ustanovitev družbe-
nega sveta pri Topru opre-
delile celjske, šentjurska
in šmarska družbenopoli-
tična skupnost.
V Topru predvsem priča-
kujejo, da jim bo družbeni
svet pomagal piemostiti
likvidnostne težave in ra-
zrešil problem obratov iz-
ven celjske občine, ki že
dalj časa poslujejo brez
lastnih obratnih sredstev in
so nenehen vir izgube. Gre
predvsem za Toprova obra-
ta v Doboju in Donjem Va-
kufu v Bosni in Hercegovi-
ni, medtem ko jim v obra-
tih Dobrina v Šentjurju in
Virštanj v Šmaiju primanj-
kuje delovne sile. V obeh
obratih bi potrebovali 40
delavcev, zdaj pa jih je v
Virštajnu zaposlenih 23, v
Dobrini pa le 15 delavcev.
V. E.
Iskra Delta tudi v Cellu
Celovito uvajanje računalništva v proizvodnjo
Doslej so se z računalni-
ško opremo v glavnem
opremljale administrativne
službe, medtem ko je uvaja-
nja računalništva v proiz-
vodnjo še izredno malo. To
je bila ena osnovnih ugoto-
vitev petkove seje sveta ob-
čin celjskega območja, ki je
obravnaval informacijo o
delovanju in razvojnih
usmeritvah informacijske-
ga sistema Iskra Delta ozi-
roma IDC, kot se po združi-
tvi z Gorenjem Procesna
oprema imenuje ta ljubljan-
ski kolektiv.
Zato so se v Iskri Delti od-
ločili, da ne bodo prodajali
zgolj računalnikov, v jugo-
slovanskem združenem delu
je kolektiv prisf)ten že s pri-
bhžno 3000 računahi ki, tem-
več bodo -"t lovil' p T^topili
k rešt'v;ir,ju proizvodnih pro-
blemov posameznih delov-
nih organizacijah. Pri tem
bodo sodelovali z bodočimi
uporabniki njihove računal-
niške opreme, ki najbolje
poznajo lastne probleme, in
pripravili celovito ponudbo
od idejnega projekta do
predloga konkretnih rešiteV.
Nedvomno gre za izvirno
razvojno pot, je ob tem dejal
Tone Zimšek, predsednik
skupščine občine Celje, ki je
redek primer v naši vsakda-
nji praksi in si zato zasluži
vso podporo. Zlasti zaradi te-
ga, ker bodo pri tem potreb-
ni veliki napori in ker je tudi
na celjskem območju še ved-
no vrsta kolektivov, ki še ne
razmišljajo o tovrstni poso-
dobitvi tehnološkega proce-
sa in proizvodnje. Družbeno-
politične skupnosti seveda
ne morejo opravljati razgo-
vorov 7. delovnimi organiza-
cijami namijsto Iskre Delt.-,,
lahko pa njihova prizadeva-
nja podprejo. Zlasti če bodo
o pozitivnih premikih in mo-
rebitnih zapletih pravočasno
obveščene.
Iskra Delta namerava ob
tem ustanoviti v Celju svojo
območno enpto, ki naj bi
predvsem skrbela za povezo-
vanje z Medobčinsko gospo-
darsko zbornico Celje^ Sa-
vinjsko-Šaleško gospodar-
sko zbornico in z Medobčin-
sko gospodarsko zbornico
Dravograd. Med gospodar-
skimi rezultati tega ljubljan-
skega kolektiva pa velja iz-
postaviti izvoz. Iskra Delta
bo namreč letos izvozila za 8
milijonov dolarjev blaga, ki
v celoti pokriva potreben
uvoz. Z združitvijo s tozdi
Gorenja Prc i^.sna oprema
pa je li! tite zmogljivosti
podvojila, k.i! Ju tudi njen
nadaljni cilj	V E.
30. oktober 1986
novi tednik - stran 5
petdeset let gasilstva v EMO
v mesecu požarne varnosti so slavili tudi gasilci v
(jelovni organizaciji in sicer 50-letnico obstoja. Na slav-
nostni seji so pregledali dosedanje delo in ugotovili, da je
bilo v vseh letih za gasilsko dejavnost usposobljenih 250
flanov kolektiva. Sodelovali so na številnih tekmovanjih,
v 50 letih pa so zaradi smrti izgubili 38 članov. Ob jubileju
so izdali tudi lepo urejerio brošuro, kjer je kronološki
pregled njihovega dela. N^zaslužnejši gasilci so ob tej
priložnosti dobili priznanja, vso članstvo pa je uspešno
sodelovalo tudi v največji občinski včyi pri reševanju nji-
hovih objektov.
Na slavnostni seji so podpisali tudi listino o pobratenju s
prostovoljnim gasilskim društvom iz Jarenine pri Mari-
boru.	T V
Brez samoprispevka
lii se marsikaj podrlo
Oelegatl šmarske občinske skupščine
tuili o prizadevanjih izgubarjev
Po dovolj dolgi in široki
predhodni razpravi so delega-
ti zborov občinske skupščine
Šmarje pri Jelšah, na zaseda-
nju pred tednom dni sprejeli
dolgoročni družbeni plan ob-
line Šmarje pri Jelšah. Sezna-
nili so se, kako poteka uresni-
čevanje sanacijskih progra-
mov v organizacijah združe-
nega dela, ki poslujejo z izgu-
bo ter s poročilom o poteku
priprav na referendum za no-
vi občinski samoprispevek.
Razvojni dokument do leta
dva tisoč d^e prednost aktiv-
nemu prilagajanju spremenje-
nim zunanjim razmeram na tr-
gu, napredek v znanju, infor-
matiki in tehnologiji, kakovo-
sti življenja in dela, produktiv-
nemu zaposlovanju ter vklju-
čevanju v mednarodno delitev
dela. Na tak način naj bi dose-
gli 4 odstotno poprečno letno
stopnjo rasti družbenega pro-
izvoda, produktivnost dela naj
bi naraščala poprečno za 1,9
odstotka, zaposlenost pa za 2,2
odstotka letno. Delež investicij
v družbenem proizvodu nsg bi
znašal okoli 20 odstotkov, iz-
voz pa naj bi v poprečju naraš-
čal za 6,6 odstotka.
Sanacijski programi v orga-
nizacijah združenega dela, ki
poslujejo z izgubo, poteklo
brez večjih odstopanj, so pa
predvsem dolgoročno narav-
nani (Hmezad-KK Šmarje, Vi-
tal Mestinje, Toper-tozd Šmar-
je). N^manj obetov za skor^š-
nje izboljšanje stanja kažejo
razmere v Ikomovi temeljni or-
Šanizaciji Kovinarstvo v
maiju.
Priprave na peti občinski sa-
moprispevek potekajo sklad-
no s programom aktivnosti. V
vseh petindvajsetih krajevnih
skupnostih občine so na
skupščinah že sprejeli sklepe o
uvedbi novega samoprispev-
ka, saj si v večini krajevnih
skupnosti ne morejo predstav-
ljati nadaljnjega razvoja brez
solidarnosti. V skupni pro-
gram so na novo vnesli razširi-
tev Veterinarske postaje v
Šmarju, za to pa je bilo treba
zmanjšati delež sredstev, pred-
videnih za nadaljnji razvoj
Spominskega parka Trebče.
Referendum za novi občinski
samoprispevek bo 23. novem-
bra, do takrat pa bodo z aktiv-
nosti, nadaljevali.
MARJELA AGREŽ
Praktičen prikaz sposobnosti gasilcev
v mesecu požarne varnosti je bilo
po vsej Sloveniji poleg ostalih akcij
tudi več praktičnih vaj. Eno večjih
vaj so pripravili tudi v Celju in sicer
na objekte delovne organizacije
EMO, kjer je sodelovalo nekaj sto ga-
silcev in pripadnikov civilne zaščite
iz vseh prostovoljnih in industrijskih
društev celjske občine ter poklicna
enota Zavoda za požarno varnost.
Najprej je bil aktiviran »sektor za-
hod,« v katerem so gasilska društva
Lokrovec, Strmec, Gaberje, Ostrožno,
Šmartno in Lopata, vodi pa ga sektor-
ski poveljnik Janko Turnšek. Za njim
so šli v akcijo člani »sektorja sever« z
gasilci iz Škofje vasi, Vojnika, tri ekipe
EMO, Gaberij in Zavoda, ta sektor pa
vodi Gusti Cerenjak. Zadnji so se v
vajo, kije trajala dobrih dvajset minut,
vključili še gasilci »sektorja vzhod« že-
lezarne Štore, Cinkarne, EMO, Metke,
Zavoda in Prožinske vasi, sektorski
poveljnik pa je Janez Klakočer.
Vaja je imela tri dele: preizkus uspo-
sobljenosti gasilskih enot pri reševa-
nju ljudi iz visokoetažnih stavb, gaše-
nje razvitega požara v proizvodnih in
skladiščnih prostorih ter gašenje za-
četnih kemičnih požarov v kotlovnici
in acetilenskem razvijalcu, kjer je pri-
šlo do požara zaradi sabotaže.
Vajo je komentiral Vinko Sentočnik
iz ŠkoQe vasi: »Odločili smo se, da
vajo izvedemo tako, da na prizorišče
pripeljejo vsa vozila neposredno iz ga-
silskih domov. Tako smo lahko prak-
tično ugotovili v kakšnem času je
kljub normalnemu prometu in delova-
nju semaforjev mogoče priti do poža-
rišča. Lahko rečem, da so rezultati
ugodni, saj je zadnje vozilo iz Vojnika
po aktiviranju prispelo do stavbe EMO
v Celju v dobrih sedmih minutah. Če k
temu dodamo še minute zbiranja ob
pravem požaru, smo s takšno priprav-
ljenostjo lahko zadovoljni.«
Poveljnik občinske gasilske zveze Ce-
lje Ivan Pasero je po vaji pred stavbo
EMO, kjer je bila postrojena gasilska teh-
nika in gasilske enote s prapori, predal
raport predsedniku občinske skupščine
Tonetu Zimšku, ki je v pozdravnem na-
govoru vse gasilce pohvalil za njihovo
dobro organiziranost in pripravljenost
pomagati v najtežjih trenutkih. Gasilska
organizacija je lahko za vzgled drugim.
Scy tudi v n£ytežjih težavah vedno najde
pravilen izhod. Da je relativno malo po-
žarov gre zasluga preventivnim akcijam
gasilcev, kar pa je včasih še težje in odgo-
vornejše, kot gasiti požar. Gasilcem pa
gre zahvala tudi za njihovo delo v krajev-
nih skupnostih.
TONE VRABL, Foto: EDI MASNEC
Gasilci Metke so v vaji reševali požar s topovi, napolnjenimi s peno!
Pravi čas za cepljenje proti gripi
Gripa je resna bolezen, ki zelo oslabi organizem in lahko
zapusti mnoge neprijetne posledice - od pljučnice do vnetja
srednjega ušesa, predvsem pa poslabša že obstoječa obolenja.
Zuadi tega zdravstveni delavci priporočajo zaščitno ceplje-
nje. V celjskem zdravstvenem domu so letos z njim že pričeli.
Od ponedeljka so srednja mesta za cepljenje gerontološki
dispanzer in dispanzer za borce, cepijo pa tudi v ambulantah
splošne medicine ter v obratnih ambulantah.
Cepljenje z mrtvim cepivom je neškodljivo, brez reakcije, ob
ponovitvi cepljenja čez mesec dni po prvem pa zagotavlja šest-
mesečno zaščito. Priporoč^o ga predvsm vsem starejšim od 60
H kroničnim bolnikom ne glede na starost in vsem tistim, ki se
pri svojem delu srečujejo z ljudmi - na primer delavci v pro-
metu, trgovini, gostinstvu, frizerstvu, zdravstveni delavci...
Kot nam je povedal dr. Rudi Kr^nc, vodja geriatričnega dispan-
^ija, pa ne smejo biti cepljeni bolniki s prehladnimi obolerxji, ki
Jih spremlja povišana telesna temperatura ter vsi tisti, ki so
preobčutljivi na perutnino, kokošja j^ca in kokošje pe^e.
Kjer je cepljenje prostovoljno, je treba zanj nekzo prispevati,
^ispevek je skromen - menda se bodo odločili za 200 dinarjev
poboje cepljenj, prispevka pa so oproščeni vsi, ki so starejši od
let, oziroma vsi. ki tudi sicer ne plačujejo participacije k
Cenam zdravstvenih storitev.	MBP
Zlatarna se sprašuje, kako naprej?
Okrogle mize so se, poleg poslovodnih
"lelavcev Zlatarne in odgovornih delav-
za inventivno dejavnost v tem celj-
s^iem kolektivu, udeležili: Jože Gaberšček,
predsednik društva DIATI, Zoran Trat-
''•'i, strokovni tajnik Občinske raziskoval-
"e skupnosti Celje, Maks Pečnik, podpred-
^diiik republiškega odbora za inventivno
?ejavnost pri Zvezi sindikatov Slovenije
Ladislav Kaluža, sekretar odbora za in-
^«ntivno dejavnost pri Občinskem svetu
^veze sindikatov Celje,
•'oie Gaberšček: -Kar zadeva razmejitev
službeno dolžnostjo in inovacijo je os-
'^ovni problem v tem, da v kolektivih nikoli
'^^tančno ne opredelijo, kaj pričakujejo od
Posamezne raziskovalne naloge, tako da je
^^ko naknadno določiti, kaj je tisto več.
je posamezni raziskovalec naredil izven
^^^jega delokroga. Čeprav zakonodaja in
"^temi pravilniki o inovacijski dejavnosti
^ogočcuo tudi nematerialno nagrajevanje,
p le-tega v večini kolektivov ne poslužuje-
Jo. Gr^ za določene prednosti pri dodelitvi
l^novanj, za strokovne ekskurzije, večje
^Pendije za izobraževanje ob delu. daljše
dopuste, boljša delovna mesta, ipd.«
Maks Pečnik: »Problem je tudi v uravni-
lovskem sistemu nagrajevanja, s katerim
smo razvrednotili znanje in delo strokov-
njakov. Zelo pomembna je tudi podpora
vodilnih delavcev, ki v večini primerov le
načelno podpfrajo inovacijsko dejavnost ali
jo celo zavirajo, o čemer priča podatek, da
dve tretjini slovenskih občin skorajda nima
inventivne dejavnosti. Z nagrajevanjem
inovatorjev so zlasti na začetku težave, ker
je med sodelavci še vedno veliko zavisti.
Ena izmed rešitev je, da se inovacijski do-
hodek vsaj na začetku razdeli med vse za-
poslene, na vsak način pa bi se moral delež
tega dohodka nameniti za pospeševanje
inovacijske dejavnosti.«
Zoran Tratnik: »Ko skušajo razmejiti
službeno dolžnost in inovacijo, v kolektivih
premalo koristijo pomoč zunanjih strokov-
njakov ah strokovnih institucij, ki bi lahko
natančneje ovrednotili delež posameznega
razvojnega dela ali inovacije. Nespodbudno
za inovatorje je tudi dejstvo, da v večini
kolektivov uresničijo le slabo tretjino pred-
laganih inovacij, pri čemer nemalokrat ni-
majo izdelanih selektivnih meril. Veliko se
da doseči s timskim delom, kar dokazujejo
uspehi, ki so jih dosegli z USOMID krožki
v Mariboru, krožki kakovosti štorske žele-
zarne, ki so prav tako ena izmed možnih
oblik inventivnega timskega dela ali inova-
cijske Brigade, ki so jih ustanovili na Če-
škem, ipd."
Ladislav Kaluža: »Nagrajevanje delav-
cev v razvojno-raziskovalnih službah je de-
jansko problem, ker se lahko to, kar so na-
redili, več kot od njih zahtevajo službene
dolžnosti, nagradi šele, ko je razvojno delo
končano. Tekoče nagrajevanje je vsaj zaen-
krat še nemogoče, možno pa bi ga bilo izpe-
ljati, če bi se inovacijski dohodek dejansko
namenil za pospeševanje inovacijske dejav-
nosti. Na ta način bi lahko v kolektivih od-
pravili tudi zavist med sodelavci, ne glede
na višino nagrad, ki so še vedno veliko pre-
nizke.-
Udeleženci okrogle mize so kot o možnih
spodbudah za večji razmah inovacijske de- •
javnosti predlagali še sodelovanje v sloven-
ski akciji 200 novih raziskovalcev in televi-
zijski akciji .Inovator leta«', V EINSPIELER
Velenjčanl podelili
nagrade inovatorjem
Občinski svet Zveze sindi-
katov Velenje in Občinska ra-
ziskovalna skupnost Velenje
sta letos že enajstič podelila
denarne nagrade in priznanja
za najuspešnejše inovacije v
občini Velenje, prvič pa se je z
nagradami za svojo občino
pridružila tudi občinska razi-
skovalna skupnost Mozirje.
Žetev inovacij šaleško savinj-
skega gospodarstva so pred-
stavili na hišnem sejmu Gore-
rya, nagrade, ki jih je doslej
prejelo že 175 delavcev, pa so
podelili prejšnji petek.
Na področju razvojno razi-
skovalne dejavnosti so prvo
nagrado v velenjski občini pre-
jeli avtoiji razvojno raziskoval-
ne naloge iz Gorenja gospo-
dinjski aparati, (Boro Jerabek,
Vilma Fece, Vasilije Kandič,
Bojan Jus, Adi Hudarin), ki so
predstavili imobilizacijo od-
padnega em£yla v cementu, v
občini Moziije pa avtoiji Kovi-
narstva z Ljubnega (Jože Kra-
mer, Peter Ribič, Tomo
Štrumpfel, Tone Pratnekar,
Jože Podkrižnik, Maijan Seni-
ca. Božo Pečovnik) za novo nu-
merično krmiljeno žago. Na
področju množične inventivne
dejavnosti je prvo mesto v Ve-
lenju dosegel Jože Zaluberšek
z napravo za avtomatsko signi-
ranje posodic hladilnikov, v
Moziiju pa za razmetovalnik
sena kmet Jože Bider iz Dola
Suhe.
V Titovem Velenju so pose-
bej nagradili še ustvarjalnost
društev ljudske tehnike, dru-
štva inženirjev in tehnikov in
posameznikov izven organiza-
cij združenega dela. Prvo na-
grado so prejeli Zvone Zime,
Branko Moličnik in Franc
Štraus za avtomatski pakirni
stroj, prvo nagrado za ustvar-
jalnost med obrtniki pa je pre-
jel Danilo Torej. Za najuspeš-
nejši temeljni organizaciji na
področju inventivne dejavno-
sti so proglasili Gorenjevo Hla-
dilno zamrzovalno tehniko in
Vegradov tozd Gradrga.
RP
Vaja v železarni Štore
V gasilski vaji, ki so jo izvedli na vitalne objekte železarne
Štore, je sodelovalo osem gasilskih društev občinske gasilske
zveze Celje sektor I i to železarna Štore, Teharje, EMO, Cin-
karna, Prožinska vas, Gaberje, Zagrad - Pečovnik in Svetina.
Slednja je delovala samostojno s svojo motorno brizgalno iz
Voglajne ter je gasila objekte kotlarne. Pri v^i je bila tudi služba
zavarovanja, prva medicinska pomoč za reševanje pri poškod-
bah (opekline) in železniški transport za izvleko vagonske
cisterne za pretakanje tekočega plina. V vaji je sodelovalo skoraj
sto gasilcev.
TV
MODERNiZApiJA, H^iT
BOilillŠNiCE¥CELi/Og^
Enodnevni zaslužek, vplačan od 2. do 23. oktobra
OBČINA CELJE
Dom učencev K. Destovnika Kajuha Celje	41.073
Srednja kovinarsko strojna in met. šola Store	48.000
Brglez Ivo, Galanterija Celje, Vrunčeva 22	17.430
TOZD SVTK Celje	160.815
SŽ Železarna Štore	16,482.803
Železarna Štore (prenos prisp. SIS)	1,881.449
ZCC TOZD ZD Celje .	2,270.013
SOZD Merx TEKO Celje	320.103
Avtomotor Celje	156.522
Petrol Ljubljana, enota Celje	1.527.822
Enota LB Celje (prispevki)	260.489
POZD Leškovšek Zidanškova 17 Celje	500.000
OBČINA LAŠKO
GG Celje TOK Laško (od gozdnih posest.)	48.000
Enota LB Laško (prips.)	27.397
Obč. zdr. skupnost Laško (E. Z. iz DO)	1,329.640.
OBČINA ŠMARJE
Dom upokojencev Šmaije	202.517
GOKOP TO Komunala R. Slatina	219.240
GOKOP TO Gradb. in obrt. R. Slatina	693.098
GOKOP DSS R. Slatina	120.652
Enota LB Šmaije	30.560
OBČINA ŽALEC
Enota LB Žalec (prisp.)	70.485
HMEZAD Žalec, Savinjska dolina Žalec, Gotovlje 164.000
OBČINA ŠENTJUR
Enota LB Šentjur (prisp.)	30.334
OBČINA SLOVENSKE KONJICE
Enota LB Slovenske Konjice	19.659
REKAPITULACIJA
CELJE	103,819.650
LAŠKO	16,435.304
ŠMAIUE/JELŠE	3,639.009
ŽALEC	9,694.281
MOZIRJE	2,421.627
VELENJE	2,091.531
ŠENTJUR	1,116.412
SEVNICA	251.286
SLOVENSKE KONJICE_246.859
VPLAČANO DO 23/10-86	_139,715.959
Zdravstveni center Celje ^
Modernizacija bolnišnice Celje
50 700 - 743-79	"" ^
6. stran - novi tednik
30. oktober 198^
Voda povzroča sive lase
Neurejen potok pod avtocesto v Leskovcu
v krajevni skupnosti Lju-
bečna se že nekaj let ukvar-
jajo s problemom zalivanja
podvoza pod avtocesto v
Leskovcu. Potok št. XI, kot
mu pravijo vodarji, namreč
ob vsakem večjem nalivu
zalije cesto v tem podvozu.
Voda, ki se zadržuje je mno-
gokrat visoka tudi preko
pol metra. V takih slučajih
je prehod nemogoč.
Pešci, zlasti otroci, si išče-
jo prehod preko avtoceste.
Kako je taka bližnjica nevar-
na in neprimerna ni treba
posebej opozarjati. Zgodilo
se je že, da so se, ko so zagle^
dali pešce pri prečkanju hi-
tre ceste, ustavili tujci in
spraševali domačine, kaj to
pomeni. V tujini si namreč
kaj podobnega pač ne domi-
slijo. Toda kdo naj prepreči
šolaijem to početje. Zlasti še,
ko po nekaj kilometrih, kijih
opravijo od doma v Začretu,
pridejo pod podvoz poln vo-
de. Nihče se ne obrne in si
podaljša pot za naslednja
dva kilometra.
Za stanje je zagotovo treba
iskati krivdo pri načrtoval-
cih posegov v vodne režime.
Z zazidalnim načrtom Lju-
bečne so temeljito posegli v
vodni režim na tem področ-
ju. Tako se dogaja, d£t je po-
tok, kije bil včasih pravi »ve-
letok«, sedaj v največjem de-
ževju skoraj suh. Potok, ki
pa teče pod tem podvozom,
pa vedno poln vode. Ob tem
pa vzdrževalci potoka svoje-
ga dela ne opravijo najbolje.
Ob zadnji priliki so blato iz
podvoza zmetali v potok in
mu tako še zmanjšali pretok.
Potok je zaraščen z rastli-
njem in buri hudo kri med
krajani.
V teh dneh ga delavci celj-
skega NIVO-ja ponovno či-
stijo. Očistili ga bodo krajši
del. Do izliva v vzhodno Lož-
nico bo ostal še vedno nere-
guliran. Delo, ki ga bodo
opravili, bo zaleglo le za kraj-
ši čas. Večje deževje bo zago-
tovo znova poplavljalo pod-
voz. Otroci bodo še vedno
iskali bližnjico, ki bo zlasti
pozimi in v megli še bolj ne-
varna. Ali ni tudi to prilož-
nost, da bi začeli iskati odgo-
vorne, ki z nepremišljenimi
posegi v naravo naredijo
drugim veliko sivih las in ne-
potrebne stroške? M. B.
Odiilcovanji za
deiavca ljudsice
obrambe
Predsednik sveta za ljud-
sko obrambo in družbeno
samozaščito Tone Zimšek
je izročil državni odlikova-
nji Josipu Zilinskemu in
Petru Okrožniku za njuno
dolgotrcuno uspešno delo v
upravnem organu za ljud-
sko obrambo občine Celje
in aktivnost v samouprav-
nih organih ter krajevnih
skupnostih kjer bivata.
Josip Zilinski je bil odli-
kovan z redom dela s srebr-
nim vencem, še zlasti za
uspehe pri oblikovanju
Centra zvez in službe opa-
zovanja in obveščanja.
Peter Okrožnik pa je za
zasluge pri podružbljanju
dela ljudske obrambe in
zlasti nabornih zadev prejel
medaljo dela.
Slovenski jubilej v
nemškem GUtersloh
Slovenski športni klub
Slovenija v Giiterslohu -
katerega pokrovitelj je celj-
ska občinska skupščina, je
18. oktobra praznoval maj-
hen, a zelo pomemben jubi-
lej: 10-Ietnico obstoja in de-
la. Kdor pozna življenje in
delo naših delavcev na za-
časnem delu v tujini (ali pa
stalnem), ve da je deset let
dela kluba pomembno ob-
dobje, ki vsebuje mnogo
zahtevnih in zapletenih, pa
tudi svetlih trenutkov.
Od prvih let iskanja social-
ne varnosti, medsebojnega
druženja in izkazovanja pri-
padnosti ter ohranjanja iden-
titete do ustanavljanja šole
oziroma dopolnilnega pouka
materinščine, pa vse do da-
nes, ko so problemi bistveno
drugačni in zahtevajo večjo
kakovost pri svojem razreše-
vanju, vse to je zagnano
opravljala več ali manj stalna
skupina rojakov.
V dobro pomoč in oporo
so tudi danes klubu ob celj-
ski občini in njenih družbe-
nopolitičnih organizacijah
ter združenim delom tudi
naš konzulat v Dortmundu,
republiška	konferenca
SZDL, revija Naš delavec,
skupnost naših klubov v Bi-
lefeldu, občina Gutersloh ter
nekateri posamezniki," med
domačini Vestfalci, kjer go-
tovo izstopa Otto Lorenz. (
proslavi 18. oktobra, Koso
pripravili vodstvo društvj
predsednikom Adolfom Si
nadom in učenci dopolnilu
ga pouka materinščine p,
vodstvom učiteljice M^,
Umnik in ob pomoči Cveti
Strnadove, je bilo veljj
udeležencev - največ v zj
njih letih na podobnih prii
ditvah. Delegacija iz Celja,
jo je vodil predsednik Q
SZDL Drago Medved, v nj
pa so bili še Boris Božj
predsednik KO za vprašat^
naših delavcev na začasnei
delu v tujini in Ivan And^
jaš, član izvršnega sveta,'
prinesla v Gutersloh tuj
prapor. Njegovo razvitje j
pomenilo vrhunec proslav
v vsebinskem smislu pa zal
tevno obveznost do naših d)
lavcev, združenih v društvi
da bodo tako živeli in del^
kot to od njih zahteva častn
nošenje prapora. Najzaslui
nejšim članom društva [
predstavnikom	občir,
Gutersloh so bila podeljen
posebna priznanja. Odličn
in na visoki ravni je svoj
poslanstvo opravil tudi Cel;
ski instrumentalni kvinte
pod vodstvom Mirka Polut
nika v kulturnem program
proslave, pa tudi sicer pot
sod, kjer je nastopal.
D. M
V Laškem tudi
zasebna
prodajalna
Potrošniški svet krajev-
ne skupnosti Laško je pod-
prl vlogo Vere Novak iz
Ložnice za ustanovitev
prodajalne z mešanim bla-
gom za prodajo na drobno.
Na eni izmed zadnjih sej je
vlogo podprl tudi izvršni
svet skupščine občine
Laško.
Laško ima namreč še
vedno pomanjkljivo po-
nudbo blaga za široko po-
trošnjo in tudi nič ne kaže,
da bodo zgradili kakšno
novo trgovino, (čeprav je
dolgoročna usmeritev takš-
na, da bi ščasoma izboljšali
ponudbo, zaenkrat si trgov-
ska organizacija Merx pri-
zadeva predvsem izboljšati
pogoje v obstoječih trgovi-
nah. Gre predvsem za po-
sodobitev in razširitev ob-
stoječih prostorov. Po tej
plati je zasebna pobuda pri-
šla v pravem času, saj bo
dopolnjevala ponudbo
Merxovih prodajaln.
Zadnja leta tudi sicer
im^o v Laškem precej ra-
zumevanja za razvoj obrt-
nih dejavnosti, ncy[yeč so
zaenkrat storili na področ-
ju uslužnostnih obrti. V
Debru so dobili že optika,
popravljalca koles, čevljar-
ja in butik.	VVE
Mladi so premalo odločni
Bolj bi morali verjeti v moč ZSMS
Robi Mlinar iz Žalca je
eden izmed mladih, ki je
prejel Titovo štipendijo,
kar je hkrati tudi priznanje
za njegovo prizadevno delo
na delovnem mestu (pet let
je bil operater na računalni-
ku v sozdu Hmezad), pa tudi
aktivnost na drugih področ-
jih. To še zlasti velja za Zve-
zo socialistične mladine.
Udeleževal se je mladinskih
delovnih akcij, bil je pred-
sednik koordinacijske kon-
ference ZSMS v sozdu Hme-
zad v Žalcu, predsednik os-
novne organizacije ZSMS v
Žalcu in predsednik komisi-
je za splošni ljudski odpor
pri občinski konferenci
Zveze socialistične mladine
v Žalcu. Kako mladi danes
vidijo svojo organizacijo,
smo se pogovarjali z njim.
»Že n^kaj let ugotavljamo,
da mladinska organizacija ni
tisto, kar bi morala biti. Mi-
slim, daje preveč spolitizira-
na in to ni dobro. Takoj ko
postane mlad človek aktiven
v Zvezi socialistične mladi-
ne, ga čakajo razni sestanki,
vse preveč je administriranje
v najširšem pomenu besede
in aktiven mladinec počasi
zgublja stik s svojo bazo. Me-
nim pa, da smo za to v naj-
večji meri krivi mladi sami.
Mladi raje molčijo, kot pa da
bi šli v konfrontacijo. To še
posebej velja za mlade v or-
ganizacijah združenega dela.
V večini primerov se neute-
meljeno boje zamere, čeprav
se je marsikje že tudi poka-
zalo, da so imeli težave, če so
odkrito povedali svoje
mnenje.«
- Katerim vprašanjem bi
morala mladinska organiza-
cija v teh časih namenjati
največ pozornosti?
»Predvsem vprašanju stano-
vanjske problematike mladih
in vprašanjem zaposlovarya.
Pravzaprav je bilo o teh temah
že dosti spregovorjenega, kot
vse kaže pa mladinska organi-
zacija ni tako močna, da bi lah-
ko te stvari bistveno spremeni-
la. Navsezadnje jih tudi ne mo-
re, če so razmere v družbi takš-
ne, da je težko priti do delov-
nega mesta in če so stanovanja
tako draga, da si jih zlasti mla-
de družine pod nobenimi po-
goji ne morejo privoščiti. Vem
pa za primere, ko so v nekate-
rih organizacijah združenega
dela razrešili marsikakšen sta-
novanjski problem mladega
človeka prav po zaslugi mla-
dinske organizacije, ki se je
zavzemala za to. To pa je tudi
dokaz, da bi sami mladi morali
bolj upoštevati ZSMS, biti v
njej bolj aktivni in v njej iskati
tudi morebitne interese.«
- Na letošnjem mladin-
skem kongresu so mladi iz
Slovenije izpostavili vrsto
vprašanj, ki so odmevala. Ali
se tem zahtevam pridružuješ
tudi ti?
»O tem je težko govoriti, sam
pa menim, da to vendarle niso
poglavitni problemi, ki bi jih
morali mladi poudarjati v tem
trenutku. Ne strinjam se, deni-
mo z zahtevo po civilnem slu-
ženju vojaškega roka. že zato,
ker se mi zdi, da bi nekateri to
kmalu začeli izkoriščati. Tudi
primeijave z drugimi, zlasti za-
hodnoevropskimi državami,
so nevzdržne, saj imago mar-
sikje tam plačane vojake. Za
našo državo pa je jasno, da kre-
pimo izključno obrambno spo-
sobnost vseh ljudi, da nikogar
ne mislimo napadati. Treba pa
je braniti tisto, za kar je bilo
toliko žrtev. Spet pa je vpraša-
nje, če lahko koga, ki iz ver-
skih prepričanj zavrne služe-
nje vojaškega roka, večkrat za-
pored obsodimo. Vprašanje je
tudi, kako bi se takšen človek
kdaj obnašal s puško v roki.«
JANEZ VEDENIK
Poldlca Kokot
S^ko se je pisala takrat,
ko je še hodila v podčetr-
ško osnovno šolo in, ko so
ji zaupali mesto predsedni-
ce zbora varčevalcev v šol-
ski banki in hranilnici. No,
takrat je bila predsednica
upravnega odbora šolske
banke, tako se je temu re-
klo. To je bila žarijo visoka,
pomembna funkcija in
sploh je bilo delo v šolski
banki ena sama zagnanost,
navdušenje. Pred trideseti-
mi leti je to bilo.
V soboto so jo povabili
kot posebno gostjo na pro-
slavo 30-letnice delovanja
šolske banke in hranilnice
na osnovni šoli v Podčetrt-
ku. V šolskih prostorih se
je po dolgih letih srečala s
tedanjim ravnateljem Jože-
tom Brilejem, pa z vrstniki-
sošolci. kasnejšimi »banč-
nimi funkcionarji« na šoli.
Prijetno je bilo kramljati o
tistih časih .. . »Se še spo-
mir\jaš?... Seveda se. . . in
naših takratnih hranilni-
kov, leseni so bili, veliki, z
dvojnim pokrovom ... ja,
pa koliko dela smo imeli s
preštevanjem denarja, ki se
je vsul iz predalčkov. . .
Kdo je bil takratni uprav-
nik pošte? ... Seveda se
spominjam, Bojan Albreht
je bil... in kako se je vsa-
kič prijel za glavo, ko smo
mu prinesh denar. .. toliko
drobiža .. . Ja, takrat nam
je denar veliko več pomenil
kot danes, marj ga je bi-
lo... In kako smo tekmo-
vali med razredi!.. . Kdo bi
si mislil, da se bo to tako
razvijalo in. da bo to posta-
la tako močna organizaci-
ja ... Ja, lepi časi so to bi-
li.. .* Pravijo, da prislu-
škovati ni lepo, ampak n^
mi ne zamerijo, če sem
skrivaj lovila in zapisovala
mish ob pomenkovar\ju
nekdanjih šolskih »usluž-
bencev«.
Poldica Kokot, iz Golobi-
rijeka doma. je bila tisti čas
odličnjakinja, takšna s sa-
mimi peticami, vseh osem
let. Šla bi naprej v šole, a
kaj, ko pri hiši ni bilo do-
volj denarja. Za starejše
brate in sestre se je še dalo
nekako »stisniti-^, za Poldi-
co, najmlajšo, pa že ni več
šlo. In tako je kot najmlajša
ostala doma na kmetiji.
»Sed^ mi ni žal, bilo pa mi
je hudo pri srcu takrat, ko
sem gledala, kako so šli
moji vrstniki naprej v šole,
pa v službe in, ko so imeli
svoj denar,« je povedala v
krajšem pomenku. »Ko bo
tegale praznovanja konec,
grem hitro domov. Danes
bo hčerka, ki je na obisku,
prašiče nahranila. Ja, rože
bo pa treba umakniti pred
mrazom . . .«
MARJELA AGREŽ
Nov most v Hruševcu
v prvih dneh oktobra so v
Šentjurju pričeli z regulaci-
jo hudourniškega potoka
Kozarice, ki je v zadnjih le-
tih povzročal krajanom šte-
vilne preglavice.
Vrstile so se poplave, ki so
uničevale posevke, visoka
voda pa je vdirala tudi v hiše.
Zadnja poplava letošnjo po-
mlad je odnesla tudi most v
Hruševcu, ki so ga začasno
nadomestili z vojaškim pon-
tonskim. V Šentjurju so to-
krat tudi sklenili, da je skraj-
ni čas, da se lotijo regulacije
potoka, hkrati pa zgradijo
nov most. Dobili so sredstva
območne vodne skupnosti
nadomestilo za elementan*
nesreče, za most pa sredstvi
republiške cestne skupnosti,
zato so lahko začeli z deL
Veljala n^j bi 150 milijonov
dinaijev, most pa bo po načij
tih končan že do konca ml
vembra.
Ob začetku regulacije st|
morali rešiti nekatera stro
kovna vprašanja kot je ni
primer način regulacije. Od
ločili so se, da deloma ohre
nijo rečne meandre, s čime:
so bili zadovoljni tudi ribii
in ekologi. Nekaj nejevoljf
pa je bilo med krsOani, ki st
negodovali zaradi odvzetf
zemlje. Menili so, da so bili(
vsem premalo seznanjeni ii!
da še ni ničesar znanega Ci
odškodninah, čeprav regul»
cijo vsi pozdravljajo in sc
prepričani, da bo koristil«:
vsem. Odgovorni v občini p«
zagotavljajo, da bodo vse tc
uredili in da na koncu ne b(
več nezadovoljnih. To je toli
ko pomembnejše, saj se m
meravsOo prihodnje leto loti
ti še gradnje kolektoija ol
Kozarici, ki bi odpadne vode
iz klavnice speljal nižje v vo
glajno.	TC
Tri nova stanovanja v Grobelnem
Do sredine novembra naj bi v Grobelnem dokončali
pošto s prostori krajevne skupnosti in tremi stanovanji.
To pa so tudi vsa nova stanovanja v občini, ki so jih letos
zgradili.
Spomladi so sicer končali blok v ulici Miloša Zidanška,
vendar je bila to še zaostala obveznost iz preteklega leta.
Prihodrge leto pa načrtujejo gradnjo sedmih stanovaj na
Ponikvi. Vse to gotovo ne bo zadoščalo za potrebe občanov,
kar jasno dokazuje precejšen pritisk na solidarnostna stano-
vanja. Na prednostno listo se je letos uvrstilo 54 prosilcev,
nekaj pa so jih morali tudi odkloniti, ker niso izpolnjevali
pogojev. Vseljujejo jih lahko le v izpraznjena stanovanja,
zato je čakalna doba tudi dve leti.
K tolikšnemu pritisku na solidarnostni fond precej pri-
speva vse manjše zanimanje delovnih organizacij za nakup
stanovanj. Spomladi je stanovanjska skupnost izvedla
anketo med delovnimi organizacijami, da bi ugotovila nji-
hov interes za nakup stanovanj Poslala je 30 anket, dobila
pa le štiri odgovore in še ti niso bili vsi pozitivni. Zato so
ljudje prisiljeni iskati rešitev stanovanjskega problema v
okviru solidarnostnega fonda ali pa z lastno gradnjo, ki bo
do konca obdobja verjetno presegla načrtovanih 140 tovrst
nih stanovanj.
TC
SADEKSOVA
ZAKLADNICA
ZDRAVJA
KAMILAN
Žametni cvetovi
kamilice darilo
narave za nego vaše
kože.
Dobite me v lekarni!
Zaupajte nam!
Hmezad-Agrlna-Sadeks
30. oktober 1986
novi tednik - stran 7
ganka, ki ni nikoli nelikvidna
^ let šolske banke In hranilnice Podčetrtek
fijajstarejša šolska banka
jp hranilnica v Jugoslaviji
^Tuznuje 30-letnico delova-
nj. V osnovni šoli v Podče-
trtku so namreč na svetovni
jjii varčevanja v, letu 1956
ustanovili prvo pionirsko
^Isko hranilnico, zasnova-
lo na samoupravnih teme-
ljih
Na začetku je bila vključe-
na v Zadružno hranilnico
Celje, delovala pa je v okviru
jolske zadruge. Pionirska
banka je imela svoj upravni
i{i nadzorni odbor, člani pa
so bili vsi takratni učenci os-
novne šole Podčetrtek.
Po letu dni delovanja se je
pionirska banka preimeno-
vala v šolsko hranilnico in
vTsto let delovala v okviru
pionirske pošte in hranilnice
Podčetrtek. Takrat je Za-
dnižna hranilnica Celje po-
darila šoli štiri velike hranil-
nike iz lesa. V njih je imel
vsak učenec-varčevalec svoj
predalček.
Leta 1958 je zadružna hra-
nilnica Celje razpisala tek-
movanje šolskih hranilnic.
Med devetinšestdesetimi je
šolska hranilnica osvojila pr-
vo mesto in nagrado, epi-
skop, ki je bil za tiste čase
redek učni pripomoček.
Novembra leta 1971 je
Ljubljanska banka nagradila
pionirsko hranilnico s pet ti-
soč dinarji, mesec dni pozne-
je pa je prevzela pokrovitelj-
stvo nad osnovno šolo Pod-
četrtek oziroma njeno hra-
nilnico. Štiri leta kasneje je
Ljubljanska banka na svo-
jem zboru sprejela sklep, da
z nekaj manj kot osmimi mi-
lijoni dinarjev omogoči iz-
gradnjo prizidka k šoli, kjer
je dobil svoje prostore vrtec,
učenci so dobili novo telo-
vadnico ter prostore za delo-
vanje šolske banke in hranil-
nice. Sodelovanje z Ljub-
ljansko banko se je nadalje-
valo in razvijalo vse do
danes.
Praznovanja 30-letnice šolske banke in hranilnice v Pod-
četrtku so se v soboto udeležili številni povabljeni gostje,
med njimi Metod Rotar, predsednik poslovodnega odbora
Ljubljanske banke združene banke Ljubljana, Vlado
Jurak, predsednik poslovodnega odbora Ljubljanske
banke Splošne banke Celje, dr Rudi Lešnik, predstojnik
Pedagoške akademije Maribor in nekdanji učitelj na šoli v
Podčetrtku, predstavniki Zavoda za šolstvo SRS, vzgojno-
varstvene organizacije Zarja iz Celja, ŽTO ŽG Celje, pred-
stavniki številnih osnovnih šol s Celjskega, iz Slovenije in
sosednje republike Hrvaške ter drugi.
Gostje so to priložnost izkoristili za ogled šole, učenci pa
so jim predstavili številne interesne in druge dejavnosti.
Osrednji dogodek praznovanja je bil slavnostni zbor var-
čevalcev in gostov šolske banke in hranilnice. Podelili so
priznanja in med častne člane šole sprejeli Metoda
Rotarja, doktorja Rudija Lešnika, Petra Simonitija,
Milana Matka, Franca Renierja in Angelo Marinc-Šetino.
Za prijetno popestritev praznovanja je poskrbela tudi
šolska kulturno-zabavna skupina Larifari.
Darja Kliček iz 7. b ra-
zreda je za jubilejno glasi-
lo šolske banke in hranil-
nice »Mravljice« tole na-
pisala: ... Zaslužek vsak-
do razdeli tako, da del po-
rabi takoj, drugi del pa
prihrani za kasneje. Za
dobro delo dobimo dobro
plačilo, za slabo delo do-
bimo slabo plačilo. Lju-
dje navadno hranimo de-
nar, varčujemo z njim.
Zakaj? Z denarjem lahko
kasneje kupimo tisto, kar
potrebujemo. Prva hra-
nilnica, ki so jo izumili
ljudje, je bila nogavica.
Vanjo so shranjevali de-
nar. Ampak nogavico so
oglodale miši, lahko jo je
zalila voda ali pogoltnil
ogenj in prihranek je šel
po zlu. Zato so kasneje
nastale banke, ki so ga
varno spravljale in skrbe-
le da se mu ni nič zgodilo.
Darko Žučko, predsednik
zbora varčevalcev: »Na za-
četku smo poslovali samo
gotovinsko, pri tem poslova-
nju pa imamo dve novi obli-
ki varčevanja, skupinsko
oziroma varčevanje šolskih
delovnih organizacij, varče-
vanje skupnosti učencev od-
delka in varčevanje-ostalih
članov šolske skupnosti, ter
individualno poslovanje, ka-
mor štejejo vloge posamez-
nih varčevalcev, predvsem
članov šolske skupnosti os-
novne šole Podčetrtek. Pred
petimi leti smo uvedli še
brezgotovinsko poslovanje.
To pa izgleda tako, da varče-
valec dobi na banki za dolo-
čen znesek saldni listek. Od
salda se mu zneski pri vsa-
kem nakupu v šolski proda-
jalni odštev^o, tako dolgo,
dokler je za vpisani znesek
mogoče še k^ kupiti. Brez-
gotovinsko poslovanje je
enostavnejše in delavcem
šolskih delovnih organizacij
smo s tem prihranili precej
časa. Še hitreje in brez napak
pa zdaj delamo s pomočjo ra-
čunalnikov. Funkcija pred-
sednika zbora varčevalcev je
zahtevna, posebno danes, ko
bom imel govor. Tudi sam
varčujem, sedaj nabiram ko-
stanj in ga prodajam. Rad bi
si kupil električno kitaro.«
Jože Jakopina iz Maribora,
nekdanji učenec in predsednik
zbora varčevalcev na OŠ Pod-
četrtek: »Na nekem tekmova-
nju smo dobili za nagrado ko-
lesa in tako sem se jaz kot
upravnik šolske hranilnice
lahko vozil s kolesom v šolo iz
Olimja, okoli tri kilometre da-
leč. Imeti kolo je bila takrat
velika reč. Bili smo kot druži-
na. Učenci smo sami u"pravlja-
li, delali v banki, odločali, kam
z obrestmi. V nedeljo dopold-
ne smo se dobili z ravnateljem
in smo prešteli ves denar, ki se
je čez teden nabral v hranilni-
ku. Marsikaterega učenca so
rešili iz denarnih zagat, ko smo
mu odobrili posojilo, moral pa
je v prošnji napisati, za kaj ga
potrebuje in kd^ ga bo vrnil.
Prošnje je obravnavala poseb-
na komisija. Spominjam se, da
so tisti čas Lipovškovi pogore-
li in naša pionirska banka je
takoj nakazala petdeset tisoča-
kov kot posojilo tej družini.
N^več je bilo vredno to, da si
je šola v kraju neverjetno utrje-
vala svoj ugled.«
Jože Brilej, nekdanji rav-
natelj in »oče« organizirane-
ga varčevanja na OŠ Podče-
trtek: »Bilo je to pred dobri-
mi tridesetimi leti, ko smo se
z učenci odpravljali na izlet.
Na moije. Nihče od otrok še
ni bil na moiju. Pa pravi uče-
nec: jaz ne grem, pa drugi,
tretji... Razlog je bil denar.
Kmalu sem »pogruntal«, da
bi morali učenci zbirati de-
nar vse leto za končni izlet,
da morajo denar, ki ga dobi-
jo doma ali na dnini, varno
spraviti. Ni, in potem smo
res šli prvič na izlet, na mor-
je, na Reko, v Opatijo, in ko
smo se vračali, smo se usta-
vili še v Postojni. To je bilo
veliko doživetje za otroke in
zame. In še to.: Na šoli se
pobira denar, članarina za
razne šolske organizacije in
društva, naročnina za mla-
dinski tisk, in ves ta denar se
je potikal po žepih, po preda-
lih.
Tudi ta moment je kazal
na to, da bi se ta denar zbiral,
da bi se ga nekam naložilo,
da bi tekle obresti. Tako smo
leta 1956 ustanovili pionir-
sko banko. Najprej smo vla-
gali denar na Pošti, pri tem
pa smo uvedli princip, da
ostajajo obresti last skupno-
sti.
Ko je bil obračun nare-
jen, smo se dogovorili kam
in kako z njimi. Tiste organi-
zacije, društva, kjer so bili
n^bolj marljivi, so dobili tu-
di najvišjo dotacijo od naše
banke. Uvedli smo še več no-
vosti, predvsem pa so učenci
delali v banki sami. In če je
bil otrok v denarnih težavah,
če mu je zmanjkalo dena^a
za nakup šolskih potrebščin,
si je lahko denar od banke
sposodil. Za mednarodni
dan varčevanja leta 1965 smo
sami zgradili majhno hišico
za bančno poslovanje.
Spomnim se, da je takrat tod
okrog hodil Aleksander Vi-
dečnik iz banke v Celju in se
navdušil nad našo organiza-
cijo dela. Ponudili so nam
roko in začeli smo sodelova-
ti.
Najprej s Kreditno banko,
pozneje pa z Ljubljansko
banko, ki je prevzela pokro-
viteljstvo nad našo banko in
hranilnico. Leta 1976 nam je
Ljubljanska banka zgradila
prizidek k šoli, kjer je bila
telovadnica, vrtec in prostori
za našo banko.«
MARJELA AGREŽ
Za kaj
varčujejo
PrvošolčkI iz
Podčetrtka?
Varčujem za kolo.
Alenka
Varčujem za knjigo.
Jasmina
Varčujem za zlate uhane
^^ zlato verižico.
Nataša
Varčujem za velik kornet.
Aleš
^arčujem za robota,
^isal bi mi naloge.
Mitja
Varčujem za usnjeno žogo.
Jani
šolske malice iz prihrankov
Ko je bil Matej Ogrizek, danes učenec drugega
razreda, še majhen, je rad dajal denar v hranilnik. Ko je
hodil v prvi razred, je zbrani denar porabil za odplače-
vanje šolske mahce in kosila. Tudi kolo si je sam kupil.
»Mamica mi gaje pripeljala domov, zdaj bom pa varče-"
Val za harmoniko«, pravi.
Kaj pravi Ožbej Sotošek,
učenec osmega razreda
»Vem, da ima naša šolska banka in hranilnica zaposlenih
dvajset učencev in da so vsak dan v službi štiije. Delavci
banke morajo biti marljivi in natančni, saj gredo skozi nji-
hove roke ogromne vsote denarja. Predsednik zbora varče-
valcev je Darko Žučko. Letos je bil Darko v Ljubljani, na
srečanju šolskih zadrug iz vse Slovenije, kjer je predstavil
delo naše hranilnice. Na naši šoli imamo tudi brezgotovin-
sko poslovanje. Brezgotovinsko pa lahko posluješ le s
pomočjo saldnega hstka. To je podobno, kot bi kupoval s
čekom, vendar pa s saldnim listkom lahko kupuješ le v
šolskih delovnih organizacijah. Naša hranilnica in banka
ima tudi računalniško obdelavo podatkov. Pred nekaj leti
smo od Ljubljanske banke dobih pet računalnikov in dva
tiskalnika, pot v našo hranilnico pa smo jim odprli predlani.
Od takrat poteka delo v naši banki in hranilnici brez napak.«
OBVESTILO
GIP »Ingrad« Celje obvešča, da je pričel z grad-
njo podvoza v Kersnikovi ulici v Celju, zaradi
česar je že delno oviran promet. Od 3. novem-
bra 1986 do 31. junija 1987 pa bo Kersnikova
ulica v odseku med Jenkovo in Tkalsko ulico
popolnoma zaprta za ves promet. V času zapore
naj vozniki predvsem koristijo Mariborsko oziro-
ma Čopovo ulico. Obvoz bo sicer po Vrunčevi
ulici, kjer bo vozil tudi lokalni avtobus. Peš pro-
met bo možen prav tako po Vrunčevi ter po
Ipavčevi ulici.
INGRAD Celje prosi vse udeležence v prometu
za strpnost in upoštevanje cestno-prometne sig-
nalizacije.
GIP »INGRAD« CELJE
ODBOR ZA DELOVNA RAZMERJA DELOVNE
SKUPNOSTI
ZAVAROVALNE SKUPNOSTI
TRIGLAV
OBMOČNE SKUPNOSTI CELJE
objavlja
naslednja prosta dela in naloge
1.	REFERENTA ZA CENITEV IN
LIKVIDACIJO ZAHTEVNEJŠIH
PREMOŽENJSKIH ŠKOD
2.	ZAVAROVALNEGA ZASTOPNIKA
ZA ZASTOP CELJE - GORICA
Poleg splošnih morajo kandidati izpolnjevati še na-
slednje pogoje:
pod 1. - da imajo višjo strokovno izobrazbo tehnične
smeri in 3 leta delovnih izkušenj
pod 2. - da imajo srednjo strokovno izobrazbo (V.
stopnja) in 1 leto delovnih izkušenj
- da imajo poklicno srednjo šolo (IV. stopnja) in 2
leti delovnih izkušenj
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev
(dokazilo o šolski izobrazbi in delovnih izkušnjah)
naj kandidati pošljejo v 8 dneh od dneva objave na
naslov:
Zavarovalna skupnost Triglav Območna skupnost
Celje, Ul. XIV. div. 4, Celje.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh od
dneva izbire.
delovna skupnost
objavlja
naslednja prosta dela in naloge za nedoločen čas:
1.	delovnega področja
razvijanje in uvajanje tehnologije
bančnega dela in standardizacije
poslovanja
za katero se zahteva visoka izobrazba ustrezne smeri
in 24 mesecev delovnih izkušenj.
2.	delovnega področja
vodenje oddelka razvoja in
vzdrževanja EOP ter računalniških
obdelav v temeljni banki
za katero se zahteva visoka izobrazba ekonomske,
organizacijske ali računalniške smeri, aktivno znanje
II tujega jezika, znanje dveh programskih jezikov,
znanje za delo na računalniku in terminalu in 36
mesecev delovnih izkušenj.
3.	delovnega področja
vodenje centralne strojepisnice v
tajništvu banke
za katero se zahteva srednja šola ekonomske ali
administrativne smeri in 24 mesecev delovnih izku-
■ šenj.
Vloge z dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev
sprejema Kadrovsko-izobraževalni oddelek, Vodni-
kova 2/IV v roku 8 dni po objavi. O izbiri bomo
kandidate obvestili v roku 15 dni po opravljeni izbiri.
8. stran - novi tednik
30. oktober 198^
Quo vadiš - občinstvo?
Delegatsko vprašanje na zadnji seji
skupščine kulturne skupnosti Celja
je bilo povod za razgovor o uresniče-
vanju programskih zasnov Zavoda za
kulturne prireditve Celje, zlasti kar
zadeva koordinacijo in popularizaci-
jo prireditev in organizacijo obiska
koncertov. Razgovor je vodila pred-
sednica skupščine kulturne skupno-
sti Anka Aškerc, večji del pa je izzve-
nel v dialogu med Radovanom Mar-
vinom in ravnateljem Zavoda za kul-
turne prireditve Celje Edijem Gor-
šičem.
Da prireditve v Celju niso dobro ko-
ordinirane, je bilo slišati prvi očitek,
da je zaspalo delo glasbene mladine,
da ni opredeljena vsebinska naloga
Zavoda za kulturne prireditve, da so
prireditve, zlasti koncerti, slabo obi-
skani, da je treba več narediti za pro-
pagando in ponovno pridobiti občin-
stvo v dvorane.
Orehov tudi ta razgovor uresničen
po sklepu skupščine ni stri, kakšnega
posebnega recepta pa tudi ni odkril.
Publike za ušesa tudi ne gre vleči v
dvorane, in vendar je treba nekaj stori-
ti... ne oziraje se na to, daje Zavod za
kulturne prireditve kadrovsko in fi-
nančno šibek za izvedbo vseh nalog, ki
so mu naložene.
Nič ni narobe, je bilo slišati, če so v
C^lju tri prireditve hkrati, če s svojo
vsebino privabljajo različno publiko, v
nasprotnem primeru pa jih je treba
natančno programirati. Kdo bo to delo
v celoti opravljal, ostaja še vedno stvar
dogovora. Zdaj pretežni del prireditev
na našem območju zbirajo pri Zvezi
kulturnih organizacij. Zakaj so dvora
ne ob. vsebinsko dobro zasnovanih
koncertih na pol prazne, kam se izgub-
lja občinstvo, zlasti mladi, pa glasbeni
pedagogi iz šol, medtem ko marsikdo
na lastno pest, v zasebnem aranžmaju,
krene na koncert v Ljubljano. Če je res
vsemu krivo slabo obveščanje in pre-
šibka vloga programskih svetov pri
ZKP, potem je treba iskati rešitve v tej
smeri in za to nameniti tudi več denar-
ja. Za kulturno informacijo bo treba v
Celju torej strniti moči in sredstva, več
narediti za vzgojo mlade publike, ki se
je v zadnjih letih, kdo ve kam izgubila
in najti še kakšen dodaten dinar in
pripeljati koncerte iz Ljubljane ali Za-
greba v Celje, če se ne bo izkazalo, da
odhaja občinstvo v ti dve mesti često
tudi iz mondenih nagibov.
Vse to so vprašanja, ki so pravzaprav
tudi potem razgovoru ostala več manj
odprta. Krog je bil sklenjen pri kadrih,
denarju in boljši koordinaciji. Občin-
stvo oa - quo vadiš?
MATEJA PODJED
Predstavljajo se
prvič
Pred dobrim letom in pol
so se upokojenci iz Vojnika
zbrali na prvi vaji novo
ustanovljenega mešanega
pevskega zbora. Vodstvo
zbora je prevzel- domačin
Tone Volasko.
Pridno obiskovanje vaj in
prizadevno sodelovanje je
kmalu rodilo sadove. Iz vaje
v vajo pojejo tiolj ubrano.
Nekajkrat so zapeli že čla-
nom svojega društva. V so-
boto, 8. novembra, pa se bo-
do prvič predstavili širši jav-
nosti.
Skupaj z ženskim pevskim
zborom kulturno umetniške-
ga društva Ljubečna se bodo
predstavili ljubiteljem petja
v Vojniku in na Dobrni. V
Vojniku bodo nastopili ob
17. uri v Kulturnem domu.
Na Dobrni pa takoj po
koncertu v Vojniku ob 19.30
v Zdraviliški dvorani. Obe-
ma zboroma bo dirigiral To-
ne Volasko, predstavila pa se
bosta z izborom narodnih in
umetnih pesmi.
MB
Obletnica velenjskega dekliškega pevskega zbora
Letos praznuje dvajseto obletnico dekliški pevski zbor Centra srednjih šol iz Titovega
Velenja, ki se že dobrih deset let na številnih pevskih festivalih uvršča zelo visoko. Tako
so na letošnjem evropskem pevskem festivalu v Belgiji dekleta osvojila prvo nagrado, in
prejele za številne uspehe srebrni grb velenjske občine.
Med uspehi velja omeniti srebrni odličji iz let 1973 in 1975 ter zlati odličji iz let 1979 in 1983
na Celjskem mladinskem pevskem festivalu v zveznem razredu. V mednarodnem razredu
pa so dekleta prejela leta 1983 srebrno in leta 1985 zlato odličje z najvišjo oceno med vsemi
jugoslovanskimi zbori, ne glede na kategorijo. Od ustanovitve do danes vodi Dekliški
pevski zbor Centra srednjih šol Ivan Marin, zadnja leta pa mu pri tem pomaga tudi Danica
Pirečnik. Zbor je s svojim kulturnim poslanstvom veliko prispeval, tako k ugledu doma-
čega kraja kot ožje in širše domovine.
L. OJSTERŠEK
Vsebinska vez s
filmsko umetnosti
TDF pripravlja tri zanimive razstave
V	času Tedna domačega
filma v Celju se bodo zvrsti-
le tri likovne razstave, ki se
vsebinsko navezujejo na
filmsko umetnost.
Kot vsako leto, so se tudi
letos odzvali srednješolci in
osnovnošolci z likovnimi de-
li, povezanimi z dvema slo-
venskima filmoma: KOR-
MORAN, ki nam pripovedu-
je dramatično zgodbo o mor-
narju srednjih let, ki je zapa-
del v hudo osebno krizo, so
likovno interpretirali sred-
nješolci; medtem ko so lah-
kotno zgodbo dvanajstletni-
ka, ki v filmu Poletje v školj-
ki preživlja svoje počitnice
na moiju, in kjer se v otroško
brezskrbnost vtkejo nitke
prvih razočaranj in grenkob,
upodobili najmlajši.
Vzporedno z mladinsko
razstavo bo prav tako v pro-
storih Doma JLA na ogled
tematska razstava avtorja
BORIJA ZUPANČIČA z na-
slovom »Risarske meditacije
o tieizogibni prisotnosti ka-
mere«. Kamero, kot nujnost-
ni objekt je avtor miselno in
risarsko vnesel v neposredni
snemalni proces in ji podelil
vlogo subjekta. Z risbo, golo
likovno pisavo, ki daje
ustvarjalcu možnost neome-
jenega gibanja po slikovni
ploskvi, nam avtor razodeva
najobčutljivejše trenutke,
utrip med kamero kot privi-
dom in subjektom.
Otvoritev obeh razstav bo
v torek, 4. novembra ob 13.
uri.
V	Likovnem salonu pa bo
v ponedeljek, 3. novembra
ob 18. uri otvoritev razstave
»Prerez slovenskega risane-
ga filma«. Razstava bo pre-
zentirala samo risani film,
izključuje namenskega in
lutkovnega, predstavilo pa
se bo sedem slovenskih ani-
matoijev: MIKI MUSTER,
začetnik slovenskega risane-
ga filma; svoj prvi film je
posnel leta 1960, naslednje
pa leta 1961, 1962, žal
originali za te filme izg
ni in jih bomo kot info;
jo o avtorju nadomestil
vejšimi risbami tujih f
pri katerih Muster so
kot izvajalec risbe;
STEINBACHER, ki j(
paj z Janezom Marinšk
Emilom Zonto leta 196
vil filmsko delavnico, k
nastali prvi slovenski
terski risani filmi, to
času, ko so v sloven
prostoru prevladovali
animatorji, gostje iz P(
(Miroslav Kijowicz in V
Giersz) ter zagrebška ai
torja Zdenko Gašparo\
Zlatko Grgič. Steinbacl
svoje delo v okviru risc
filma kontinuirano na(
val vse do danes. Leta I!
svoj prvi film za TV Lji
na posiiel animator J
JUDNIČ, kasneje pa še
me, sicer pa se je Judni
svetil predvsem namei
mu filmu (sporočila m
dročju tržnih komunil
kjer je pripravil okoli 4C
mov); leta 1972 sejjojav;
mator TONE RAČKI, ž;
od tega filma ni ostal n(
original; koncem sedei
setih let se je filmska
dukcija risanega filma
gatila, pojavijo se
ustvarjalci s tega podr-
BOJAN JURC, ki je pr
vrsto risanih filmov za
Viba film, ZVONKO Č^
sodelovanju z MILAi
ERIČEM, MARJAN M
ČEK in najmlajši BO
BENČIČ. Različni indiv
alni pristopi v oblikovi
risanega filma ter individ
na likovna sporočila i
prezentirajo pestrost izrj
nja na področju slovensl
risanega filma.
Razstavo bo spremljah
deo projekcija nekaterih
venskih risanih filmov,
stava pa bo na ogled do
novembra.
ALENKA DOMJ
Razstavljala Goce in Katja Kalajdžijski
Pred kratkim sta v šent-
jurski knjižnici razstavljala
likovna dela Goce Kalajd-
žijski, makedonski slikar,
ki že vrsto let dela in živi v
Sloveniji - v Šentjurju in
njegova hči Katja, dijakinja
4. letnika šole za aranžerje v
Mariboru.
Goce, ki je v Šentjurju doslej
razstavljal dvakrat in to izk-
ljučno le ikone, po katerih je
tudi najbolj znan, seje tokrat
predstavil z akvareli na plat-
nu. To tehniko redkokdaj
srečamo posebej še na raz-
stavah in ni treba posebej
omenjati, daje zelo zahtevna
in zahteva tudi temeljito poz-
navanje njej imanentne teh-
nologije. Izrazno se je Goce
tudi tokrat potrdil, daje moj-
ster liričnega zapisa.
Katja Kalajdžijski, ki je to-
krat razstavljala prvič in je
omenjena razstava njen de-
but. Predstavila se je s tremi
deli in sicer z abstrakcijami
in to v tehniki tempera na
platnu. Prvi vtis je bil prijet-
no presenetljiv, predvsem,
zaradi tega, ker je sicer zah-
tevna likovna tehnika delo-
vala urejeno in domišljeno.
Katja se je dela lotila pošte-
no, kar pa je zelo važno -
tudi brez ambicije biti takoj
»velik slikar«. Natančno se
je zavedala zakonitosti, ki jo
likovni študij terja od sleher-
nega, ki se poskuša na tem
polju. Posebej to velja še za
abstrakcijo, ki je le navidez
svobodna forma, v resnici pa
terja domišljen pristop in
znanje ravno v kompoziciji
m barvnih odnosih. Razstav-
ljena dela so odkrila dvojni
značaj: kažejo študiozno raz-
mišljanje, obenem pa razkri-
vajo talent in ustvarjalno
ambicijo mlade likovnice, ki
ji je likovni svet nekaj več
kot le trenutna obveznost.
Začetek je torej dober in z
upanjem v vztrajno delo
mlade slikarke lahko priča-
kujemo nove razstave.
Dela obeh avtorjev so raz-
krila gledalcem novo vide-
rije: Goce se je predstavil v
Šentjurju z novo tehniko in
se svojim sokrajanom razkril
v novi razsežnosti, Katja pa
se je predstavila kot novo
ime v čarobnem svetu likov-
ne neskončnosti. Kulturni
dogodek.
DRAGO MEDVED
Kulturniki v Cankarjevem domu
Pretekli teden so organizatorji kulturnega življenja celj-
skega združenega dela obiskali Kulturni in kongresni center
Cankarjev dom v Ljubljani.
Obisk sta organizirala Občinski svet Zveze sindikatov v Celju
in pa Zveza kulturnih organizacij Celje, ob podpori Železarne
Štore in Aera Celje. Namen obiska je bil delovno srečanje z
vodstvom Cankarjevega doma in pa obisk koncerta. V delov-
nem srečanju s predstavniki Cankarjevega doma, ki jih je vodil
njihov direktor Mitja Rotovnik, so se organizatorji seznanili s
kulturno umetniškim programom ter z načinom izvajanja in
posredovanja programa in pa seveda z možnostjo organiziranja
obiska kulturnih prireditev v Cankarjevem domu. Po končanem
razgovoru so si udeleženci ogledali ta naš največji kulturni
hram, zvečer pa so prisostvovali izrednemu koncertu Slovenske
filharmonije, v katerem je kot solist nastopil znani 17-letni grški
pianist Dimitris Sgouros, ki je s svojim nastopom v trenutku
osvojil občinstvo v Veliki dvorani Cankarjevega doma.
Ž. B.
Koncert madžarskega pianista
v prihodnjem, III. abonmajskem koncertu se bo cel
koncertni publiki predstavil izvrsten madžarski pia
Ferenc Kerek. To je eden mlajših umetnikov, ki se je
končanem študiju na budimpeštanski akademiji uvelj
tudi na nekaterih tekmovanjih in koncertnih nastopih iz
svoje domovine.
Na gostovanju v Celju bo Ferenc Kerek igral dela Lii
(ena od skladb je bila odkrita šele nedavno in bo v Jugo
viji izvajana prvikrat), Chopina, Debussyja, Kodalyja, I
toka in Hačaturjana. Koncert bo v celjskem Narodn
domu v ponedeljek, 3. novembra ob 19.30 uri.
po sklepu zbora delavcev
objavlja prosta dela in naloge
tajnice TOZD
Kandidatke morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
-	popolna srednješolska izobrazba ekonomske ali
upravno-administrativne smeri,
-	1 leto delovnih izkušenj na podobnih ali enakih
delih in nalogah,
-	popolno obvladanje strojepisja
Od kandidatk pričakujemo tudi primeren nastop,
sposobnost komuniciranja z ljudmi in samostojnost.
Pismene ponudbe,^ dokazili pošljite na naslov ČGP
Delo Tozd Novi tednik Celje, Trg V. kongresa 3 a v 15
dneh po objavi s pripisom »za razpisno komisijo«
S stanovanjem TOZD v doglednem času ne razpo-
laga.
Kandidatke bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po
izteku roka za spr*ejemanje ponudb.
SOZD MERX
DO ZDRAVILIŠČE DOBRNA
Komisija za delovna razmerja
objavlja
prosta delovna mesta
2 sobaric
-	končana osnovna šola
-	izpit iz varstva pri delu
-	higienski minimum
-	3 mesece delovnih izkušenj
2 čistilk
-	končana osnovna šola
-	izpit iz varstva pri delu
-	higienski minimum
-	1 mesec delovnih izkušenj
Delovno razmerje se sklene za določen čas, poskus-
no delo 2 meseca.
Pismene prijave bo sprejemala splošno kadrovska
služba Zdravilišča Dobrna 8 dni po objavi. O izbiri
bomo kandidate obvestili v 8 dneh.
30. oktober 1986
novi tednik - stran 9
{mučanie najdražfe v Slovonili
Ob predstavitvi letošnjih
n dnevnih, tedenskih in se-
nskih smučarskih vozovnic
no že spregovorili o tem, da
} smučarija letos draga. So-
rč po izkušnjah od lani pa
inimanje za oddih na snegu
; bo veliko manjše kot v pre-
klosti, zato smo za danes
ripravili informacijo o zim-
li ponudbi, ki so jo pripravi-
V turističnih agencijah.
Skoraj nemogoče je v nekaj
•sticah predstaviti celotno
5nudbo agencij, ki smo jih
siskali. Kompas namreč po-
luja počitnice v 33 domačih
tntrih in 19 tujih (v šestih dr-
ivah), Globtour v 23 domačih
I 11 tujih (Avstrija, Italija) ter
^G v 16. domačih in še 6. tu-
jh v Italiji, Avstriji in Franciji,
feletnikove ponudbe ne opisu-
|mo posebej, opozorimo pa
lliko, da prodajajo kompleten
lompasov prcfgram in še ne-
latere druge, recimo Air tour-
ja, ki pa ga zaradi tega, ker
ene ne odstopajo bistveno od
bh, kijih bomo navedh, nismo
josebej opisali.
I Pri naštevanju ponudbe smo
jaradi lažjega pregleda upošte-
vali le nekatera značilna smu-
'arska središča, za primeijavo
|»a vzeli najeme apartmajev za
I osebe ali dvoposteljne sobe v
lotelu B kategorije, vse za se-
iem dni, v času med 10. in 30.
anuarjem, torej v »špici« sezo-
le, ko se mora večina Sloven-
cev zaradi šolskih počitnic in
leprilagodljivosti našega šol-
kega sistema odločati za do-
pust. Na posebnosti iz progra-
mov, ki izstopajo po ceni ali
kako drugače, posebej opozar-
jamo.
In še nekaj. Cene v pred in
»posezoni«, november, del fe-
bruaija, marec april, so pone-
kod tudi za 40 odstotkov nižje
od navedenih, v opisu pa tudi
ne navajamo posebej popustov
za otroke, ki so tudi do 50 od-
stotni.
Slovenija
Nam bližnjih smučišč ne na-
vajamo posebej, izjema je le
Rogla, ki se razvija v velik in
vse bolj znan smučarski cen-
ter, zato bo primerjava cen z
drugimi (tudi tujimi) smučišči
dobrodošla. Za najem bunga-
lova na Rogli boste tako pri
Kompasu odšteli 165, pri Glob-
touru 156 in pri TTG-ju 151 ti-
soč din, sedemdnevni polni
penzion v hotelu Planja pa sta-
ne pri Kompasu 85 300 in pri
Globtouru 78 4G0 din po osebi
(mimogrede. Golte so za kakš-
nih 12 tisoč din cenejše).
V Kaninski vasi v Bovcu sta-
ne n^em enosobnega apart-
maja za^ štiri osebe (Globtour,
TTG) 69 000 din, sedem pol-
penzionov v zasebnih sobah 2.
kategorije pa od 36 do 39 tisoč
din.
Podobne, za nekaj tisoč din
dražje so cene zasebnih sob v
Bohinjski Bistrici, kjer stane
apartma (do 5 oseb) pri Kom-
pasu 146 500 in pri TTG
122 000 din. Omenimo še
Kranjsko goro, kjer stane na-
jem apartmaja 145 000 (Kom-
pas) in 143 600 din (TTG), pol-
penzion v hotelu Garni Pri-
sank pa 78 000 v Globtouni in
81 000 din v Kompasu.
Poleg teh, bolj znanih smu-
čarskih središč, v vseh agenci-
jah ponuj^o tudi ostale, manj-
še in manj znane,, a zato tudi
cenejše. Pri Globtouru tako
omenimo Bohinj-jezero, Pod-
koren, Planino pod Golico,
Pokljuko, Jezersko, Preddvor,
pri TTG-ju Vogar, Železničar-
ski dom na Pohoiju, Gornji
grad (polpenzion že za 29 000
din), pri Kompasu pa velja po-
sebej omeniti Snežni klub, ki
ga po zgledu poletnih klubov
prvič organizirajo v Bovcu. Za
goste Kompas kluba poleg
ugodne smuke pripravljajo še
druge oblike rekreacije ter za-
bavo (uporaba bazena, savne,
masaže, kegljišča, zabavni ve-
čeri, disco, otroški smučarski
vrtec, izleti, smučarski avto-
bus ipd...) Gostje bodo na-
meščeni v hotelu Kanin (B) (C
kat.) in v apartmajih Kaninska
vas. V januarju bo polpenzion
v hotelu Kanin stal 52 500 din,
v hotelu Alp 43 900 din, najem
apartmaja za 4 osebe pa bo stal
66 900 din, torej manj kot v
redni ponudbi ostalih agencij.
Olimpijska smučišča
Med ponudbo ostalih Jugo-
slovanskih smučarskih cen-
trov bo veijetno največ zani-
manja za olimpijska smučišča
na Jahorini in Bjelašnici. S ce-
nami na Jahorini je zaenkrat
postregel le Globtour, kjer pa
še vedno ne vedo vseh podrob-
nosti o tudi takšnih recimo,
koliko postelj bodo dobili. V
januaiju bo treba za polpenzi-
on v hotelu Rajska dolina od-
šteti 59 100 din (v ceno vklju-
čen tudi prevoz do smučišč -
do Sarajeva lasten prevoz). Še
cenejši so sarajevski hoteli, od
koder bo do smučišč organizi-
ran poseben prevoz.
Nič manj vabljiva, morda ce-
lo bolj, so ostala Jugoslovan-
ska smučišča. Tara, Zlatibor,
Kopaonik, Bistra-Mavrovsko
jezero, Vlašič, Popova Šapka,
Brezovica. Po Globtourjevem
programu bo recimo sedem-
dnevni paket (sedem polnih
penzionov, 7-dnevna smuča-
ska vozovnica, prevoz do smu-
čišč in turistična taksa) v hote-
lih Bistra, Popova Šapka, Mo-
lika (Brezovica) stal v januarju
od 61 800 do 71 000 din, torej
precej manj kot na slovenskih
smučiščih.
V tujini najbolj
vabljiv Borovec
Najobširnejšo ponudbo ima
Kompas, ki v šestih državah
ponuja 17 smučarskih središč.
Med ugodnejšo ponudbo ome-
nimo smučanje v francoskem
Val Thorensu. Sedem dnevno
bivanje v enosobnem apartma-
ju za štiri osebe bo skupno s
šestdnevno, smučarsko vozov-
nico in letalskim prevozom
stalo 116 tisoč din. Možno je
doplačilo za 6-dnevno smučar-
sko vozovnico za Tri doline
(9500 din). Tak program (z av-
tobusnim prevozom iz Ljublja-
ne) ponuja TTG za 100 500 din.
Za 106 400 din (dvoposteljna
soba v hotelu) ali 84 300 din
(apartma za 4 osebe) je mbžno
letovati v Borovcu, ki je letos
kandidiral za olimpijske igre.
V ceno je vključenih 7 polpen-
zionov, letalski prevoz Ljublja-
na-Skopje-Ljubljana ter avto-
busni prevoz Skopje-Borovec-
-Skopje ter 7 dnevna smučar-
ska vozovnica. Še cencjše pa
bo smučanje s Kompasom na
Češkem, v Krkonošah. Sedem
dnevni polpenzion v hotelu
stane skupno s prevozom (av-
tobus) 59 800 din, smučarsko
karto pa si kupite sami. Cenej-
ši, v primerjavi z našimi večimi
smučišči, pa so tudi najemi
apartmajev v smučarsko razvi-
tih Avstriji, Italiji, ki bodo
skupno s prevozom in smučar-
sko vozovnico stali na osebo
od 80 tisoč din naprej.
R. PANTELIČ
^UtNINSKI KOTIČEK
PO Celje v novembru
Nedelja, 9. novembra izlet na Begunjščico - »Karavan-
ško lepotico« (2063 m. Pohod iz Drage, povratek mimo
Roblekovega doma v Drago. Avtobusni prevoz do Begunj
in v Drago ter nazaj: 2000 din. Odhod ob 6. uri s parkirišča
na Glaziji. Prijave v pisarni PD Celje, tel. 22-192.
Nedelja,'16. novembra: izlet v neznano. Zbor brez cepi-
nov, derez in vrvi ob 6. uri na glavni avtobusni postaji.
Vabljeni!
G. G.
Pohod NOV se na Hom
v soboto je bil organiziran in izveden planinski pohod z
zborom pri osrednjem spomeniku v Migojnicah. Tu je za
uvod zaigrala zabukovška godba na pihala, učenci
osnovne šole so pripravili tu kot na vsaki točki Ifep kul-
turni program. O pomenu šole so pripravili tu kot na vsaki
točki lep kulturni program. O pomenu pohoda in raznih
obletnicah je spregovoril Franci Ježovnik, ženski pevski
zbor Svobode z Griž pa je zapel nekaj pesmi.
Kolona je krenila mimo osnovne šole k spomeniku 1.
Štajerskega bataljona v Spodnjih Grižah, kjer je udeležen-
cem spregovoril predsednik PD Zabukovica Matija
Kajtna. Kolona je krenila čez Zibiko proti kurirski postaji
ob označeni planinski poti na Hom. O pornenu kurirskih
vez v NOB je spregovoril Karel Podvršnik-Živko. V gozdu
smo zapustili označeno pot in šli po vzhodnem pobočju
Homa, mimo domačij in zidanic, ki so včasih nudila
zavetje partizanom. Ustavili smo se pri domačiji Gustel,
kjer so vsi udeleženci žigosali pohodne izkaznice in prejeli
spominske značke za prvi, četrti in osmi pohod (zlati sta
bili podeljeni dve). Izdelan je bil posebni spominski žig.
Do končnega cilja je bilo še malo vzpona po označenem
delu poti iz Zabukovice na Hom mimo razpotja na Mrzhco.
Kamnik in Golavo.	Š. J.
Trgovine in ioliale ocenjevali gostje
Merkurji Soči, veleblagovnici T, Prodajnemu centru Hudinja, majolka pa Turški mački
z razglasitvijo rezultatov
ankete ter podelitvijo priz-
nanj najboljšim se je prejšnji
teden zaključila letošnja ak-
cija ocenjevanja trgovskih in
gostinskih lokalov v Celju.
Akcija je za prvič dobro uspe-
la, da je zanjo precej zanima-
nja pa potrjuje tudi dobra
udeležba na sklepni slovesno-
sti, ki je bila v Narodnem
domu.
Odziv na akcijo, ki jo je pri-
pravil občinski sindikat trgov-
ske in gostinske dejavnosti, je
bil dober. Zanimivo in vzpod-
budno je tudi, da je med tisti-
mi kupci in gosti, ki so izpolni-
li anketne lističe, več kot tretji-
na iz drugih občin. Ti so oce-
njevali trgovine z živili, tekstil-
no-galanterijskim blagom in
tehničnimi predmeti ter pose-
bej družbeno gostinske obrate:
»Z akcijo naj bi predvsem
spodbudili vodstva in zaposle-
ne v trgovinah in gostiščih, da
bi še bolj skrbeli za založenost
trgovin, videz in postrežbo ter
se do gostov bolje vedli. Za pr-
vič je akcija dobro uspela, upa-
mo pa, da bomo z njo spodbu-
dili še druge. Prihodnje leto
bomo anketne lističe razen v
Novem tedniku objavili še v
kakšnem časniku, morda bo
tako odziv še boljši,« je pove-
dal Mihajlo Zver, sekretar od-
bora dejavnosti trgovine in go-
stinstva pri občinskem svetu
ZSS Celje.
Med trgovinami z živili je
največ glasov kupcev dobila
prodajalna Soča DO Potroš-
nik, tozd Prodaja Celje, pred
veleblagovnico T in samopo-
strežno na Mariborski cesti, v
skupini prodajaln s tekstilno
galanterijskim blagom je naj-
več glasov prejela veleblagov-
nica T delovne organizacije Te-
ko (pred Utokom in Tkanino),
med Trgovinami s tehničnim
blagom na prodajni center Hu-
dinja Kovinotehninega tozda
Tehnična trgovina (sledijo
Tehnika, Železninar.) Med
družbenimi gostinskimi obrati
je po mnenju gostov najboljša
Turška, mačka, precej glasov
pa sta prejela tudi druga Ojstri-
ca in tretja Evropa.
Najboljše trgovine so prejele
plakete zlati merkur s prizna-
njem, Turška mačka pa plake-
to zlata majohka s priznanjem.
»Priznanje nam veliko po-
meni, saj smo še posebej zado-
voljni, če so z našo postrežbo.
založenostjo in urejenostjo za-
dovoljni naši kupci. Priznanje
je tudi vzpodbuda, saj vemo,
da lahko v naši ponudbi še
marsikaj spremenimo, posebej
še, ker smo imeli letos skozi
vse leto precej kadrovskih te-
žav,« je povedala Tilčka Dela-
korda, poslovodkinja Soče.
Pobudo celjskega sindikata
je na slovesnosti v Narodnem
domu pozdravil tudi Ivan
Ravnikar, predsednik občin-
ske konference sveta potrošni-
kov občine Celje, na prireditvi
pa je spregovorila tudi Magda
Meštrov, ki je orisala položaj
trgovine in gostinstva v občini.
Slovesnost so s kulturnim pro-
gramom popestrili pevci zbora
celjskega gostinskega podjetja
in folklorna skupina France
Prešeren.
Prihodnje leto bodo akcijo
še razširili. Izbi rali bodo tudi
najboljše trgovct. natakarje,
kuharje in receptor.ie, ki se bo-
do za uvrstitev p( tegovali na
delovnih tekniovatiiih. z več-
jim številom obia\!ienih an-
ketnih lističev in ob i^ričakova-
nem boljšem odzi\'L potrošni-
kov pa naj bi dobili tudi objek-
tivnejše ocene najboljših.
R. PANTELIČ
Kakorkoli že obrnete: v Ljubljanski banki smo ljudje
Da ne bo kdo mislil, da imam kaj proti banki; ne, to ne. Proti Ljubljanski banki
pa še najmanj. Orkaduš, ampak včasih imam res vsega poln kufer. Za to, da
dobim svoj denar, moram čakati nanj v vrsti. In še stotisoč podatkov na obrazec.
Nikoli ne vem,katero številko moram vpisati na formular. Osebno izkaznico tudi
gledajo tako, da imam vedno občutek, kot da sem ne vem kakšen goljuf.
Da bi jih prosil, naj mi dajo drobiž ali debel denar se pa sploh ne upam...
•91UVU Avjd 'ig^nfs a ijv vmop ofajotu
9u ofiJ/ 'o29f ofvsaJis ojftfvj vp 'ofapfvu 3U3w AVJj -AVjd m uiif jijV vuvfaujstfu
ouvjsajdau W9s op 'ofaootf vd afpnfj -viuiu vd vS opif t»urfp qnjs* u3S)fmf
2vfipnj uiDuii op 'S3J af fm 'vf o^v 'ofvfujpoS 92 'jmfvood ojmu ofojotu
•jvuap tojifuaDu isa ;pvj iq m uopjodop jfajad a AVjd o^uvq a oftAjpud jstfjouzrz
tsA /; oj/ fv^ vd 'tpiui as ^saojj •Du2vfud9u ioj{ 2Df vd uiapvdzi mdpaud
ofvAajtfV2 oj )OJf'j!ulod2i ofojotu ipm ao2vjqo '/"o ui mfuvq :isa wvaojvav2 ows
w aqvjo]2 op ijud auom au fvs 'ojqop 0A0qifu 02 o; af vp 'opaA au qojd^
■aatu2v)f2t auqaso jvpajSajd uivjoui wif o)f 'tufjoAafau os oofoyi •istdpaud avd
os ius^v±. wp luajoui au lao adaj vu qif nw vp 'wva tuaaa}/ -jiuStAp a2iAap tfjsi}
vSaujod 2ajq jv^ pvj iq 'uasjfmi apCou a2 y as 'vooSornau saj vd af mfuvjfs
nus^vjf ^vdujv 'u/apnfj pojd woww jj^v	omvs vfjaA oj o^Hv>i ^vduiv
'rmpnfi patu ijsou2vfud o ojsp ui afpnfj ouis iua2un± :tstjs odaf as fvs 'vf 'vf
Pet zvezdic za Dravinlo
Priznanje za kakovost Je zasluga vseh zaposlenih
Hotelu Dravinja v Sloven-
skih Konjicah je pred dnevi,
natanko ob prvi obletnici po-
slovanja, posebna komisija
pri Medobčinski gospodarski
zbornici Celje, ki ocenjuje lo-
kale, pripela pet zvezdic za
kakovost.
»To je visoko priznanje in
delavci hotela Dravinja si bo-
mo še bolj prizadevali, da še
izboljšamo turistično gostin-
sko ponudbo«, pravi direktor
tozda Jelen turizem gostinstvo
pri Dravinjskem domu Boris
Klančnik.
Lokale, ki nosijo pet zvezdic
lahko na celjskem območju
preštejemo na prste ene roke:
to sta le hotela Donat in Sava v
Rogaški Slatini in gostišče
Storman v Šempetru. Zdaj se
jim je torej pridružila še Dra-
vinja.
V devetih mesecih je v konji-
škem hotelu prespalo 10 tisoč
gostov, od teh kar 60 odstot-
kov tujih. Zimsko sezono načr-
tujejo v Dravinji v povezavi s
smučanjem na Rogli, priprav-
ljajo vikend pakete s Kvarner
expresom, sredi novembra bo-
do v hotelu odprli Kompasov
biro, dokončali bodo tudi ure-
ditev lovske sobe za 50 ljudi.
Več prireditev pripravljajo še
za preostale jesenske dni. Po
uspelem kostanjevem tednu
vabijo goste na teden zagorske
kuhinje, sicer pa bo, obljublja-
jo Dravinjčani, v hotelu s peti-
mi zvezdicami prijetno vse do
konca leta. Prag v novo sezono
bodo prestopili pripravljeni.
Za prihodnje leto že imajo
podpisano pogodbo z Nizo-
zemci, ki bodo prihajali pod
Konjiško goro od spomladi do
poznega pcrtetja. Zanimivo je,
da so morali hotelske zmoglji-
vosti po pičlem letu že razširiti
in tako imajo zdaj na voljo 60
ležišč, ali deset več kot prej.
Vsa ta prizadevanja, oprta na
uspešno poslovanje hotela, je
pri ocenjevanju in po večkrat-
nih ogledih upoštevala komisi-
ja pri Medobčinski gospodar-
ski zbornici Celje, preden seje
odločila za podelitev zvezdic,
vendar s priporočilom, da je
potrebno odpraviti še tiste n^-
bolj drobne pomanjkljivosti,
ki bi utegnile skaliti sij kako-
vosti.
Vsekakor pa velja kolektivu
ob priznanju čestitati za uspeš-
no uresničevanje gesla - turi-
zem smo ljudje.
MATEJA POD JED
10. stran - novi tednik
30. oktober 198^
Na kmetiji dveh gospodarjev
Vajeil prevzema Rudi mlajši - misel na kmečki turizem
v Križevcih, v vasi nad
Zrečami se za eno izmed
gozdnih poti odpre ravnica.
Prišleku se hipoma zazdi,
kot bi stopil v čisto drug
svet. Skrbno pospravljena
polja ležijo na blagi vzpeti-
ni, živina muli še zadnjo
travo. Idilični prizor obrob-
lja gozd, odet v jesenske
barve. Pod starim orehom
stoji Jurakova domačija.
Torej smo prav. Na pose-
stvu, za katerega smo že v
dolini izvedeli, da je eno
najbolj vzorno urejenih tam
okoli. Na 13 hektarjih žem-
Ije gospodarita dva Rudija,
oče in sin, pomaga jima ma-
ma Ivanka.
A na kmetiji ni nikoli tako
idilično in rožnato kot ponu-
ja pogled. Rudi, 26-letni
kmet, ki počasi prevzema va-
jeti za z delom preutrujenim
in bolehnim očetom, ve to
najbolje. »Tri, štiri ure na
dan se pomudim kar v hlevu,
pri 25-tih glavah živine, kje
pa so še ostala opravila. Res-
' da smo trije, a težja dela od-
padejo name.« Rudi govori
počasi in preudarno. Odloč-
no, če je treba. »Kmetija je
usmerjena v živinorejo. Ima-
mo pitance, dnevno pa na-
molzemo tudi do 60 litrov
mleka. Polovico ga oddamo
v zbiralnico, ostalo ga znosi-
jo krajani iz okolice in Zreč v
kanghcah.« Tej pripovedi
sledi klasično ali večno zele-
no vprašanje, ki ga novinarji
zastavljamo pridelovalcem
mleka; »Ste zadovoljni z
merjenjem tolšče v mleku?«
»Mleko je plačano po skup-
nih vzorcih in s tem kmetje
seveda niso zadovoljni,« pra-
vi Rudi. »Tako je že dolgo in
najbrž bo tako tudi ostalo.
Če namerijo tolščo v mleku
doma, je te 3,8 do 4 odstotka,
po skupnem vzorcu pa j^
precej nižja. Okoli 3,5 od-
stotka.«
Pri Jurakovih se po živini
vidi, da mora biti mleko
sladko in slastno. Paša na
prostem pozimi pa domača
krma iz novih silosov. Ko od-
dajo pitance Kmetijski za-
drugi, katere kooperanti so,
tehtajo 300 ali več kilo-
gramov.
Mladi kmet Rudi razmišlja
dlje od jutrišnjega dne. Rad
bi preuredil ali morda na no-
vo sezidal dom v katerem ži-
vijo, kajti na tiherti se spogle-
duje s kmečkim turizmom.
»Če bi dobil ugodne kredite,
če bi mi v tej moji odločitvi
še finančno pomagali, bi ra-
de volje odprl vrata gostom,«
razmišlja Rudi. In na ravnici,
obdani z gozdom, le dober
streljaj iz turističnih Zreč bi
se gostje prav gotovo dobro
počutili.
MATEJA PODJED
Na kmetiji v Križevcih složno gospodarijo Jurakovi: dva Rudija in mama Ivanka.
V kunčjereji so
še velike možnosti
Načrtno delo v KK Šentjur
v šentjurskem Kmetij-
skem kombinatu so se pred
približno tremi leti v okvi-
ru SOZD Merx začeli načrt-
no ukvarjati s kunčjerejo. V
teh letih se je že pokazalo,
da je bila usmeritev dobra,
saj so k sodelovanju priteg-
nili 20 rejcev iz vse Sloveni-
je, ki imajo trenutno 3500
stojišč, to pa omogoča do
2000 kuncev tedenskega iz-
voza v Italijo.
Izvozni pogoji SQ ugodni,
saj ni nikakršnih omejitev,
povpraševanje je večje od
ponudbe, cene, ki jih dose-
gajo, pa so enake domačim.
Zaenkrat je zahodno tržišče
najbolj zanimivo, v kombi-
natu pa računajo, da so veli-
ke možnosti tudi doma.
V	kombinatu in Merxu se
kunčjereje niso lotih nak-
ljučno. V zasebnem kmetij-
stvu so si namreč zastavili
koncept, po katerem naj bi
na eni strani oblikovali večje
proizvodne enote s klasično
proizvodnjo, pri čemer raču-
najo na ugodne ukrepe eko-
nomske politike in na vlaga-
nja klavnic in večjih potroš-
niških središč. Na drugi stra-
ni pa je v Sloveniji vrsta
manjših kmetij, ki imajo pre-
malo zemlje za večjo pridela-
vo, zanje pa so primerne
končjereja, zelenjadarstvo,
gojenje zdravilnih zelišč, sa-
djarstvo in podobno.
V	kombinatu so na podlagi
tega nastale tri oblike orga-
niziranja kunčjereje: velike
družinske farme s 400 sami-
cami, ki že dajejo ekonom-
ske rezultate, vmesna faza so
farme z 200 samicami, imajo
pa tudi takšne z največ 50
samicami, ki predstavljajo
dodatni dohodek na majh-
nih kmetijah. Zanimanje
med kmeti za to novo pano-
go je precejšnje, v kombina-
tu pa jim pomagajo s krmili,
kletkami, predvsem pa je za-
gotovljena prodaja. Vendar
se večji rejci ustašijo, ko
ugotovijo, kakšni so kreditni
pogoji. Obresti so namreč
višje kot za druge vrste pro-
izvodnje, tako kot vsaka no-
va panoga pa je tudi kunčje-
reja povezana z začetnimi te-
žavami in zahteva določeno
obdobje, da se dosežejo do-
bri rezultati.
V kombinatu si bodo pri-
zadevali predvsem za izvoz-
ne spodbude in za ugodnejše
kredite. Ob vsem tem raču-
najo, da bo moral rejec ob
normalnih rezultatih na far-
mi z 200 samicami doseči
mesečni osebni dohodek vi-
soko kvalificiranega delav-
ca, kar je dovolj spodbudno
in zanimivo za rejce. Hkrati
pa zagotavljajo, da ne gre za
muho enodnevnico, ki bi se
morda že čez nekaj časa po-
kazala kot zgrešena. V Mer-
xu so se reje lotili načrtno in
organizirano, in prepričani
so, da se to ne bo zgodilo.
T. CVIRN
Ukrepi za preprečevanje in
zatiranje miksomatoze kuncev
Miksomatoza je najnevarnejša kužna bolezen pri
domačih kuncih. Povzroča jo zelo nalezljiv virus.
Prenaša se z okuženimi kunci, kunčjimi kožami,
dlako, iztrebki (gnojem) in opremo za rejo kuncev.
Bolezen lahko mehanično prenašajo tudi druge
živali in človek.	j
Najpogosteje se bolezen zanese v hlev z nakupom,
zamenjavo ali sposojanjem okuženih živali. Nevaren
vir okužbe so tudi insekti in glodalci, če pridejo v stik z
okuženimi kunci, kunčjimi kožami, iztrebki in hrano.
Za druge živali in človeka ta bolezen ni nevarna.
Znaki bolezni se pojavijo že v nekaj dneh po okužbi.
Vnamejo se očesne veznice, zagnojijo se oči, pojavijo
se otekline v velikosti graha do lešnika na vekah,
smrčku, ušesih in spolovilih. Oboleli kunec preneha
jesti, je otožen in pogine v sedmih - štirinajstih dneh.
Odrasli kunci skoraj vsi poginejo, mladi pa lahko pre-
živijo. Zdravljenje ni uspešno. Bolezen pa se lahko
prepreči z doslednim izvajanjem ukrepov za prepreče-
vanje vnosa virov okužbe in zaščitnim cepljenjem vseh
kuncev.
Na območju občine Celje je ugotovljena miksoma-
toza kuncev v Bukovžlaku in na Zg. Hudinji, v občini
Šentjur pri Celju pa v Šentjurju v Novi vasi.
Z namenom, da bi preprečili širjenje in zatrli bole-
zen, je veterinarska inšpekcija izdala odločbo, s katero
je območje občine Celje in občine Šentjur pri Celju
proglašeno za okuženo z miksomatozo. V obeh obči-
nah je prepovedan promet s kunci (prodaja, nabava,
podaritev, zamenjava), kunčjimi kožami, dlako in
kunčjim gnojem. Prepovedane so tudi razstave kun-
cev. Dovoljena pa je oddaja kuncev za zakol v klav-
nico.
Z navedeno odločbo je zahtevano, da morajo rejci
kuncev izvajati naslednje ukrepe:
-	takoj prijaviti rejo kuncev, pristojni veterinarski
inšpekciji ali veterinarski organizaciji,
-	vse kunce zaščitno cepiti proti miksomatozi (cep-
ljenje opravi v Celju Zavod za živinorejo in veterinar-
stvo Celje, v Šentjurju pa Veterinarska postaja
Šentjur),
-	takoj obvestiti veterinarsko inšpekcijo ali veteri-
narsko organizacijo, če se pri kuncih pojavijo znaki
kužnih bolezni in omogočiti diagnostične preiskave
kuncev,
-	kunčje iztrebke in ostanke hrane zakopati takoj po
čiščenju kleti in hlevov,
-	kunčje kože hraniti tako, da ne bodo dostopne
insektom in glodalcem oziroma jih sežgati,
-	vse poginjene kunce predati konjaču,
-	uničevati insekte in glodalce v objektih in okoli
objektov, kjer je organizirana reja kuncev.
Vsi stroški, ki nastanejo v zvezi s preprečevanjem in
zatiranjem miksomatoze,'gredo v breme rejcev kun-
cev, razen stroškov diagnostičnih preiskav m odškod-
nine za kunce, če se pokončajo na zahtevo veterinar-
ske inšpekcije, in se plačajo s posebnega računa prora-
čuna občine.
VETERINARSKI INŠPEKTOR OBČINE CELJE
FRANC LEMUT, dipl. vet.
TOZD osnovna šola
Boris Kidrič
Rogaška Slatina
razpisuje
dela in naloge:
-	ravnatelja šole
Kandidat mora izpolnjevati poleg splošnih pogojev
še naslednje:
-	da ima višjo ali visoko izobrazbo pedagoške smeri
-	da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj
-	da ima moralno politične vrline
Izbran kandidat bo imenovan za 4 leta
-	psihologa
za nedoločen čas
Nastop dela za psihologa je takoj.
Pismene prijave z dokazali o izobrazbi pošljite na
naslov:
TOZD osnovna šola Boris Kidrič Rogaška Slatina,
Kidričeva 24
Gorenje - GLIN Nazarje
Delovna skupnost skupnih služb
razpisuje
na podlagi določil statuta Delovne skupnosti
skupnih služb in sklepa delavskega sveta Delovne
skupnosti skupnih služb prosta dela in naloge s
posebnimi pooblastili in odgovornostmi, in sicer:
vodja splošnega sektorja
Pogoji:
-	višja stopnja strokovne izobrazbe družboslovne
smeri
-	4 leta delovnih izkušenj pri opravljanju zahtevnej-
ših del in nalog
Poleg navedenih pogojev morajo biti kandidati dr-
žavljani SFRJ in izpolnjevati splošne pogoje, določe-
ne z zakoni, samoupravnimi sporazumi in družbeni-
mi dogovori.
Pri izbiri bo delavski svet upošteval tudi to, da ima
kandidat organizacijske sposobnosti in je uspešno
opravljal dela in naloge v preteklem obdobju ter da
je družbenopolitično aktiven v krajevni skupnosti,
občini ali širše in s svojim celovitim strokovnim de-
lom ter moralnim vzgledom bistveno prispeva h kre-
pitvi in razvoju samoupravnih socialističnih odno-
sov. Za opravljanje razpisanih del in nalog bo izbrani
kandidat imenovan za 4 leta.
Kandidate prosimo, da pošljejo pisne prijave z doka-
zili o izpolnjevanju pogojev za razpisana dela in
naloge v 15 dneh po objavi na naslov:
Gorenje GLIN Nazarje, Kadrovski sektor, 63331 Na-
zarje, z oznako na ovojnici: »Prijava na razpis«.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 30 dni po
končanem postopku.
30. oktober 1986
novi tednik - stran 11
Misel ob dnevu
mrtvih
Bilo je neko jesensko ne-
deljsko popoldne. Odpravil
sem se na pokopališče z na-
menom, da obiščem grob.
Grob, v katerem so pokopa
ni zemeljski ostanki dveh
oseb, do katerih sem nekdaj
res nekaj čutil. To sta bila
moja mati in moj brat. Oba
sem izgubil nenadoma, ne-
pričakovano.
Na pokopališču sem bil
sam. Grelo je prijetno jesen-
sko sonce. Najprej sem priž-
gal svečko. Nato sem se pre-
dal tihim mislim. Ob opazo-
vanju plamenčka svečke, mi
je misel nehote pohitela k
človeku. Plamenček je gorel
počasi, se dvigoval in padal.
Ali ni prav tako z nami? Da,
človekovo življenje je prav
takšno. Ob rojstvu in nekaj
naslednjih let nam je najlep-
še. Ne zavedamo sc življenja,
niti okolice, niti dogajanj
okrog nas. Ni nam potrebno
skrbeti za nič. Starši ali dru-
gi ljudje nas oblačijo, hrani-
jo. varujejo in nasploh skrbi-
jo za nas. Ko minejo najnež-
nejša leta. je na vrsti šola. Po
osnovni šoli še kakšna dru-
ga. Ko je končana tudi ta.
nas tok življenja potegne za
sabo. Kot sem že dejal, pla-
menček sveče pada in se dvi-
ga. Tudi človek. Če doživimo
kakšen uspeh, se dvignemo
ali nas dvignejo drugi, če pa
nam. kaj ne uspe, pa pademo.
Pademo moralno in dušev-
no. Tisti, ki so močnejši to
prenesejo, šibkejši pa ne. Ali
obupajo nad vsem, ali pa
klonijo in propadejo.
Za pogledom na svečko, se
mi pogled ustavi na rožah.
Precej so že ovenele. Tudi
rože so lepe in dehteče, ko
jih nasadimo. Prav t^ko kot
človek. Nekje na sredini živ-
ljenja počasi izgubljajo sijaj,
na koncu življenja pa oveni-
jo in klonijo. Tudi človek je
ob rojstvu lep kot roža. V
srednjih letih počasi izgublja
sijaj. V jeseni življenja pa ve-
ne in počasi klone. Pride čas,
ko mora po zakonu narave
zapustiti svoje drage, prijate-
lje in znance. Umre. Nekate-
ri so po smrti poveličani od
življenjske slave. Drugi pa
umrejo tiho in zapuščeno.
Komaj se najde kdo, da gre
tiho za krsto, katero položijo
v kakšen odmaknjeni kot.
Nihče se pokojnega ne
spomni.
Če je živel tiho. skromno.
odmaknjeno, se tako tiho in
skromno tudi umakne.
Takšno je pač naše življe-
nje. Vsi bomo nekega dne na
tem mestu.
Ali se nas bo kdo spomnil?
Ali nam bo prišel kdaj
kdorkoli prižgat kakšno
svečko?
Ali nam bo kdorkoli prine-
sel rože?
Takšne in podobne misli
me obletajo. Postavim si sa-
mo še vprašanje.
Človek, kaj SPLOH SI?
Verjetno nič.
DRAGO KOLAR.
Titovo Velenje
Plevnčani niso
vsega krivi
S Plevno je mišljeno vso
griče\-je okoli sedanje mo-
gočne stanovanjske hiše, ki
je v vseh verodostojnih do-
kumentih imenovana
Plevna.
Poslopje ima zares pisano
zgodovino. Na začetku 19.
stoletja je Žužova družina iz
Žalca postavila gospodarsko
hišico. Potem je posestvo
kupil Ludvig Hausman, po-
sestnik Novega Celja. Last-
niki so se hitro menjali, vi-
dez gospodarske hiše pa je
ostal vse dotlej, ko je leta
1876 kupil Plevno grof Bo-
broskv in spremenil poslop-
je v gradič. Gradič je nato
prišel v last barona Becka,
bivšega ministrskega pred-
sednika cesarske Avstrije.
Nato sta jo imela v lasti Raj-
ner in Firmian. Skratka.
Plevno je zgodovinsko po-
slopje.
Po vojni je bila nekakšna
kmetijska ekonomija, dokler
ni končno postala stanovanj-
ska hiša. Žal že v rahlem raz-
sulu. Poldrugo desetletje je
minilo, ko se je občinsko
Stanovanjsko gospodarstvo
Žalec odločilo za popolno
obnovo, urejen dohod in na-
peljavo vodovoda, seveda s
pomočjo KS Gotovlje.
Dolga leta je bilo pač tako,
da so v graščini našle streho
nad glavo proletarske druži-
ne z zajetnim številom otrok.
Mogoče je podobna »politi-
ka« prisotna tudi danes.
Menda je v stavbi kar 16 dru-
žin. Tudi otrok je precej.
Po gričevnatem svetu oko-
li Plevna je polno sadovnja-
kov, malo stran so tudi vino-
gradi. In kdajkoli v sadov-
njakih in vinogradih le pre-
več zmanjka - so krivi
Plevnčani. Pa to ni res! S to-
varišem sva nekaj let opazo-
vala. - Lahko jih (nekatere)
imensko naštejem - petične-
že iz doline. Mercedes tik za
grmovje, pogledi levo in des-
no - pa hajd s košarami v
sadovnjake in vinograde.
Nič ne pomaga, če je vino-
grad z bodečo žico obdan in
je polno napisov: Pozor, za-
strupljeno!
Tovariš je tri mlade »go-
spode- opozoril, da sadje ni
njihovo, da so tatovi. Pa so s
stisnjenimi zobmi zagrozili,
da lahko pride tudi do fizič-
nega obračuna.
Gospodar sadovnjaka in
vinograda - letos je vse pol-
no in sladko - je dejal, da bi
bilo najbolje v vsako drevo,
v vsako trto elektriko nape-
ljati, potem bo vsaj pred
Plevnčani mir. Povedal sem
mu, da Plevnčani pač niso
vsega krivi, da se pripeljejo
tatiči z mercedesi in golfi. Iz-
dajajo se za gobarje, v resnici
pa kradejo jabolka in groz-
dje. Pa je zamahnil z roko:
Pripovedujte pravljice dru-
gim ne meni! Od kod pa vam
jabolko v roki, ha?
Zaman bi mu pripovedo-
val, da je to malica od doma,
kakor sem ga zastonj prepri-
čeval, da Plevnčani pač niso
vsega krivi. Taki smo in še
slabši bomo. Mar ni tako?!
DRAGO KUMER
Dobro in slabo v
Celju
v Zidanškovi uhci št. 20 so
končno rešili skrajno zane-
marjeno hišo. Pričakujemo,
da bo tam že lepo urejena
ulica dobila drugo stavbo.
Vseobča kritika občanov
pa je na veliko sramoto v
Gubčevi ulici, na na pol po-
rušeno bivšo Kreuhovo hišo.
Že več let o tem pišemo v
našem glasilu, a zaman. Že
davno opuščeno hišo, podr-
tijo, bi bilo treba do tal poru-
šiti, ruševine odstraniti in na
tem kraju, če že interesentov
in'denarja za drugo stavbo
ni, urediti zelenico. Ta pro-
stor nasproti veleblagovnice
T bi moral biti Celju v okras
in ne v sramoto.
Trg V. kongresa pridobiva
na urejenosti z impozantno
novo stavbo na prostoru biv-
še kresije. Hvalevredno je,
da je glavni vhod podoben
bivši kresiji in njenemu por-
talu.
Prešernovo ulico urejujejo
in tudi pasaža bo dobila nov
pločnik. To je prava prilika,
da zadolženi občinski organ
poskrbi, da očistijo še stebre
arkade ostankov prepoveda-
nega divjega lepljenja le-
pakov.
Na Ljubljanski cesti, pred
buffetom Ingrada je stalno
mlaka, ki jo menda povzroča
talna voda. To mlako bi bilo
treba zasuti in v zadovoljstvo
obiskovalcev priljubljenega
gostišča bi bilo vse v redu.
Dr. ERVIN MEJAK
KOMISIJA ZA DELOVNA
RAZMERJA
OKP »Kovinar Vitanje«
objavlja
prosta dela in naloge
vodja vzdrževanja strojev in orodij
1 delavec
pogoji:
Končana STROJNA TEHNIŠKA ŠOLA in 2 teti delov-
nih izkušenj na istih in podobnih delih
Delo združujemo za nedoločen čas s polnim delov-
nim časom in 6 mesečnim poskusnim delom.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o iz-
poljnjevanju pogojev na naslov:
OKP »KOVINAR VITANJE«
Kadrovska služba
63205 Vitanje
Slovensko ljudsko gledališče Celje:
Ponedeljek, 3. novembra ob 19.30. uri: Carlo Goldoni: PRI-
MORSKE ZDRAHE, gostovanje Slovenskega stalnega gleda-
lišča iz Trsta. Delo, ki ga je režiral Boris Kobal, bodo tržaški
igralci predstavili v jeziku, ki še živi med Barkoveljčani. Pred-
stava je za abonma Srednja družboslovna šola in izven.
Torek 4. novembra ob 12.00 uri: Carlo Goldoni: PRIMOR-
SKE ZDRAHE, gostovanje Slovenskega stalnega gledališča iz
Trsta za abonma IV. mladinski.
Torek, 4. novembra ob 18.00 uri: Carlo Goldoni: PRIMOR-
SKE ZDRAHE, gostovanje Slovenskega stalnega gledališča iz
Trsta za abonma Laško in izven.
Torek, 4. novembra ob 21. uri: Vinko Moderndorfer: PRI-
LIKA O DOKTORJU JOSEFU MENGELEJU, predstava za
izven na Odru Herberta Griina.
Sreda, 5. novembra ob 12.00. uri: Carlo Goldoni: PRIMOR-
SKE ZDRAHE, gostovanje Slovenskega stalnega gledališča iz
Trsta za abonma III. mladinski.
Sreda, 5. novembra ob 19.00 uri: Carlo Goldoni: PRIMOR-
SKE ZDRAHE, gostovanje Slovenskega stalnega gledališča iz
Trsta za abonma V. mladinski in izven.
Narodni dom Celje: V dvorani celjskega Narodnega doma bo
v ponedeljek, ob 19.30 uri tretji abonmajski koncert madžar-
skega pianista Ferenca Kereka.
Zdravilišče Dobrna: V gostilni Triglav lahko v petek poslu-
šate narodno glasbo, od nedelje naprej pa bo vsak dan razen
četrtka in sobote v zdraviliški kavarni igral Oto Pestner sta-
rejši.
Hotel Turška mačka: V prostorih hotela Turška mačka bo
nocoj in jutri zvečer duo Domino igral razpoloženjsko glasbo.
Hotel Dravinja Slovenske Konjice: Vsak petek je v konji-
škem »D Klubu« odprt disco, vsak dan razen sobote pa je v
hotelskih prostorih prijetna razpoloženjska glasba.
Knjižnica Edvarda Kardelja: V sejni sobi celjske knjižnice
Edvarda Kardelja bo v sredo ob 11. uri predavanje prof. Miloša
Rybaža, bibliotekarskega svetnika iz Ljubljane, o celjskem
obdobju Mohorjeve družbe.
Likovni salon: Zavod za kulturne prireditve odpira v pone-
deljek ob 18. uri razstavo »Prerez slovenskega risanega filma«,
ki sodi v okvir spremljajočih prireditev letošnjega Tedna
domačega filma.
Muzej revolucije: V okviru Društva likovnih amaterjev iz
Celja je še do ponedeljka v Muzeju revolucije odprta razstava
figur v vosku in kolažu Jureta Godca.
Laški dvorec: Do srede je v razstavnih prostorih laškega
dvorca še odprta razstava »Prvo berilo«, kjer si lahko ogledate
800 abecednikov in prvih beril iz 110 držav, ki jih je zbral
Marjan Marinšek iz Titovega Velenja.
Hotel Dobrava in Kino RTC Unior Zreče: V okviru letoš-
njega Sejma filmov ki ga je Kino RTC Unior Zreče pripravil v
sodelovanju z jugoslovanskimi distributerji si lahko danes ob
17. in 20. uri ogledate angleški pustolovski film Smaragdni
gozd in ameriško kriminalko Fletch-maskirani detektiv, jutri
pa francosko komedijo Trije moški in zibelka ter novozeland-
sko kriminalko Dirka s smrtjo. V^ hotelu Dobrava lahko v teh
dneh pokušate jedi iz madžarske in prekmurske kuhinje, v
večnamenskem prostoru pa si lahko ogledate razstavo likov-
nih del mladih Konjičanov.
Razstavni paviljon Zdravilišča Rogaška Slatina: Še vse du
druge polovice novembra bo v razstavnem salonu Zdravilišča
Rogaška Slatina odprta razstava likovnih del Leopolda Str-
nada.
Likovni salon Vojnik: Vsak dan od 15. do 19. ure je v
vojniškem likovnem salonu na ogled razstava likovnih del iz
»Srečanja slikarjev vojnik 86«. Razstava bo odprta do 15. no-
vembra.
Knjižnica Edvarda Kardelja: Tudi razstava »Naših 40 let«,
ki so jo celjski knjižničarji pripravili ob 40-letnici Študijske
knjižnice in v počastitev meseca knjige, bo odprta še vse do
konca novembra.
Pokrajinski muzej: V celjski Stari grofiji so delavci Pokra-
jinskega muzeja pripravili razstavo »Pokrajina na podobah
celjskega muzeja«, kjer si lahko ogledate izbor iz deponiranih
zbirk. Razstava bo na ogled do decembra.
33% ZNIŽANJE CEN
KOPALNIH KADI - dolžine 170 cm,
v zeleni in rjavi barvi.
Informacije:
INDUSTRIJSKA PRODAJALNA »EMO«
Mariborska c. 68
63000 CELJE
Telefon: (063) 31-280
BAZEN - odprt vsak dan od 8. do 20. ure,
sobota in nedelja od 10. do 19.ure.
SAVNA - odprta vsak dan od 13. do 20. ure,
torek samo ženske, ostali dnevi mešano.
KEGLJIŠČE - odprto vsak dan od 13. do 22.
ure, sobota in nedelja od 10. do 19. ure.
TENIS igrišče od 9. do 17. ure.
Vabljeni!
Opozorilo: v soboto, 1. novembra so vsi
objekti Zavoda Golovec ZAPRTI, v nedeljo
ponovno odprti po programu.
12. stran - novi tednik
Največ pozornosti novostim
Na programu bodo v kinih Union In Metropol
Premierni celovečerni fil-
mi - pa najsi gre za sloven-
ske ali za filme ostalih jugo-
slovanskih kinematografij
- so na Tednu domačega fil-
ma vedno deležni osrednje
pozornosti. Razumljivo, saj
gre za novosti, ki jih celjsko
občinstvo še ni imelo pri-
ložnosti videti.
Letos ponujajo organiza-
torji TDF dva zaokrožena
programa premiernih celo-
večernih filmov, med njima
bo večja pozornost namenje-
na izbranemu programu v
kinu Union. Razlogi: ta pro-
gram bo predstavil prav vse
nove slovenske igrane filme,
ki so nastah med lanskim in
letošnjim TDF, po filmskih
predstavah se bodo gledal-
cem predstavili številni
ustvarjalci, priložnost za
slavje slovenskega filma pa
daje krstna predstava filma
Heretik (Primož Trubar), ki
so ga šele pred dnevi dokon-
čah v studiih televizije Ljub-
ljana in Vibe. In še, premier-
ni program kina Union bo
seveda predstavil letošnjega
puljskega nagrajenca, film
Srečno novo leto '49.
Sicer pa po vrsti. V torek,
4. novembra se bo 14. TDF
pričel s slavnostno premiero
slovenskega filma Kormo-
ran, ki gaje po scenariju Bo-
risa Cavazze režiral Anton
Tomašič. Slovenski mladin-
ski film režiserja Tuga Štigh-
ca in scenarista Vitana Mala
Poletje v školjki bo imel
premiero 5. novembra, srb-
ski film Ples na vodi, scena-
rista in režiserja Jovana Ači-
na pa bo na programu v četr-
tek, 6. novembra. V petek, 7.
novembra bo v Unionu pre-
miera hrvaškega filma Sanje
o roži, ki ga je po scenariju
Pavaa Pavličiča režiral Zo-
ran Tadič, Mirko Kovač je
scenarist, Lordan Zafrano-
vič pa režiser filma Večerni
zvonovi, ki bo na ogled 8.
novembra. Puljski nagraje-
nec, makedonski film Sreč-
no novo leto '49, scenarista
Gordana Mihiča in režiserja
Stoleta Popova bo na spore
du v nedeljo, 9. novembra.
Slovenski noviteti. Čas brez
pravljic, scenarista Željka
Kozinca in režiserja Boštja-
na Hladnika ter Heretik (Pri-
mož Trubar), scenarista Dra-
ga Jančarja in režiserja An-
dreja Stojana pa bosta skle-
nili letošnji premierni pro-
gram TDF v kinu Union. Vse
predstave v kinu Union se
bodo pričenjale ob 15., 17.30
in 20. uri, s tem, da se bodo
na obeh večernih projekci-
jah obiskovalcem predstavili
tudi filmski ustvarjalci.
Drugi zaokrožen program
premiernih filmov s predsta-
vami ob 16., 18. in 20. uri,
ponuja letošnji TDF v kinu
Metropol v Celju. Gre za
osem letošnjih jugoslovan-
skih celovečernih filmov, ki
jih je posebej lepo sprejelo
občinstvo povsod tam, kjer
so jih že predvajali. V torek,
4. novembra se bo program
začel z Obljubljeno deželo.
To je film Veljka Bulajiča, v
katerem je ta nadaljeval
zgodbo svoje uspešnice iz-
pred let Vlak brez voznega
reda. V sredo, 5. novembra
bodo na platno kina Metro-
pol prišli Prostovoljci. Reži-
ser Predrag Golubovič je v
tem filmu sledil sloganu, da
so od vojne strašnejši le še
vojni filmi. Gre za komedijo
polno gegov. Šmeker, Zora-
na Amarja, bo na sporedu v
sredo, 6. novembra. Ponuja
sodobno zgodbo o mladeni-
ču na robu zakona. Črna Ma-
rija, režiserja Milana Živko-
viča, film, ki ga bodo zavrte-
li, 7. novembra je prvi jugo-
slovanski ročk musical. Ples
na vodi, Jovana Ačina, obu-
ja mladostne spomine na pri-
jateljstvo v času neposredno
po vojni, na programu bo 8.
novembra, komedijo o spo-
padu tradicije s pokvarje-
nostjo sodobnega časa je re-
žiser Živko Nikolič naslovil
Lepota greha, na ogled pa
bo 9. novembra. Rajko Grlič
je avtor odlične melodrame
Za srečo so potrebni trije,
filma, ki je stkan iz samih
ljubezenskih trikotnikov, na
sporedu pa bo v ponedeljek,
10. novembra. Program no-
vih jugoslovanskih filmov v
kinu Metropol bo sklenil
film Srečno novo leto '49, v
katerem je režiser Stole Po-
pov izpovedal pretresljivo
dramo iz časa po objavi reso-
lucije Informbiroja.
Premiere novih jugoslo-
vanskih filmov v kinu Me-
tropol je omogočil celjski
Etol, posamezne premierne
predstave v kinu Union pa
Javna skladišča. Ljubljan-
ska banka - splošna banka
Celje, Glin Nazarje, Ingrad,
Gradiš, Libela, Tkanina ter
Zavarovalna skupnost Tri-
glav Celje.
Posebno pozornost daje
tudi letošnji TDF neposred-
nim stikom občinstva z
ustvarjalci filmov. Tudi
premiernih, saj se bodo gle-,
dalci lahko z ustvarjalci fil-
mov pogovarjali po vseh pr-
vih večernih premierah
(približno ob 19.30 uri v
dvorani Doma JLA). Pogo-
vore bodo letos usmerjali
ugledni slovenski filmski
kritiki in publicisti, med
njimi Majda Knap, Marjan
Strojan, Milenko Vakanjac,
Slavko Pezdir in Toni
Tršar.
Prizor iz filma Čas brez pravljic, v katerem so na platni
Boruta Pečarja.
Napete kot lol(
Kino Dom ponuja osem kriminalk
Kriminalke so že od nek-
daj tista filmska zvrst, ki
privablja v kinodvorane
največ gledalcev. Dražljiva
napetost ob odkrivanju zlo-
čincev, metode preiskoval-
nih postopkov, srhljivost
zločinov - to je le delček ra-
zlogov, da je kriminalka
med filmskimi zvrstmi tako
priljubljena.
Jugoslovanski film po tem
žanru, žal, še vedno prered-
ko posega. A vendarle je ne-
kaj kriminalk, ki so se že
uspele otresti otroških bolez-
ni »novega«, nastajajočega
žanra v jugoslovanski film-
ski proizvodnji. Te ponuja v
letošnjem filmskem progra-
mu kina Dom 14. TDF, na
sporedu pa bodo ob 17 in 19.
Program jugoslovanskih
kriminalk bo 4. novembra
pričel letošnji film Sanje o
roži režiserja Zorana Tadiča,
ki pripoveduje napeto zgod-
bo o revnem delavcu, ki raz-
pleta niti zločina in nedovo-
ljeno trgovino z mesom.
Deps, film Antuna Vrdolja-
ka, govori o življenjski poti
premetenega vlomilca, ki iš-
če pot .v normalno življenje,
zavrteli ga bodo 5. novembra
Nevarna sled režiserja Miki-
ja Stamenkoviča ponuja na-
peto zgodbo o delovanju al-
banske iridente (projekcija
bo 6. novembra), Vladimir
Radovanivič pa je režiser fil-
ma Halo taxi, ki pripovedu-
je zgodbo o lovu na razpeče-
valce mamil. Film bo na spo
redu 7. novembra. Sodelova-
nje Interpola in jugoslovan-
skih preiskovalcev je tema
filma Gledališka zveza, ki
gaje režiral Milorad Lakovič
in bo na programu 8. novem-
bra. Neka druga ženska Mi-
kija Stamenkoviča, pa je kri-
minalka, ki razkriva ozadje
umora uglednega zdravnika.
Na ogled bo 9. novembra.
Ena najboljših jugoslovan-
skih kriminalk je Ritem zlo-
čina, film Zorana Tadiča, v
katerem spremljajo gledalci
nenavadno zgodbo svojstve-
nega statistika Fabijana, ki
napoveduje zločine. Na spo-
redu bo 10. novembra. Pro-
gram jugoslovanskih krimi-
nalk v kinu Dom bo sklenil
Jaguarjev skok, režiserja
Aleksandra Dordeviča. 11.
novembra, v katerem po-
gumni Bogi išče svojo
ugrabljeno hčerko v ZDA.
Program jugoslovanskih
kriminalk na letošnjem TDF
je omogočila Žična Celje.
David Sluga je v Poletju v šl
Privlačen kratki meter
Na 14. TDF kar deset programov kratkih filmov
Teden domačega filma bo
letos občinstvu in žirijam
ponudil na ogled in v preso-
jo domala popoln pregled
slovenske filmske ustvar-
jalnosti. Posebno ^esto
imajo v programu kratki
filmi, saj jim bo namenje-
nih kar deset predstav.
Pozornost bi morali vzbu-
diti zlasti tisti kratki filmi
slovenskih filmskih proizva-
jalcev, ki se potegujejo za na-
grade Društva slovenskih
filmskih delavcev. Letos bo
teh filmov zelo veliko. Ob
obsežni Vibini proizvodnji
se v tem programu pojavlja-
jo še Unikal studio, skupina
avtorjev Ars, slovensko an-
dragoško društvo in ŠKUC.
V programu pa bodo kratki
igrani in dokumentarni- fil-
mi, risanke in cela vrsta film-
skih portretov uglednih kul-
turnih delavcev. Med njimi
bomo videli portrete Vladi-
mirja Rogoza. Avgusta Čer-
nigoja, Francija Zwittra, Ne-
že Mavrer in Jožeta Bevca.
Prav tako pozornosti ob-
činstva ne bi smel uiti večer
s slovenskimi filmskimi lju-
bitelji. Ti bodo v Celju pred-
stavili letošnje najboljše lju-
biteljske filme z izborom, ki
je nastal na festivalu v Za-
gorju.
Celjska športna javnost bo
gotovo vesela dveh progra-
mov športnih filmov, kjer
gre za izbor s kranjskega fe-
stivala športnih in turistič-
nih filmov. V večeru alpini-
stičnih filmov bodo na ogled
jugoslovanski film Cerro
Torre, ameriški film Life
chmb in pa francoski film
Corsikayak, o divjih vožnjah
s kanuji po korziških brzi-
cah. V drugem programu pa
bodo na ogled ameriški film
Medalje Los Angelesa, fran-
coska filma Met na koš, in
Ko se telovadci zabavajo ter
madžarska risanka Leo in
Fred, spored pa bo dopolnil
še film o lanskem podvigu
celjskega plavalca Jožeta
Tanka.
Nemajhno pozornost za-
služi tudi program turistič-
nih filmov, v katerem bodo
ob dveh jugoslovanskih fil-
mih (Hvar in Slovenija pozi-
mi) na programu še angleški
film Škotska, nemški film
Dresden in avstrijski film To
je Avstrija. Zainteresiranim
pa lahko organizatorji zavrti-
jo tudi nekaj filmov in video-
posnetkov s tematiko turiz-
ma, ki jih je odstopil za prire-
ditev Center za turistično in
ekonomsko propagando pri
Gospodarski zbornici Slove-
nije.
Res bogat in privlačen pro-
gram kratkih filmov vabi k
ogledu v dvorani Malega
Uniona.
Program kraktih filmov - Mali Union
3.	novembra Sarajevo pozdravlja Calgary (ob 21. uri)
4.	in 5. novembra slovenski kratki filmi
6. in 7. novembra Športni in alpinistični filmi
8. novembra Slovenski amaterski filmi
10.	novembra Turistični filmi
11.	novembra Moj premalo slavni stric
(predstave so ob 17. uri, vstopnine ni)
Predstave kratkih filmov
na TDF so omogočili Toper
Celje, Avto Celje in Center
za turistično in ekonomsko
propagando pri GZS.
Boris Cavazza je bil za svoj scenaristični in igralski del v filmu Kormoran nagrajen na
domačih festivalih.
Omogočajo Teden
domačega filma
Manifestacija, ki z vrsto spremljajočih prireditev
in strokovnih srečanj ter posvetovanj presega zgolj
enoletni pregled filmske ustvarjalnosti na Sloven-
skem, nikakor ne bi mogla uresničevati svoje pro-
gramske zasnove brez izdatne podpore združenega
dela. Da je vez med njima čvrsta, priča že samo po
sebi dejstvo, da je Teden domačega filma letos v
Celju že štirinajstič.
Teško bi našteli vse tiste delovne organizacije in
skupnosti, ki denarno ali tudi s samo drobnimi uslu-
gami prispevajo k temu, da Teden domačega filma
izpelje svoj obsežen program. Treba je namreč zagoto-
viti prevoze ekipam filmskih ustvarjalcev, razmnožiti
informativno gradivo ali posoditi video sistem za učin-
kovitejše delo informativne službe. Seveda pa največji
delež, v finančnem smislu seveda, prispevajo glavni
sopokrovitelji in pokrovitelji posameznih program-
skih delov. Ti se iz leta v leto rnenjujejo, so pa tudi
tovarne, ki že vsa leta gmotno podpirajo Teden doma-
čega filma.
Letošnje glavno sopokroviteljstvo je prevzelo sedem
delovnih organizacij. To so: Kovinotehna in LIK Savi-
nja iz Celja, Konus iz Slovenskih Konjic. Zarja iz
Žalca, Gorenje iz Titovega Velenja, ter Donit in Poli-
kem iz Ljubljane. Posamezne filmske in spremljajoče
programe pa je omogočilo še trideset drugih delovnih
organizacij, ter kulturne skupnosti občin Šentjur,
Šmarje, Krško in Celje, republiška kulturna skupnost,
izvršni svet občine Celje ter ČGP Delo iz Ljubljane.
Nosilec vseh priprav na TDF je uredništvo Novega
tednika in radia Celje, soorganizatorji pa Kinopodjetje
in Zavod za kulturne prireditve Celje. Viba film iz
Ljubljane, Društvo slovenskih filmskih delavcev,
re^^ija Stop, Zavod za šolstvo SRS, Splošno združenje
kinematografije Slovenije, Sekcija za umetnostni jezik
pri RK SZDL ter slovenska Zveza kulturnih organiza-
cij. Tako kot vsa leta poprej pri izvedbi programa
pomaga tudi komanda garnizona JLA v Celju in Dom
JLA. Za izvedbo priprav in programa skrbi 24-članski
organizacijski odbor, katerega predsednik je Boris Ro-
sina.
lktober me	novi tednik - stran 13
spornim
Celje bo olepšano
pričakalo svoj TDF
Celje znova lepo okrašeno
pričakuje svoj in slovenski
filmski praznik. Na vpadni-
cah v mesto že stojijo stebri z
napisi Teden domačega fil-
ma. V središču mesta stolpi z
reklamnimi lepaki opozarja-
jo na posamezne filme TDF.
Na vseh reklamnih stolpih in
panojih opozarjajo na TDF
lepaki, katerih avtorji so Ce-
ljani združeni v skupini Or-
bic pictuS. V izložbah trgo-
vin se pojavljajo različni le-
paki, programski plakati in
letaki s programi TDF. V
strogem središču mesta že
visijo tudi zastavice TDF,
svojo praznično podobo do-
bivajo tudi kinematografi.
Skratka, Celje znova primer-
no okrašeno pričakuje svojo
filmsko manifestacijo.
Največ seveda pričakujejo
organizatorji in tudi Celjani
od dela aranžerjev. Ti bodo v
naslednjih dneh pokazah
svoje izložbe, ki so jih uredili
na temo Celje - filmsko me-
sto. To je že tradiconalna ak-
cija celjskih aranžerjev in
celjskega Društva ekonom-
skih propagandistov, ki vsa-
ko leto najboljša dela tudi
nagradi. Letos od te akcije
pričakujemo še več, saj so k
sodelovanju Celjani povabih
tudi ostale slovenske aran-
žeije.
li imeniten breakdance.
uhni školjki
A ¥ Glasbeni šoli
sodi med mlaj-
« skladatelje,
> poznamo kot
ilnih zabavno-
•elodij. Zadnja
Golob vse
Ija tudi kot av-
^asbe.
lačega filma že
Pravlja delovna
^mi glasbenimi
Ifi soustvarjajo
delo so Celja-
l^predstavih Bo-
Zoran Simjano-
Koder, ki je bil
II- Vsak od teh
svojo glasbeno
Pn filmu prika-
^ten način. Zo-
z zvočno ilu-
oloženj, ki jih
slika, Bojan
Pogovoru z ob-
Ifazal postopek
ilmske glasbe.
Pa je ta posto-
ponazoril - z
f^etki iz film.ov
^ igralke Jožice
l^pna šola bo 3.
' uri gostila
J; Avtor bo ob-
i^siavil svojo
"^a Poletje v
Iterega je tudi
'^luhni školjki,
! sliSimo na ra-
S pomočjo
'^'čarja bo Jani
Golob s sodobnimi elektron-
skimi glasbili (različne klavi-
ature, sintetizatorji) pokazal,
kako je nastala glasba za Po-
letje v školjki, govoril pa bo
tudi o svojem delu in na-
črtih.
Ponedeljkova prireditev,
uvodna v letošnjem progra-
mu TDF, je v prvi vrsti kon-
cert mlajšega med slovenski-
mi skladatelji filmske glas-
be. Vendar je srečanje z Jani-
jem Golobom obenem tudi
priložnost za vse ljubitelje
filma, posebej za radovedne-
že, ki želijo bolj spoznati film
in njegovo nastajanje, kate-
rega pomemben del je tudi
glasba. Zato so posebej vab-
ljeni slušatelji filmske delav-
nice TDF, učenci kulturolo-
ške usmeritve, gojenci glas-
bene šole in drugi, ki ljubijo
film in zato tudi filmsko
glasbo.
TDF za mlade
Teden domačega filma je le-
po poskrbel tudi za najmlajše
kinogledalce. V času priredi-
tve bodo v kinu Dom videli
šest mladinskih filmov. Ob
obeh slovenskih novih mladin-
skih filmih - Poletje v školjki
in Čas brez pravljic - prihaja
premierno v Celje tudi film Dr-
žanje za zrak. Program pa bo-
do še popestrile slovenske in
hrvaške risanke. Pokrovitelj
teh predstav je celjski Aero.
Viba in video
Viba fllm iz Ljubljane je po lanskih začetkih letos
dejansko pričela oskrbovati tržišče tudi z videokase-
tami, na katerih so posneti slovenski filmi. Povpra-
ševanje po teh kasetah je precejšnje, tudi njihova
cena je sprejemljiva. Slovenski filmi tako prihajajo
tudi v domove, na šole in drugam, kjer že imajo video
opremo.
Na tednu domačega filma bo Viba film predstavljala
svojo ponudbo videokaset. V Domu JLA bo od 4. do
11. novembra deloval videocenter Vibe, v katerem si
bo mogoče ogledati vso ponudbo slovenskih filmov na
videokasetah, dobiti pa tudi vse želene informacije.
Center bo odprt ves dan in zagotovo bo Vibina
ponudba naletela tudi med Celjani in drugimi obisko-
valci na ustrezno pozornost in odmev.
V času Tedna domačega filma bo mogoče videoka-
sete s slovenskimi filmi tudi kupovati in sicer v trgo-
vini Mladinske knjige v Celju. V maloprodaji bodo
kasete s filmi Povest o dobrih ljudeh. Sreča na vrvici,
Kekec, Učna leta izumitelja Polža, Ne joči Peter, Ko
zorijo Jagode, Pastirci, Maškerada, To so gadi. Deseti
brat. Ljubezen, Ideahst in Poletje v školjki. V manjšem
številu pa tudi kasete s filmi Splav Meduze, Rdeči
boogie, Eva, Nobeno sonce in Ta čudoviti prah.
Domači filmi tudi izven Celja
S po enim filmom bo po-
samezne premiere filmov s
Tedna domačega filma, vsi
filmi bodo iz letošnje jugo-
slovanske proizvodnje, do-
živelo tudi sedem krajev na
celjskem območju in dva iz-
ven njega. Tako se bo TDF
že dvanajstič približal tudi
publiki, ki zaradi oddalje-
nosti težje pride do Celja in
v vedno pretesno dvorano
kina Union.
Filme bodo izven Celja vr-
teli dan po premierah v Ce-
lju, obiskovalci projekcij v
bližnjih krajih pa se bodo
lahko pogovarjali tudi z nji-
hovimi ustvarjalci.
V	Slovenj Gradcu bo 5. no-
vembru premiera slovenske-
ga filma Kormoran, predsta-
vo pa je omogočila slovenje-
graška Tovarna usnja.
V	Nazarjah bo 6. novem-
bra gostoval slovenski mla-
dinski film Poletje v školjki,
njegovo predstavitev pa so
omogočili delavci Gorenja iz
Malih gospodinjskih apara-
tov. Tudi Vojničani bodo
lahko gledali film Poletje v
školjki isti dan, ob 17. uri.
V	Krškem je projekcijo fil-
ma Ples na vodi, ki bo 7. no-
vembra, podprl njihov De-
lavski dom Edvarda Kar-
delja.
Da je lahko, tudi domača
kriminalka odličen in gled-
Ijiv film. se bodo prepričali v
Šentjurju 8. novembra ob fil-
mu Sanje o roži z Kadetom
Šerbedžijo v glavni vlogi.
Istega igralca, seveda med
mnogimi drugimi, bodo lah-
ko naslednji dan, 9. novem-
bra, občani Šmarij pri Jelšah
gledal v filmu Večerni zvo-
novi.
Zdravilišče Rogaška Slati-
na je za 10. november omo-
gočilo premiero filma ki pri-
haja iz Makedonije, Srečno
novo leto '49.
Čas brez pravljic se bo vr-
tel na Dobrni 11. novembra,
njegovo premiero pa je pod-
prlo Zdravilišče Dobrna.
V Žalcu bo istega dne kot
v Celju, 11. novembra, pre-
miera še povsem novega fil-
ma o Primožu Trubarju z na-
slovom Heretik. Predstavo
je omogočil žalski Savinjski
magazin.
Letošnje zunanje premi-
ere, toliko jih dosedaj še ni
bilo, ponovno potrjujejo, da
TDF ne samo noče, temveč
dejansko tudi ne ostaja pri-
reditev kroga filmskih za-
ljubljencev, niti privilegij
mesta Celja. Skozi svoje
vztrajanje pri številčnem šir-
jenju premier izven Celja
TDF pravzaprav vsaj malce
dviguje kakovostno raven si-
ceršnje izbire filmov po
manjših krajih in postavlja
domače filme vsaj za en dan
več v njihovo osnovno fukci-
jo - komunikacijo z gle-
dalcem.
Vabljivi video
Na letošnjem Tednu do-
mačega filma v Celju se bo-
do predvsem mladini - njim
so sporočilno najbližji -
predstavili tudi študenti
Akademije za gledašče, ra-
dio, film in televizijo iz
Ljubljane ter študenti, ki
delujejo v ljubljanskem
Študenskem kulturno-
umetniškem	centru
(ŠKUC).
Skucovci bodo predstavili
svoj letošnji video program v
soboto, 8. novembra, v
KLjUBu. Gre za radikalne in
eksperimentalne, pogosto-
ma alternativne projekte, s
svojsko podobo kulture mla-
dih. Poudarek je na glasbe-
nih video spotih, ki pa majo
obeležje drugačnega. Pred-
stava v KLjUBu bo tudi pri-
ložnost za pogovor mladih
Celjanov in študentov o tej
zvrsti medijske kulture.
Študentje Akademije za
gledališče, radio, film in tele-
vizijo pa bodo svoje letošnje
filme predstaviU v torek, 11.
novembra, tudi v KLjUBu.
Prvič bodo njihova dela pos-
neta na videokasetah. Gre pa
za resna filmska dela, za
kratke dokumentarne in
igrane filme, ki nastajajo kot
del njihovega študija in so
predvsem diplomska dela
študentov, bodočih sloven-
skih filmskih avtorjev.
KLjUb pripravlja po projek-
ciji videofilmov študentov
AGRFTV tudi pogovor z av-
torji.
Prizor s snemanja filma Primož Trubar, katerega del so snemali tudi v Celju.
Sarajevo pozdravlja
Calgarv
Kratek, a privlačen program bo v
ponedeljek, 3. novembra ob 21. uri \
Malem Unionu predstavil uradni
film olimpijskih iger v Sarajevu, s
kanadskim filmom Pridite v Calga-
ry pa bo povabil na prizorišča na-
slednjih zimskih olimpijskih iger.
Vitez na priponki
Nemalo pozornosti je vzbudila no-
va priponka TDF, ki v celjskih
barvah prikazuje viteza (uradna na-
grada občinstva na TDF». kot si sa je
zamislil Bori Zupančič. Priponke so
naprodaj po 200 din v vseh kinema-
tografih.
Slavnostni govornik
14. Teden domačega filma bo v to-
rek ob 20. uri s svojim nagovorom
odprl predsednik republiške konfe-
rence SZDL, Jože Smole.
IVloj premalo slavni stric
Zadnji dan TDF, 11. novembra, bo-
mo v Celju videli še eno noviteto le
nekaj manj kot uro dolg film Muj
premalo slaven stric. Gre za filmsko
uodobitev monodrame Branka Mi-
klavca na tekst Miloša Mikelna. ki
na satiričen način govori o usodi slo-
venskega anonimusa v novejši slo-
venski zgodovini. Film. za katerega
avtorji zatrjujejo, da bo sprožal sal-
ve smeha, je režiral Tugo Štiglic.
Nagrade TDF
o nagradah Metod Badjura, ki jih
Društvo slovenskih filmskih delav-
cev vsako leto na TDF namenja naj-
vidnejšim filmskim stvaritvam na
Slovenskem v zadnjem letu, bo raz-
sojala žirija v sestavi: Rajko Ranil
(predsednik), Milena Kumar in Peter
Kolšek.
Žirija Novega tednika in revije
Stop bo razsojala o igralskih dosež-
kih. Predsednik žirije je Aleksander
Valič, člana pa Miha Brun in Milan
Seničar.
Občinstvo bo s svojim glasova-
njem letos že drugič ocenilo, kateri
od štirih slovenskih celovečercev bo
prejel Celjskega viteza.
Vstopnic še dovolj
Za vse predstave 14. TDF je tre-
nutno še dovolj vstopnic. V Kinopo-
djetju obljubljajo, da bo določena
količina vstopnic vselej na razpola-
go tudi na dan posamezne premiere.
Cene za ogled premiernih filmov so
300 din, za ostale filme 250 din, za
program kratih filmov pa vstopnine
Vodič po TDF
Izšel je katalog 14. TDF, ki ga lah-
ko brezplačno dobite pri blagajnah
vseh celjskih kinematografov ali v
tozdu Novi tednik. V njem je podro-
ben program vseh filmov TDF z opi-
si vsebin. Strnjeno pa celoten pro-
gram vseh prireditev TDF vsebuje
programski letak, ki ga lahko dobite
na istih mestih.
Lepši bilten
Razmnoževanje dnevnega biltena
TDF, v katerem vsak dan tudi občin-
stvo lahko izve, kaj je novega na
TDF, je letos prevzela celjska Fino-
mehanika. Z biltenom in delom v
domu JLA bodo demonstrirali zmog-
ljivosti majhne offsetne tiskarne.
Hrvaške risanke
Zagrebška šola risanega filma je
pravi pojem doma in v svetu. S svo-
jim značilnim slogom so njeni avtor-
ji uveljavili svoj tip risanega filma
doma in v svetu. V programu kina
Dom bomo pet njihovih risank lah-
ko videli v soboto, 8. novembra, s
predstavo pa bomo tudi počastili 40
let zagrebške šole risanega filma.
Polzelani in TDF
DPD Svoboda Polzela je v sodelo-
vanju s celjskim Kinopodjetjem tu-
di letos med TDF pripravila svoj, že
enajsti teden mladinskega filma.
Mladi Polzelani bodo videli filme
Vlak v snegu, Gremo naprej, Srečno
Kekec, Čas brez pravljic. Prostovolj-
ci, Držanje za zrak in izbora sloven-
skih ter hrvaških risank.
14. stran - novi tednik
30. oktober 198^
lktober me
novi tednik - stran 15
»Namesto doma seje noč-
končala v
'(prih za treznjenje. Filip
' ga je zvečer že dodobra
a je kljub temu sedel
Jo z motorjem in se od-
j Nekaj pred polnočjo
g ustavili miličniki, ki se
je Filipova vožnja zdela
ijva. Njihov sum se je
(jil, vendar Filip ni hotel
«ati njihovega nasveta in
^jevati poti peš. Do pro-
ob Ljubljanski cesti
pi bilo treba pešačiti. •
jnes S. ima na vesti že
^ nemarnosti in je zanje
že sedel, kaže pa, da ga
j izučilo. Kakšno leto je
,recl njim res mir, v sobo-
j se je moral znova sooči-
Tiiličniki. Te so na pomoč
licali iz Mladinskega klu-
Celju, kjer se okajeni
,5 nikakor ni mogel spora-
leti z redarjem. Svojo vo-
e hotel uveljaviti kar s si-
Razbil je tudi šipo na
jdnih vratih in se pri tem
gzal. tako da ga je - pre-
I so ga odpeljali miličniki
loral obvezati zdravnik.
IV ponedeljek je pred
kom v Štorah vpil in raz-
jal Avguštin A. Sostano-
[i niso bili pripravljeni
go prenašati njegovih iz-
lov in so poklicali milični-
Ti so res prišli, vendar jo
Avguštin že prej popihal
varno. To pa ga ne bo reši-
pred obiskom sodnika za
irske.
(Jovo T. je v ponedeljek
[ter Kersnikovo ulico za-
sijal s pločnikom, s čimer
se ostali udeleženci v pro-
!tu nikakor niso strinjali,
d so naredili šele milični-
ki vinjenega Jova niso
Igli ukrotiti drugače, kakor
so ga spravili v svoje pro-
K	N. K.
Posojila na škodo strank
Manja Ž. si le neupravičeno sposodila denar s hranilnih
knjižic drugih občanov
Celjski javni tožilec je ob-
tožil 40-letno Manjo Ž. iz Ra-
deč, da je kot vodja agencije
Ljubljanske banke v Rade-
čah neupravičeno uporab-
ljala tuj denar, poleg tega
pa je obtožena še za ponare-
janje in za predrugačenje
prave javne listine.
Manja Ž. si je pravzaprav
izmislila svoj način krediti-
ranja; seveda nezakonit in na
škodo drugih. V času od 3.
junija 1977 do 10. junija 1985
je skupaj neupravičeno upo-
rabljala 1 milijon 260 tisoč
dinarjev in sicer od 21 obča-
nov, strank radeške agenci-
je. Manja Ž. je sama izpolnje-
vala dvižne lističe za drugo
občane in potem ta denar
uporabljala od nekaj dni do
nekaj mesecev. Prevaro je
bilo težko odkriti, saj je bil
na občanovi knjižici ves ta
čas vpisan pravilen znesek,
le v banki je bil vknjižen
manjši znesek. V dveh pri-
merih pa je Manja Ž. ponare-
dila tudi hranilno knjižico
oziroma vpisala najprej dvig,
potiem pa še vložek.
Ta nezakonita oblika kre-
ditiranja ji je uspevala pol-
nih osem let, kar kaže na to,
da je bila pri tem delu precej
vestna oziroma je vodila na-
tančno evidenco, kje in koh
ko denarja si je sposodila.
Zalomilo se je, ko si je hotela
»sposoditi« večjo vsoto de-
narja od nekega občana. Ta
občan je namreč denar vložil
v radeški agenciji Ljubljan-
ske banke, že čez nekaj dni
pa ga je hotel dvigniti v dru-
gi banki v drugem kraju,
vendar denar v bančnih knji-
gah ni bil vpisan. Preiskava
je hitro pokazala, kje se je
»izgubil« njegov denar, s
tem pa je bilo tudi konec Ma-
njinih kreditnih poslov.
Manja Ž. je ves sposojeni de-
nar vrnila.
N. K.
Štirje ranjeni in za 2
milijona škode
Zaradi prehitevanja »v
škarje« seje zgodila v Košni-
ci pri Celju prometna nesre-
ča, pri kateri sta se poškodo-
vala voznika osebnih avto-
mobilov in dva sopotnika.
Nesrečo je povzročil voznik
IVAN FLIS, 50, iz Celja, ki je
na ravnem delu ceste prohi
teval vozilo pred seboj in pri
tem čelno trčil v osebni avto,
ki ga je nasproti prioeljal
DANIJEL BIDJOVIC, 26. iz
Trbovelj. Škodo pri nesreči
so ocenili na 2 milijona di-
narjev.
PROMETNE
NESREČE
Sekal je ovinek
Voznik osebnega avtomo-
bila AVNI GAŠI, 25, iz Go-
milskega je vozil iz Dobriča
proti Andražu in pri zadruž-
nem domu sekal levi ovinek
ter se zato zaletel v I6-letne-
ga R. V., ki se je pripeljal na-
sproti s kolesom na pomožni
motor in se avtomobilu umi-
kal skrajno desno. Kolesarje
padel in se huje ranil.
Kombi trčii v mostno
ograjo
77-letni LEOPOLD OD-
LAZEK iz Marija Dobja je
vozil kombi iz Šentjurja pro-
ti Trnovcu. Pred mostom je
zapeljal na desno bankino in
nato trčil v mostno ograjo. V
vozilu je bilo še sedem potni-
kov in vsi, tudi voznik, so se
lažje ranili.
Vožnja po levi strani
Voznik tovornjaka DRA-
GAN JOSIFOVSKI, 32, iz
Kranja, je v nepreglednem
desnem ovinku na Ljubljan-
ski cesti v Titovem Velenju
zapeljal v levo in trčil v oseb-
ni avtomobil, ki gaje naspro-
ti pripeljala MARIJA JE-
LEN, 67, iz Arnač. Pri trče-
nju seje Jelenova huje ranila
in so jo prepeljali v slovenje-
graško bolnišnico, škodo pa
so ocenih na 400.000 di-
narjev.
STE ŽE
poumsuu
HA OBJAVO
VRAOHIČEUE!
^Podkrižnik, OŠ Anton Aškerc, Titovo Velenje - POD DEŽNIKOM.
NAGRAJUJE
ATKINE
IZŽREBANCE
ttkina zanka
Tokrat je tvoja naloga, da dobro odpreš oči in poiščeš dva kvadratka, ki
^ popolnoma enaka. Saj ne bo pretežko, kajne?
Izgovor pošlji na dopisnici do torka. 4. novembra na naslov: NOVI TED-
"K, Trg V. kongresa 3a, 63000 CELJE. V uredništvu že imamo pripravljeno
^ nagrado, ki jo poklanja AERO.
ftošitev prejšnje Atkine zanke pa je: LJUBLJANA. Če si pravilno prečrtal
si dobil pregovor: Vsak je svoje sre<V kovač. V Ljubljani pa seje prejšnji
začelo ^^eč^aje slovenskih pioniijev dopisnikov. Med prispelimi odgo-
smo iz^.rebali: Matejko Naglič, Strmca 75, 63270 La;;ko.
Srečanje v Ljubljani
je bilo nepozabno
Konec tedna so se zbrali slovenski ploninl
dopisniki
No, zgodilo se je, kar smo na-
povedali že prejšnji četrtek.
Trije dopisniki, pravzaprav so
bile to tri dopisnice, so odpoto-
vale v Ljubljano, kjer so se ko-
nec tedna zbrali najbolj marlji-
vi slovenski pionirji dopisniki.
Novi tednik vsako leto izbere
tri najbolj marljive dopisniške
krožke, ki potem izberejo po
enega predstavnika za sreča-
nje. Tako je bilo tudi letos. Na
srečanje so šle Natalija Dolar
iz Šempetra, Simona Ošlak iz
Vitanja in Petra Vršaj iz celj-
ske COŠ Fran Roš.
Urednica, torej jaz, sem bila
žal zadržana, tako da nisem mo-
gla dehti teh prijetnih trenutkov
s svojimi dopisnicami, toda Na-
talija, kije bila v torek pri nas na
obisku, je zatrdila, da je bilo sre-
čanje kljub temu nepozabno do-
živetje.
S tremi besedami povedano:
»Bilo je super!« meni Natalija in
hkrati pravi, da bi vsem prid-
nim dopisnikom želela udelež-
bo na takšnem srečanju. Žal to
ni mogoče, čeprav bi to želeli
tudi uredniki vseh slovenskih
časopisov, ki vabimo svoje do-
pisnike na ta zbor. No, vendarle
- vsaj nekateri dobijo prilož-
nost, da spoznajo nove prijate-
lje, izvejo veliko novega in vidi-
jo mnogo zanimivosti.
Natalija se kar ni mogla odlo-
čiti, kaj jo je najbolj navdušilo.
Ali to, da je spoznala veliko no-
' vih prijateljev, ali pogovor z
ustvarjalci mladinskega filma
Poletje v Školjki, ki so si ga mla-
di dopisniki tudi ogledali, ali
popoldanski potep z gostiteljico
Alenko po Ljubljani? Morda pa
bi izbrala izlet v Raščico, kjer so
dopisniki obiskali Tnabarjevo
domačijo, ali topel sprejem v os-
novni šoli Velike Lašče, kjer so
pripravili razstavo šolskih gla-
sil? Nadvse zanimiv pa je bil tu-
di ogled tiskarne Dela, kjer so
mladi radovedneži videli, kako
nastajajo časopisi, revije in
knjige.
Podobno kot Natalja bi nam
bržkone pripovedoval kateriko-
li od dopisnikov, ki so bili izbra-
ni za pot v Ljubljano, pa najsi je
pripotoval iz kateregakoli kon-
ca Slovenije. Nestrpnost se je,
seveda, začela že nekaj dni prej:
Dopisniški krožek OŠ Vera
Šlander s Polzele se je srečanja
v Ljubljani udeležil na poseb-
no povabilo organizatorja. Nji-
hovo šolsko glasilo je bilo na-
mreč letos nagrajeno z eno od
treh prvih nagrad za šolske ča-
sopise v Jugoslaviji. Mladi do-
pisniki in njihova mentorica
so predstavili svoje delo na
okrogli mizi za mentorje dopis-
niških krožkov, ki je bila letos
ubrana prav na temo šolskih
glasil.
»Kako bo? Kakšna bo moja go-
stiteljica? Kako se bova razume-
li? Kaj vse bomo videli?« takšna
vprašanja so se pred odhodom
motala po Natalijini glavi in tu-
di po glavah drugih udele-
žencev.
Vprašanja so se potem razvoz-
Ijala kar sama od sebe. Sprva -
po prihodu v Ljubljani so se
gostje in gostitelji ogledovali z
radovednostjo in prvo zadrego -
po dveh dneh so se razšli kot
stari znanci in dobri prijatelji.
Da bi se še bolje spoznali, so
ljubljanski vrstniki na eni od šol
pripravili tudi pravi disco. V rit-
mu priljubljene glasbe se mla-
dim pač raje razvežejo jeziki in
srce. In pester program ogle-
dov, razgovorov in potepanj se
je vrstil s takšno naglico, da do-
pisniki sploh niso mogli verjeti,
kako hitro je prišla sobota, ko so
se morali posloviti.
Vtisi pa so ostali. In če kaj
vem, bomo prav kmalu tudi na
tej strani prebirali prispevke na-
ših treh dopisnic o srečanju v
Ljubljani.
Med štirimi prvo nagrajeni-
mi glasili slovenskih osnovnih
šol, ki so jih razglasili na-raz-
stavi glasil v osnovni šoli Veli-
ke Lašče, je bilo tudi glasilo
Stopinjice, ki ga izdaja dopis-
niški krožek na OŠ Vojnik.
Mladim Vojničanom tudi naše
iskrene čestitke.
Pa še nekaj moram povedati v
tem prispevku. Res da je Novi
tednik na srečanje povabil samo
tri dopisnice (število povabljen-
cev je za vsako uredništvo dolo-
čeno vnaprej), vendar je iz celj-
skega območja potovalo na sre-
čanje mnogo več dopisnikov.
Kajti povabila so jih tudi druga
uredništva. To pomeni, da je na
naših osnovnih šolah veliko od-
ličnih dopisniških krožkov in
vehko marljivih dopisnikov.
N. KUMER
Moja torbica
Moja torbica je zelo lepa. Kupi-
la sem jo v mestu.
Moja torbica je modra. Je zelo
velika. Ima tri predale. Stara bo
tri leta. Zmerom jo očistim. No-
sim jo na hrbtu. Ko pridem iz
šole, jo shranim. V torbi so: zvez-
ki, peresnica in druge šolske
stvari. Z neko učenko sva si za-
menjali torbe. Potem sem dobila
svojo nazaj.
Vesela sem, da imam novo
torbo.
ŠPELA GRUBER, 3. c
OŠ Ivan Kovačič-Efenka
CELJE
16. stran - novi tednik
30. oktober 198^
V spomin
žrtvam
športniliom
»Le nikar ne jočite za
nami, lažje nam bo pasti,
če z rokami stisnjenimi v
pest, žalujete za nami!«
Takšen tekst je na spo-
minskem obeležju telova-
dišča Partizan v Gaberju,
ki je edinstven te vrste v
Sloveniji, saj so ga z last-
nimi prispevki in delom v
spomin nekdanjim čla-
nom padlim med vojno
postavili sedanji člani
TVD Partizan Gaberje.
Na spominskem obeležju
so imena telesnokultur-
nih delavcev, ki so postali
žrtve okupatorja: Riko
Dejak, Slavko Grilec, Vi-
ljem Grobelnik, Lojze
Hmeljina, Tone Kos, Ka-
rel Koprivšek, Maks Le-
skovšek, Nikica Ložar,
Milan Marovšek, Ivan
Rupnik in Jernej Zupane.
Pripadniki Partizana
Gaberje so to spominsko
obeležje postavili že pred
več kot tridesetimi leti,
vsako leto ob dnevu mr-
tvih pa pripravijo v nji-
hov spomin žalno kome-
mbracijo. Tako bo tudi le-
tos in sicer v petek, 30.
oktobra ob 18. uri. Kome-
moracijo, na katero so
vabljeni člani društva in
krajani, pripravljajo člani
aktiva mladinske organi-
zacije Partizan Gaberje.
METOD TREBIČNIK
Vztralni zliiraici medali
To lahko povsem upravičeno
zapišemo za skupino mladih
celjskih plavalcev, članov PK
Klima Neptun, ki so tudi v zim-
sko-poletni sezoni 1985/86 na ra-
zličnih domačih in tujih tekmo-
vanjih osvojili neverjetno veli-
ko število medalj ter so vsaj po
njih brez dvoma brez konkuren-
ce v našem mestu. V zadnjih
treh sezonah so osvojili vedno
po več kot 300 medalj, kar je
dokaz kvalitete mladih plaval-
cev, ki vadijo pod vodstvom
dveh profesionalnih trene^ev
Bruna Toplaka in Andreja Zni-
daršiča.
Bruno Toplak, sam nekdaj od-
ličen celjski plavalec, skrbi za
mlajšo skupino v kateri je 23 tek-
movalcev: Peter Radanovič, Rok
Rudolf, Dejan Dodig, Matjaž Ko-
šar, Ivan Perič, Aleš Ošljak, Ga-
šper Gorenak, Dejan Krušič, Kle-
men Plausteiner, Miha Šuligoj,
Mitja Sivec, Ljubiša Stojanovič,
Andrej Ocvirk, Matija Kozmus,
Andrej Košar, Goran Jurak, Bar-
bara Mlinarič, Maja Tanko, Tina
Kozmus, Petra Žnidaršič, Simo-
na Belič, Jana Bratina in Nina
Nikolič.
V starejši skupini, ki jo vodi
Andrej Žnid5ršič, je trinajst pla-
valcev: Borut Presečnik. Mojca
Toplak, Saša in Nataša Lavrič,
Dejan Tešovič, Gregor Jurak, Ju-
re Vračun, Aleš Zupane, Erazem
Polutnik, Mojca Anderle, Tanja
Drezgič, Mateja Cvirn in Tanja
Fermentin.
Celjski plavalci so v 25 in 50
metrskem bazenu v zimski in po-
letni sezoni postavili tudi 36 re-
publiških in 29 državnih rekor-
dov ali skupaj 65! Med njimi je
tudi nekaj absolutnih, kar znova
priča o perspektivnih tekmoval-
cih pred katerimi je še lepa bo-
dočnost za boljše dosežke. Med
rekorderji izstopajo Tanja Drez-
gič, Dejan Tešovič, Gregor Jurak
in Nataša Lavrič, večina rekor-
dov pa gre na »dušo« odličnih
štafet.
Lani so imeli v klubu pet kate-
goriziranih plavalcev, letos jih
imajo že deset. V zveznem razre-
du so Dejan Tešovič, ki ima tudi
že eno normo za mednarodni ra-
zred, Gregor Jurak, Tanja Drez-
gič, Nataša Lavrič, Tarya Fer-
mentin, Mojca Anderle in Saša
Lavrič, v perspektivnem pa so
Erazem Polutnik, Aleš Zupane
in Mateja Cvirn. Celjski klub je
poleg mariborskega Jeklotehna
Branik edini, kije po številu fina-
hstov napredoval (25 več kot la-
ni), medtem ko so vsi ostali, vča-
sih daleč najboljši slovenski klu-
bi kot Triglav, Ljubljana, Rudar,
Fužinar in drugi nazadovali.
Uspešni so bili tudi na medna-
rodnih tekmovanjih. Dejan Tešo-
vič je na mladinskem evropskem
prvenstvu na 1500 m osvojil 10.
mesto, na mladinskem balkan-
skem prvenstvu pa je bil šesti na
400 m, prvi na 1500 m, sodeloval
pa je tudi v zmagovalni štafeti
4 X 200 m. Gregor Jurak je plaval
v zmagovalni štafeti 4 x 200 m na
mladinskem balkanskem prven-
stvu. Tanja Drezgič pa je dodala
štiri medalje: srebrne na 400 in
800 m ter v štafeti 4 x 200 m m
bronasto 4 x 100 m. Tanja Drez-
gič in Mojca Anderle sta nastopi-
li tudi na članskem balkanskem
prvenstvu.
Vsi ti podatki so dovolj zgovor
ni, da lahko mirno zapišemo, da
v PK Klima Neptun dobro dela-
jo. Prav zaradi tega pa bi bilo
treba zagotoviti še boljše pogoje
za nemoteno vadbo ter še večje
razumevanje šol za tiste, ki se uk-
varjajo s plavanjem. To je izred-
no naporen šport, saj je treba
vsako jutro vstati že pred peto
uro, potem sledi trening, pa šola,
kosilo, znova trening, zvečer pa
učenje. Takšen tempo, ki pa je za
dosego dobrih rezultatov potre-
ben, je za otroke vsekakor utruja-
joč, zanimivo pa je, da ga vsi le-
tos izvajajo s še večjim zavzema-
njem. kot lani. TONE VRABL
Vse kaže, da bomo prihodnje leto morda brez letnega
bazena. Pred petimi leti so školjko oblekli s ploščicami, lani
uredili sončno ogrevanje, ki pa zlasti letos ni dalo žaljenega
učinka. Ko so končali s plavalno sezono so ugotovili, da
školjka spušča vodo, saj je v nekaj dneh odteklo preko metra
višine vode. Vse kaže, da je plošča pod ploščicami počena, ker
je pač ob polaganju niso sanirali tako, kot bi bilo treba. Fuge
med ploščicami so začele spuščati vodo, ki je sicer v sezoni
stalno dotekala, vendar se ni mogla tako hitro ogrevati.
Celotna obnova bo vsekakor izredno draga in vprašanje je,
kdo bo zmogel toliko sredstev za. popolno obnovo, kjer ne bi
bilo več neprijetnih težav. In ne nazadnje: kdo bo za takšno
malomarnost odgovarjal? Ali se bo morda zgodilo tako, kot se
vedno, da krivca enostavno ni, kot da bi se ugreznil v zemljo.
Nekaj nepotrebnih težav je tudi na atletskem stadionu, kjer se
na notranjih stezah ob dežju nabira voda, pa menda tudi z
debelino in kvaliteto asfalta ni vse tako, kot bi moralo biti.
Če k temu dodamo še tretji večji objekt v Mestnem parku, ki
je tudi dotrajan in kar vpije po obnovi, vidimo, da nas pri
glavnih objektih čaka veliko dela in da bo marsikoga še
krepko bolela glava! Do kdaj in zakaj?
Neslavno slovo od zvezne lige
Dvigalci uteži Partizana Celje so se še zadnjič in
domačim občinstvoni pomerili v prvi zvezni ligi. Sr<!j
z dvigalci Splita in Železničarja iz Sarajeva, oba dvi
izgubili, ker enostavno niso imeli popolne ekipe.
To je vsekakor žalostno za ekipo, ki seje lani uvrstilai
rang tekmovanja in obljubljala tudi dobre dosežke, j
enoletni izlet med najboljšimi hitro in klavrno končal,
en dokaz, da je treba pri takšnih odločitvah biti vel
strpen in previden ter ne riniti z glavo skozi zid, če za n
sposoben. Vzrokov za takšno situacijo je veijetno vej
membnejši pa je ta, da ni bilo osnove, to je dovolj kvi
tekmovalcev za vse kategorije, kajti breme ene ekipe i
nositi samo en tekmovalec vrhunskega razreda, to pa j
Urankar. In ne nazadnje so takšni izleti tudi izredn
denaija pa kot vemo tako ali tako ni dovolj.
Primer dvigalcev uteži nam mora služiti za opozo
podobnih podvigih drugih ekip, ki bi se morda znašle \
nem položaju napredovanja, vendar brez pravih temeljii
nosti in če teh ni, je vsak poskus že v kali onemogočen
Drugo pa je čudna odločitev sekcije za dviganje uteži,
najboljši član Marko Urankar ne potuje na svetovno pm
Sofijo. Čeprav so v osrednji zvezi razprtije, pa je ZTKO
interesu nadaljnjega razvoja mladega športnika zagofe
potrebna sredstva. Če je vzrok v odpovedi v tem. da teku
potuje brez trenerja, ker zanj ni denarja, bi bila potrebj
strpnost, ker bi se z razumevanjem dal rešiti tudi ta prd
Na posnetku nesojeni potnik za svetovno prvenstvo t
riji in eden najperspektivnejših jugoslovanskih dvigalci
Marko Urankar. Storiti je treba vse, da bo na prvenstvo]
in to v spremstvu, kot se za takšno prireditev tudi spo(J
TV - Foto: TONE Ti
iVIladi rokometaši
skoraj presenetili
v II. zvezni ligi so rokome-
taši Aera v 6. kolu gostovali v
Mostarju in tesno 25:23 (13:13)
izgubili s favoriziranim Ve-
ležem.
Celjani so nastopali domala s
samimi »mladci«, ki sta jih
okrepila starejša člana ne-
umorni vratar Tomič (najboljši
igralec) in Razgor. Celjski
igralci so še enkrat dokazali,
da so sposobni velikih iger, žal
pa so za takšno konkurenco
tekmovanja še neizkušeni. Po-
leg omenjenih so še igrali Ka-
pitler, Privšek 2, Kleč 1, Lapaj-
ne 1, Markovič 7, Jeršič 1, Ča-
ter 6, Banfro 6 in Lesjak. Med
dvanajstimi ekipami so Celjani
na 10. mestu, v prihodnjem ko-
lu 1. novembra pa bodo igrali
doma proti Zagrebu.
Rokometašice Velenja so v
6. kolu II. zvezne lige gostovale
v Kikindi in izgubile z Aka-
demcem 29:23 (14:13), najbolj-
ša strelka pa je bila Kričejeva z
devetimi zadetki. Velenjčanke
so tako na predzadnjem en^-
stem mestu, v 7. kolu pa igrajo
doma proti Minelu, ki je na če-
trtem mestu.
Pomembno zmago za utrdi-
tev pri vrhu so zabeležili roko-
metaši Šoštanja v repubhški li-
gi, ko so premagali v Slovenj
Gradcu (dvorana v T. Velenju
je zaradi sejma zasedena) Inles
iz Ribnice 30:27 (16:12). Znova,
je bil odličen Medved, kije dal
13 golov. Šoštanj je zdaj na 3.
mestu, v 8 kolii 31. oktobra pa
ga čaka znova doma težka pre-
izkušnja, ko se bo srečal z vo-
dečo Astra Jadranom iz Kozi-
ne, ki ima dve točki več.
TV
Republiška liga: v 9. kolu so predstav-
niki celjskega obm.očja od šest možnih
osvojili štiri točke. Elkroj je znova ostal
praznih rok, ko je doma drugič izgubil z
enim izmed favoritov za prvo mesto, še
lanskim članom II. zvezne lige Koprom
1:0. Novinci v tej sredini igi-ajb dobro, žal
pa se jim prav v večjih derbijih ponesreči
zmagati (Integral Olimpija, Koper . . .).
Predstavniki Ingrad Kladivaija so konč-
no dosegli večjo zmago, ko so doma pre-
magah Vozila 3:0, strelci pa so bili B. in S.'
Bevc ter Zukič. Seveda pa ta zmaga še ne
pomeni preporoda celjskih nogometa-
šev, kajti igrali so proti ekipi, ki je z eno
samo točko na repu lestvice. Presenetili
so Velenjčani, ki so v Mariboru premaga-
h Železničarja 2:1 z goloma Salija in Brž-
dareviča. Na lestvici je Rudar T. Velenje
sedmi, Elkroj osmi in Ingrad Kladivar
deseti. V 10. kolu bo velenjski Rudar
igral doma (2. novembra) z Ljubljano
(12), nov lokalni derbi pa bo v Moziiju
med Elkrojem in Ingrad Kladivaijem.
Republiška območna liga vzhod: V 8.
kolu so vse štiri ekipe s celjskega območ-
ja zmagale. Najbolj so presenetili novinci
igralci Partizana Šmartno, ki so v gosteh
premagali Partizan Slovenj Gradec 2:0 z
goloma Druškoviča in Zupanca. Ta zma-
fa je še toliko bolj pomembna, ker so
ialčani nastopili brez štirih standardnih
igralcev prvega moštva Naprudnika, Šar-
laha, Klinca in Maureka, ob tem pa so še
enkrat dokazali, da so močnejši v gosteh
kot na domačem igrišču. Steklar je v Ro-
gaški Slatini kar 5:1 odpravil Pekre z goli
Prevoljška 2, Kidriča, Haložana in Trun-
kelja, Dravinja je bila močnejša od Fuži-
naija 3:1 z goh Grudna, Finka in!
Šmartno pa je premagalo Proleterj
goli Podvratnik 2, Maglič, Rudniki
lene po enega. Vodi Steklar s 131
drugi je Šmartno 12, 4.-6. Dravir
7. Partizan Žalec. 9. kolo, nedelji
vembra: PEKRE-DRAVINJA, C
CA-STEKLAR in derbi !
-ŠMARTNO.	i
Medobčinska nogometna zv«
člani 8. kolo: Vransko-Papirni
Opekar-Odred 3:0, Rudar Senov
nar 2:1, Ponikva-Celulozar 0:3.
lo dovolj Igralcev Ponikve, za Grl
njar pa MNZ Celje ni dobila po;
Vodi Opekar pred Papirničarjem,
jem Senovo itd. 9. kolo 11. no\i
Celulozar-Orlica, Kovinar-Pi
Opekar-Šmaije, Papirničar-Odre
njar-Vranko, prost pa bo Rudar S
TV
Zadnje tekmovanje na plastiki
Smučarji skakalci so opra-
vili še zadnje tekmovanje na
plastičnih skakalnicah, zdaj
pa seveda nestrpno čakajo na
sneg, da se bodo lahko spusti-
li po pravih skakalnicah. Na
Ljubnem ob Savinji so nasto-
pili pioniiji C, kjer je zmagal
Tomaž Kodrnja, 8. pa je bil Ja-
ni Senger, oba SSD Celje. Na
Ljubnem so nastopili tudi pi-
oniiji B, najboljši je bil Matej
Oprešnik SSD Unior Zbelovo,
6.
Daniel Repar 10, Simon Re-
par, 15. Uroš Videčnik in 19.
Uroš Kotnik, vsi SSD Celje.
Pionirji A so nastopili v Kra-
nju, kjer je bila zaključena tek-
ma. 4. mesto je osvojil David
Videnšek, 9. Igor Lukič, 14. Ja-
nez Turnšek in 18. Aleš Lipov-
šek, vsi SSD Celje.
V 1. Velenju je bila zaključna
tekma'za pokal Štajersko-Koro-
ške regije. Med pionirji C sta sla-
vila Matej Kadliček in Matej Sat-
let, oba T. Velenje, 6. je bil Jani
Senger in 7. Tomaž Kodrnja, oba
SSD Celje. Pionirji B so skakali v
Pesjem, zmagal je Matej Opreš-
nik SSD Unior Zbelovo, 7. je bil
Damjan Repar, 10. Simon Repar
in 20. Uroš Videčnik, vsi SSD
Celje. V skupnem vrstnem redu
za Štajersko - Koroški pokal je
med pioniiji C zmagal Tomaž
Kodrnja iz Celja, med pionirji B
pa Matej Oprešnik iz Zbelovega.
Celjski skakalci so nastopili tu-
di na meddruštveni tekmi v Ce-
lovcu, kjer je bilo 68 tekmoval-
cev. Med st. pionirji je zmagal
David Videnšek iz Celja, med ml.
pionirji pa so bili 2. Aleš Lipov-
šek, 3. Janez Turnšek in 9. Igor
Lukič, vsi Celje.
TV
IZJEMNA
PRILOŽNOST V
KOMPASU CELJE!
Ekskluzivna predprodaja
smučarskih vozovnic za
RTC ROGLO in GOLTE.
V	predprodaji do 24. 11.
80 smučarske karte 55%
cenejše, kar znaša za
Roglo le 18.000 din.
V	Kompasu Celje vam
izdajo smučarsko karto s
sliko takoj.
Inf. tel. 22-350 ali 23-769.
Tri odbojkarske
zmage
v moški republiški ligi je
Šempeter doma 3:1 premag^al
Izolo, Topolšica pa Kamnik 3:2.
Po 3. kolih je Topolšica na še-
stem, Šempeter pa osmem me-
stu. 4. kolo bodo odigrali med
tednom: Šempeter bo gostoval v
Mariboru pri Stavbarju MTT mL,
Topolšica pa v Mislinji.
V ženski republiški ligi je bil
derbi v Šoštanju, preseneteljivo
gladko pa so ga dobile igralke
Topolšice Kajuh, ki so s 3:1 pre-
magale favorizirane igralke
Ljubnega. Ne lestvici je Topolši-
ca Kajuh peta, Ljubno šesta, v 4.
kolu pa igrata: Ljubno doma z
Mežico, Topolšica Kajuh pa go-
stuje v Mislinji.
Celfskl šahisti na
drugem mestu
v nadaljevanju slovenske ša-
hovske lige vzhod sta ekipi Ru-
dar Velenje in Slovenske Konji-
ce gostovali. Velenjčani so zma-
gali v Krškim 3,5:2,5, Slovenske
Konjice pa so bile močnejše od
Brežic 5:1. Že prej pa so zmagali
tudi Celjani v Lendavi 5:1. vodi
Radenska z 8. točkami pred Ce-
ljem 7, četrti je Rudar Velenje 6
in osme Slovenske Konjice 4.
5. kolo bo v nedeljo, 2. novem-
bra ob 9. uri: Celje-Rudar Vele-
nje in Slovenske Konjice-Rudar
Trbovlje.
F. PEŠEC
Celjski strelci drugi
v Kranju je bilo tradicionalno
tekmovanje »Bratstvo-enot-
nost«, katerega so se udeležili
tudi strelci Celja in SD Mrož iz
T. Velenja. V vsaki ekipi je bilo
pet tekmovalcev, od tega dve
ženski in trije moški. Zmagala je
ekipa Avgust Majerič iz Maribo-
ra, Celjani v postavi Darja Kač-
nik, Marjan Dobovičnik, Ervin
Seršen, Tone in Barbara Jager so
bili drugi, Mrož iz T. Velenja Dra-
go Šafarič, Darja Orlačnik, Mate-
ja Bandalo, Franc Trebše in Fra-
njo Žučko pa peti. Med posamez-
nicami sta bili Celjanki Jagrova
in Kačnikova druga oz. peta.
medtem ko sta med posamezniki
Žučko in Jager delila 10. mesto.
Hokejisti premagali
Tivoli
v pripravah za start v medre-
publiški ligi so hokejisti Cin-
karne Celje gladko 9:0 (1:0, 4:0,
4:0) premagali ekipo Tivolija iz
Ljubljane. Strelci so bili Strašek,
Štante in Filipovič po 2 ter
Ostrožnik, Koprivica in B. Ber-
nard po 1 gol. 8. novembra bodo
hokejisti Cinkarne odigrali tek-
mo za jugoslovanski pokal s čla-
nom prve zvezne lige Medvešča-
kom iz Zagreba, v medrepubliški
ligi pa bodo startali 12. novem-
bra, ko se bodo v Ljubljani po-
merili s Slavijo.
MARJAN SORŠAK
Dve zmagi igralcev
namiznega tenisa
V 2. kolu 1. B republiške l^e
vzhod v namiznem so igralci SD
Ingrad, sekcija za namizni tenis,
gostovali v Poljčanah in prema-
gali domačine in.Ptuj oba z 9:0.
Za Ingrad so igrali Krešimir Ma-
ras,-Sebastjan Leber, Igor Turk
in Božo Breznik. Izredno se je
izkazal mladinec Sebastijan Le-
ber, ki z dobrimi igrami nadalju-
je tudi v članski konkurenci, saj
je v Poljčanah dobil vseh šest
iger.
Šali v Šempetru
ŠK Savinjčan je pripravil tra-
dicionalno tekmovanje šahov-
skih dvojic, kjer je nastopilo 22
parov iz celjske, koroške in za-
savske regije. Zmagala sta člana
Šk Celje Stucl-Bervar pred oče-
tom in sinom Brinovec iz Žalca,
tretja pa sta bila Ognjanovič-
-Podbrežnik iz Dravograda. Med
domačini sta bila najboljša brata
Jože in Štefan Peternel, ki sta
osvojila 9. mesto. Organizacija je
bila odlična. Posebno pohvalo pa
zasluži Tine Škoberne, ki je z ra-
čunalniško obdelavo podatkov
izboljšal potek tekmovanja.
JOŽE GROBELNIK
Mladi karatelsti v
Rušah
V Rušah je bilo republiško pr-
venstvo v karateju za mladince.
V super lahki kategoriji je osvojil
2. mesto Branko Cimperman iz
Žalca. 3.-4. pa sta bila Go
gler iz Žalca in Frenki K
Društva za karate Celje, v
bil peti Srečko Brumen i
v srednji drugi Tomaž K(
grad Celje, V poltežki 5.
Derča in težki 5. Borut Ci
Žalec. Cimperman, Kozi
gler in Kenda so se mi
državno prvenstvo, ki b<
vembra v Titogradu. i
Upokojenci Celja,
najboljši šabis!i
V	Mariboru je bilo rep
prvenstvo za upokojene
ste. Zmagala je ekipa Cei
Jesenicami, Ljubljano,;
mestom, Izolo, Mari
T. Velenjem, Radečam it'
Karate vesti
člani Društva za boriH
čine Slavko iz Celja so!
vali na tekmovanju v Z*
semmi contactu, kjer je
član Branko Čretnik v
ji do 79 kg osvojil 3. me^
Celjski športniki DBV i
der so nastopili tudi na f
semmi contactu. Najusp
sta bila Branko Cretnik v'
riji do 79 kg, kjer je osvoji)
sto in Stane Spiljak, ki T
kategoriji do 84 kg drugi
V	Splitu je bilo 3. kolo di.
ga prvenstva v semmi col'
kjer so sodelovalu tudi P^
niki DBV S. Šlander. >
uspeh je dosegel Andrej
v kategoriji do 74 kg. '
osvojil 2. mesto in izpolni'
za nastop na svetovnem
stvu, ki bo decembra v P'
oktober 1986
novi teonik - stran 17
tjemen uspeh
eljskih kegljavk
^kal v kegljanju, kjer so
lepile ekipe držav, ki leži-
Ij, Donavi ali le ta teče sko-
Na tem tekmovanju, ki
sako leto v drugi državi,
topajo druge najboljše
L z državnih prvenstev,
I da je letos Jugoslavijo
topala ekipa KK Savinja
je. Na prvem tekmovanju
četrte, lani druge, letos
51, zmagale in tako dosegle
j doslej največji ekipni
f polfinalu so premagale
Q Kaiserslautern iz ZR
p^eije 2369:2411. V ekipi so
jtopile: Marjana Zore (gost-
IKranja) 434, kar ie državni
rekord kegljišča, Jožica Šcško
363. Silva Razlag 400. Biserka
Petak 398, Tanja Gobec 400 m
Tončka Pečovnik 415.
Drugi dvoboj so dobile do-
mačinke, ki so premagale lan-
skega zmagovalca madžarsko
ekipo Ferencvarosi. V finalu
so Celjanke bile ponovno moč-
nejše od Nemk in so tako osvo-
jile Donavski pokal. Tokrat je
bil rezultat 2364 proti 2438, na-
stopile pa so: Zore 400, Šeško
404, Petak 413, Razlag 379, Go-
bec 424 in Pečovnik 418.
To je tudi eden največjih
ekipnih športnih uspehov celj-
skih športnikov, zato si keg-
Ijavke Savinje Celje zaslužijo
še posebno priznanje.
jnčka in Tanja državni prvakinji
3b povratku z Dunaja so se celjske kegljavke ustavile še v
^iboru, da bi na domačih tleh proslavile lep ekipni uspeh,
p, so tudi izvedele za še eno prijetno novico. Tončka Pečovnik
Tanja Gobec sta postali drugi državni prvakinji v parih, ki je
o prav med tekmovanjem na Dunaju v Dobju. Obe odhčni
Ijski kegljavki sta z dovoljenjem osrednje zveze svoj nastop
ravili v Doboju že štirin^st dni pred uradnim državnim
renstvom in vseeno postali prvakinji. To je še en biser v
Eati zakladnici uspehov celjskih kegljavk!
igljaški center v Celju?
z novo organizacijo slovenske telesne kulture naj bi po
loveniji zaživeli centri za določene športne panoge. Obstoja
tdlog osrednje kegljaške zveze Slovenije, da bi v bodoče
lo Celje slovenski kegljaški center. Vzrokov za to je več:
dobno kegljišče, dobra oprema, dovolj strokovnega kadra,
Jlični tekmovalni dosevki zlasti med ženskami in ne nazadnje
laksimalni pogoji za delo vrhunskega športnika z vsemi objekti
SRC Golovec (med drugim bazen, savna, kmalu tudi ambu-
rta itd.
Kegljaški delavci Celja so že pripravili obsežen program, ki so
»posredovali osrednji zvezi in zdaj pričakujejo končno odloči-
(V. To pa bo verjetno tudi edini center te vrste v Celju, saj ni
panja, da bi ga dobile naše nekoč paradne športne discipline
3t zlasti atletika in rokomet. Časi se pač spreminjajo!
T. VRABL
II. ZKL Ženske, zahod: Ko
šarkarice Rogaške so izbojeva-
le pomembno zmago v Zagre-
bu, kjer so premagale igralke
Novega Zagreba 64:58 (24:28).
Že v 7. minuti si je odlična Ču-
ježeva prislužila 4 osebne na-
pake, vendar so soigralke
kljub njeni odsotnosti uspele
obdržati korak z domačinka-
mi. V drugem delu pa so Roga-
čanke dobro zaigrale v obram-
bi in s skoki Čuježeve in Ci-
gleijeve v obrambi ter hitrimi
protinapadi ustvarile pred-
nost, ki je bila najvišja pri
56:42. Razveseljivo je, daje zai-
grala tudi Pešičeva, kateri je
nastop v 1. kolu preprečila po-
škodba, ki pa na srečo ni težje
narave. Rogaška ima po dveh
tekmah štiri točke tako kot
ljubljanska Ilirija s katero se
bo v 3. kolu pomerila v Roga-
ški Slatini že jutri, v petek, ob
18. uri.
Rogaška: Pešič 9, Virant 19,
Čepelnik 11, Cigler 18, Čujež 6
in Polutnik 1.
SKL moški: Za razliko od
ženske moški ekipi Rogaške ni
uspelo zmagati v gosteh. Pora-
ženi so bili v Domžalah pri He-
hosu z 86:79 (41:34). Rogačani
so zaostajali za domačini kar
19 točk, potem pa so razhko,
predvsem preko izkušenih no-
vincev Gospodnetiča in Saraj-
lije, občutno znižali.
Rogaška: Trobiš 6, Sagadin
2, Sarajlija 31, Unferdorben 13
in Gospodnetič 27.
Konjiški Comet je v Novem
mestu izgubil z Novolesom
103:83 (61:45). Konjičani so se
kot ponavadi odlikovali z bor-
benostjo, vendar jim le-ta pri-
naša uspeh le v domači dvo-
rani.
Comet: Pečnik 6, Rozman 9.
Dubrovski 8, Šmid 28, Letnar
4, Železnikar 19, Šrot n5 ter
Leva in Nerat 2.
Celjska Libela bo zaostalo
tekmo proti Iskra Delta Ježici
odigrala danes (četrtek) v
Ljubljani.
SKL ženske: Mlade Celjanke
so v domači telovadnici izgubi
le z ljubljanskim Slovanom
60:67 (29:34). Pred koncem 1.
polčasa so domače zaostajale
za 3 točke in imele žogo ter
možnost razliko znižati ali ize-
načiti. Žogo so izgubile in gost-
je so povedle za 5 točk. Po od-
moru so gostje zaigrale agre-
sivno v obrambi, domače ko-
šarkarice pa so plačale davek
neizkušenosti, saj so izgubile
mnogo žog. Slovanovke so
svoj zadnji koš dosegle 4 minu-
te pred koncem (50:67), potem
pa so domače z desetimi zapo-
rednimi koši visoko razliko
zmanjšale.
Metka: Jurše 24 (2 x 3), T.
Podgoršek 2, Turnšek 16,
Germ 2, H^jdinjak 2, H. Pod-
goršek 4 in Jurak 10. Metka je
kljub porazu na lestvici četrta.
Košarkarice Cometa so do-
segle letošnjo prvo zmago in to
v gosteh pri Labodu v Novem
mestu. Konjičanke so zmagale
60:51 (38:2^.
Comet: Smid 12, Zdovc 8,
Kranjc II, Klančnik 18, Šporar
7. Gačnik 6. Hren 3 in Paienk 2.
2. SKL moški, vzhod 1: V
Slovenski Bistrici je v derbiju
kola Bistrica premagala štor-
skega Kovinaija 81:79 (44:45).
Kovinar: Benčan 21, Šlatau
19, Planko 18 ter Jošt in Ulaga
6.
Vzhod II: V Šoštanju je Elek-
tra tesno premagala letos do-
bro pripravljeno Polzelo 92:91
(50:50). gostje so 6 sekund pred
koncem še vodih za točko, na-
to pa je Breznik z dvema toč-
kama iz prostih metov priboril
Elektri zmago.
Strelci za Polzelo Turnšek
49, Poteko 17 in Polauder 11,
za Elektro Mlinšek 31, Breznik
13 in Rotovnik 12.
DEAN ŠUSTER
Optimistični celjski
smučarji skakalci
Pred dnevi so v Celju usta-
novili enotno društvo za smu-
čarske skoke, kjer so zdaj
združeni skakalci in športni
.delavci prejšnjih klubov oz.
sekcij Topra in Lopate.
Novi predsednik je Emil
Žlender, ki je ob nastanku
smučarskega skakalnega dru-
štva poln optimizma. Trenutno
imajo okoli 25 skakalcev, vseh
članov pa je okoli šestdeset.
Najvažnejša naloga, ki jo bo
treba nemudoma rešiti, je ob-
nova, vseh skakalnic na Grič-
ku, ki niso narejene po pravilih
in zato tudi na njih ne morejo
biti zahtevnejša uradna tekmo-
vanja. Potrebni bodo manjši
posegi, ki jih bodo člani pod
strokovnim vodstvom in s po-
močjo ostalih odpravili.
Prav tako bodo 55 metrsko
skakalnico povečali na 60 me-
trsko ter jo predvidoma pre-
vlekh s plastiko, kjer naj bi bil
za 1. maj večje skakalno tek-
movanje. Ob ugodnih snežnih
razmerah načrtujejo tudi novo-
letno tekmo pod žarometi.
V programu je tudi tesno so
delovanje z vsemi tovrstnimi
klubi v Koroško-Celjski regiji
ter s planiškim komitejem od
katerega si obetajo tudi večjo
materialno in drugo pomoč.
Tako seje že večja skupina čla-
nov novega kluba v soboto in
nedeljo udeležila prostovoljno
delovne akcije pri obnovi veli-
kanke, kjer naj bi bili že v bliž-
nji prihodnosti možni skoki
daljši od magične meje 200 me-
trov. Večjo skrb bodo posvetili
tudi nabavi ustrezne opreme
od kombinezonov, čevljev, vo-
zi, čelad do smuči, saj si vse to
tekmovalci pač ne morejo ku-
povati sami. Delo v novem
društvu je optimistično zastav-
ljeno. elana jim ne manjka, re-
zultate pa bomo ocenih po prvi
končani sezoni, to je spomladi
T. VRABL
Zanimiva »Obvestila
že drugo leto izdaja Zveza telesnokulturnih organizacij
Celje svoje glasilo »Obvestila«, ki ga urejuje Karel Jug. Prav-
kar je izšla druga letošnja številka v kateri je znova veliko
prijetnega branja, ki bo tako zbrano zlasti zanimivo za kas-
nejše rodove, ki bodo želeli spoznavati športno življenje Celja
in celjske občine.
V najnovejši številki je štirini^t prispevkov, med nosilnimi
pa so finančni načrt ZTKO in TKS Celje za leto 1986. novi organi
TKS občine Celje, šolska športna društva v obdobju 85-86.
prenova atletskega stadiona, težave v HDK Cinkarna, judoisti v
republiški ligi, o problemih nogometa v medobčinski nogo-
metni zvezi Celje, uspešni nastopi plavalcev Klima Neptun in
kegljavk ter kegljačev Savinja Celje, nastopi atletov in atletinj v
letošnji sezoni, novi teniški igrišči v Štorah. organizacija Parti-
zan ob praznikih v krajevnih skupnostih itd. Ena najzanimivej-
ših rubrik je »naši jubilanti«, kjer tokrat predstavljajo Miro
Gradišar (80 let). Zoro Oset (75), Adolfa Urbančiča (75), Pavleta
Božiča (70), Mirka Polutnika (70) in Milana Hočevarja (70).
»Obvestila« pa so zaključena s spominskim tekstom na letos
umrlega znanega športnega delavca Andrina Kopinška.
T. VRABL
Uif England, taxist iz Los
Pgelesa, ni bil presenečen:
r Downtownu se zgodi
p večer vsaj en umor. Ni
[dobro liomu zameriti, ker
Koli ne veš, kdaj ti bo pori-
' nož v hrbet ah te ustrelil
ta vogala. Je pač tako, tam
f je revščina, je tudi naj-
^ kriminala in nasilja. Ve-
fti moraš, kje ni zdravo ho-
p- Le nekaj ulic stran od
^n Streeta je povsem
imo..
nabite svoj bes za
rganiziran boj
^ pa ti Američani v pov-
^^ju povsem normalni Iju-
prav tako kot samou-
^vljalci se ukvarjajo s šte-
fiimi vsakdanjimi proble-
^ ki jim od časa do časa
življenje. Njihova
l^akovanja, želje, upanja,
'^fne in skrite misli niso
utirano nenavadne za zem-
Še več, ukvarjajo se tu-
s takšnimi človeškimi sti-
^Jiii, ki smo jih v našem
iioupravnem socializmu
presegli.
^^ministična gibanja, ki se
Pri nas prizanesljivo po-
^^hujemo, vsaj za ameri-
® ženske še zdaleč niso
smešna. Na številnih po-
dročjih življenja in dela so v
primerjavi z moškimi v ne-
enakopravnem in podreje-
nem položaju. Tega se vse
bolj zavedajo tudi ameriški
komunisti, ki se obračajo na-
rise z raznimi proglasi in pa-
rolami, ker računajo na žen-
ske kot na eno izmed odloču-
jočih sil, ki jih bodo pripelja-
le na oblast.
»Women as a Mighty Force
for Revolution!« (Ženska kot
odločujoča sila revolucije),
»No more! Escape! No mo-
re!« (Nič več bežanja! Nič
več!), »To be a Woman in this
or any other present-day Co-
untry is to be in a Constant
of Suppressed Rage« (Biti
ženska v sedanjem času po-
meni, da skuša država ne-
nehno potlačiti tvoj bes)...
S takšnimi parolami skušajo
komunisti pridobiti ženske,
vendar le-te zaenkrat še niso
preveč dojemljive za njihovo
novačenje.
Bob Avakian, edpn izmed
voditeljev »Rewolutionary
Communist Party U.S.A.«,
jih skuša osvestiti: »Vsem
našim sestram pravimo, bo-
dite pogumne. Izrabite svoj
bes za organiziran boj za
emancipacijo. Pridružite se
nam in skupaj bomo našh
pot, da se dvignete iz podre-
jenega položaja. Nikamor
več ne vodi, da vam kradejo
otroke, vas pretepajo in vas
odrivajo na stranski tir druž-
benega dogajanja. Združite
se z nami in zaščitili vas bo-
mo. Dovolj dolgo ste prena-
šale razne pritiske, tudi tiste
iz vaših vrst. Izpeljati mora-
mo najbolj radikalno revolu-
cijo v človeški zgodovini!
Preseči moramo tisočletne
tradicionalne medsebojne
odnose in ideje. Skupaj mo-
ramo to storiti!«
Ustavna pravica do
splava
Dovolj zgovoren primer
podrejenosti ameriških
žensk je njihova ustavna pra-
vica do splava, ki nenehno
povzroča burne polemike v
ameriški javnosti. Še več,
odkar je prišel na oblast Ro-
nald Reagan, so nasprotniki
splava zažgali ali napadli več
kot štirideset klinik, ki
opravljajo takšne posege. In
to v imenu tako imenovanih
tradicionalnih družinskih
vrednot, ki jih zastopajo
arneriški konservativci.
Čeprav nacionalna ženska
organizacija, ki brani pravi-
co do splava, nenehno opo-
zaija, da gre za neodtujljivo
pravico vsake ženske in da si
zaradi slabšanja socialnega
položaja nižjih slojev v Zdru-
ženih državah Amerike ne bi
smeli privoščiti ukinitve te
ustavne pravice, je pritisk
konservativcev vse večji.
Marlene Byars, delavka iz
Washingtona, je vsa zaskrb-
ljena: »Z možem imava že
dva otroka in le s težavo sha-
java iz meseca v mesec. Ne
predstavljam si, kaj bi stori-
la, če bi ukinili pravico do
splava. Saj se ne morem dati
stelirizirati pri tridesetih le-
tih ali vse življenje goltati ta-
blete. «
Nekoliko manj vdano gle-
da na gonjo konservativcev
Gloria N. Maxwell^ učitelji-
ca iz New Yorka: »Ce bodo ti
kreteni res ukinili pravico do
splava, ga bom pač, v kolikor
bo treba, naredila ilegalno.
Bi pa bilo to za ameriške žen-
ske, v državi, ki se ponaša z
veliko demokracijo, več kot
ponižujoče. Skrajni čas je, da
začnemo ženske učinkovite-
je posegati v vsakdanjo poli-
tiko, kajti s tem, ko se na
primer borimo samo proti
ukinitvi pravice do splava,
bolj malo naredimo za izbolj-
šanje našega položaja.«
Žena naj bo doma
Večina ameriških moških
niti približno ne ve,kaj naj bi
pomenila emancipacija
žensk, medtem ko zlasti
mlajše ženske vedo kaj hoče-
jo, vendar si za dosego svojih
ciljev premalo prizadevajo.
Med moškimi jih je slaba če-
trtina, sodeč po številnih an-
ketah, ki jim ideja o enako-
pravnosti žensk ni povsem
tuja, vendar .. .
Mel D. Smikle, strojni inže-
nir iz New Yorka, samo zmi-
guje z glavo: »Ženske so
povsem zmešane! Želijo na-
rediti uspešno kariero in
hkrati pričakujejo, da bo
družba tolerirala, da bodo
namenile pet do trinajst let
za vzgojo svojih otrok. Kate-
ri moški bo prenašal te nji-
hove bolestne težnje in ne-
mogoče zahteve. V družini
mora imeti glavno besedo
moški, ženska pa naj skrbi za
otroke, tako kot se spodobi.«
So pa lahko ameriške tra-
dicionalne družinske vred-
note tudi prav zabavna reč.
Vsak, ki zaide v bar (with
girls). se mora sprijazniti, če
ni izjemno trdovraten karak-
ter, da ga bo aktera izmed
barskih dam spravila vsaj ob
nekaj dolarjev. Zato je nma-
lo presenečen, ko Kitty. Su-
zy, Betty ali Marry odskoči.
kot da bi jo oplazil plamen:
»S poročenimi moškimi pa
že nočem imeti opravka!«
Sredi pokvarjene, gnile in
dekadentne Amerike pa taka
»poštenost«?
Med enaintridesetletnim službovanjem je ta veliki čezmorski parnik prepeljal prek dva
milijona potnikov in preplul približno štiri milijone oceanskih milj. Zadnjo veliko pot je
Queen Mary opravila 31. oktobra 1967 leta, nakar se je zasidrala v pristanišču Long
Beacb pri Los Angelesu in podjetni Američani sojo spremenili v hotel. Kot zanimivost
velja še zapisati, da je maja 1940 Hitler obljubil podmornici, ki bo potopila Queen Mary,
ker je prevažala ameriške vojake v Sydney, 250.000 angleških funtov.
Gostilna TRIGLAV vas
vabi na koline, vinski
mošt - Ranina ...
18. stran - novi tednik
30. oktober 198^
FRAN SALEŠKI-FINŽCAR
Pod svoboditim soncem
Slednjič pa ji je zažarelo, prav tisto popoldne, ko ji je
prišel poročat Azbad, da je Iztok - Orion - neizmerno
vesel odlikovanja in da ni misliti na beg. » Ukrenil sem
pa,« je dostavil, »da bo še nocoj tuk^j!«
Pokazal je s prstom navzdol, kjer so bile pod palačo
večne ječe, pripravljene z vso grozoto za tiste, ki so
zaigrali njeno milost.
»Izvedi varno, brez hrupa! Dohodi zanesljive ljudi! Ko
se stvar izvrši, pošlji na vse kraje tekače, češ naj ulove
ubeglega Slovena! Pojdi!«
Azbad seje čudil Teodori, ker je bila nenavadno dobre
volje. Ko se je sklonil, da bi ji poljubil nogo, ga ni
utegnila čakati, ampak je ponovila:
»Pojdi, izvedi varno! Nagradim te!«
Hitro je izginila iz sobe in se napravila skozi dvorane k
Upravdi.
Justinijan je slonel sam na trdem stolu pred mizo, na
kateri so bili kupi sodnih aktov. Premišljal je zapletene
pravde in pisal sam razsodbe na listine.
Ko je vstopila Teodora, se je je vidno razveselil. Vstal
je in hitel k njej ter jo iskreno objel. Ali odstopil je naglo
in ji zrl z vprašujočim pogledom v utrujeno lice.
»Kaj seje zgodilo moji edini, vsesveti, daje njeno lice
otožno, da ginejo rože življenja ?«
Teodora se je stisnila k njemu, mu rahlo položila roke
krog vratu in rekla:
»Ce trpiš ti, despot, ali naj se raduje ona, ki edina čuti s
teboj. Odkar sem brala žalost na tvojem obrazu, ker nisi
mogel v svilo ogrniti stanu svoje zveste Teodore, se je
zagrizla žalost v mojo dušo in nisem spala, nisem se
veselila, dokler mi ni sveta Modrost razsvetlila duše!«
»O ti predobra, ti edina!«
Justinijan jo je vnovič objel in iskreno poljubil.
»Govori, despojna! Vem, da je velika tvoja misel,
katero ti je vdihnila božja Modrost« - ozrl seje hvaležno
skozi okno proti cerkvi svete Sofije - »in despot jo
izvede, da seje raduje nebo in jo blagruje zemlja.«
Sedla sta nato na preprost divan iz perzijskega usnja.
Teodora je nadaljevala:
»Ali se ne zdi despotu prav in pravično, da s svilo, ki jo
je ustvari Bog za tiste, katere je odločil na zemlji za svoje
namestnike, vladarje narodov, trgujejo in gospodarijo le
oni sami, ne pa limazano, nizko ljudstvo sleparskih
trgovcev? Ali se ti ne zdi, despot, to prav in pravično?«
»Velika in pravična je tvoja misel, despojna! Govori!«
»Zato naj napiše roka pravičnega despota, največjega
ljubitelja pravice in zakonov, kar jih je poznala zemlja in
jih še spozna do sodnega dne, naj napiše roka takoj
zakon, po katerem bodi svila monopol, edina lasa in
pravica despota, za katerega je ustvarjena!«
»Božje usmiljenje je neizmerno, da mi je dalo tako
despojno. Vse moje misli so omagale pred prazno bla-
gajno, viri usihajo in moje stavbe bi skoraj obnemogle.
In ob tej uri prideš, despojna, božji dan te je privedel,
ena beseda, ena misel, vse je rešeno. Tvoj suženj bi moral
biti, ker nisem zasledil reke bogastva, ki se zlije v
državno blagajno.«
Sloki despot je zdrsnil na kolena pred Teodoro in
objemal njene noge in poljubljal tenki bisus na njenem
telesu.
»Ker pa so trgovci vsi sleparji, krivičniki, ne izda in ne
proda gotovo nihče vse svile pravični državi. Zato bo
treba preiskav; zoprniki svetega zakona se postavijo
pred sodbo in kot krivičnikom se jim zapleni bogastvo,
da se z njim okoristi despot, ki osrečuje narode!«
»Neizmerna je tvoja modrost,« je jecljal Upravda, kije
bil resnično očaran od misli, katero mu je nasvetovala
duhovita Teodora.
»Takoj izpolnim tvojo misel, v jutro se razglasi novi
zakon. Nocoj priredim pir in povabim v gosti ves dvor,
da dostojno proslavimo najmodrejšo na zemlji!«
Ko se je Teodora vračala od Justinijana, je kipelo po
njenih žilah.
»Ha, Epafrodite, ne boš več dolgo imel lepe vile. Po
tvoji svili bo poležkavala Teodora in drago taknino bo
teptala moja noga, ti pa pojdeš v ječo, na kamen, na gola
tla, da boš premišljal do konca, kako si ponagajal de-
spojni!«
Medtem so v Epafroditovi vili uživala srečo tri srca:
Irena seje okrepila od strahu, iskreno je govorila Iztoku
o Resnici, o Kristu, ki o temelje pravične in kaznuje
grešnike. Zamamljen je sedel ob njej Iztok. Njena govo-
rica mu je bila glas slavca, v njenih gorkih pogledih je
sanjal svojo lepo domovino, h kateri se vrne in jo osreči.
Epafroditova mrzla trgovska duša seje ogrevala in začu-
til je vso praznoto svojega življenja, ki se mu je zdelo
nenadoma sila dolgočasno in brezpomembno. Ni doživel
ure, da bi ga gladila po trudnem in vročem čelu taka
zvesta n vdana roka, kakor je Irenina. In sedaj je večer
žiljenja pred durmi. Lahko si postelje z zlatom, lahko s
ogrne s svilo, kako mrzlo je zlato, kako hladna je s
Pogrešil je na mah tisto, kar daje človeškemu življi
sl^j, uteho, smoter v boju, pogrešil je srca, ki bi
iskreno ljubilo. Zato je sklenil, da zastavi vse, same
poda tema dvema varovancema tisto, česar sam seb
mogel več dati, kar je bilo zanj izgubljeni raj.
Na večer seje moral Iztok posloviti: šel je nadzon
straže. Obljubil je, da se oglasi, ko se vrne iz vojašn
ko opravi v pentapirgu, in da kar najhitreje opra\
palači, da čim dalje prebije ob Ireni.
Do vrat ga je spremil Epafrodit in ga svaril.
»Obleci močan oklep, Iztoče. Ogibaj se sumljivih st
pripaši n^jostrejši meč, povem ti, da tudi zlatemu orli
zaupam.«
Iztok gaje slušal in storil, kakor mu je svetoval. Ti
odšel je brezskrbno. Zakaj prepričanje bil, da ga nin
moštvom, ki bi dvignil zoper njega orožje. Zavrat
napadalcev se ni plašil. Zaupal je konju, še bolj pa s
jemu meču.
Ko seje dodobra zmračilo, je prrmagal Ireno span&
Epafrodit je ukazal mir krog in krog po vili. Sam je hc
po peristilu in snoval načrte za beg.
Precej temna noč seje razgrnila na Bizanc. Vodoim
peristilu seje svetil kakor sivkasta nitka. Ko bi ga ne 1
izdajalo šumenje, bi ga ne bil nihče opazil. Tedaj'
priglasi nenadoma Spiridion.
Epafrodit seje prestrašil in razveselil zaeno. 2
»Vedi me, gospod, v najskrivnejšo sobo. Za glavo i
za glavo!«	\
Hitro sta izginila za debelimi zastori v skrito celico i
»Govori, Spiridion! Kaj prinašaš?«
»Novice zate, Epafrodit! Toda pomni, da zaigfi
nocoj glavo! In vendar sem prišel, ker te cenim ki
samega drugega despota.«
»Ne išči ovinkov! Povej naravnost!«
lktober me	novi tednik - stran 19
20. stran - novi tednik
30. oktober 198^
Poiščite v.. J ^ ^ '
'prodajnem centru hudinja
Na oddelku posode v prodajnem centru Hudinja so prejei
garniture (kozarci, krožniki, sklede, skodelice) iz italijan-
skega stekla Bormioli Rocco. Posoda je odporna proti
temperaturi in se dobi v terkizni in modri barvi. Oglejte si
tudi bogat program nerjaveče posode primerno za vsako
gospodinjstvo in večje gostinske objekte.
kovinotehna tozd tehnični trgovina
HORTIKULTURNI KOTIČEK
Zaščita listavcev in iglavcev
Zimzeleni iglavci in listav-
ci potrebujejo v prvem letu
po saditvi močno zaščito pred
zimskim soncem. Zimsko son-
ce namreč povzroča v toplih
dneh razmeroma hitro krože-
nje sokov, kar je lahko pravi
polom, ko padejo nočne tem-
perature pod O stopinj. Stebla
in veje razpokajo in postanejo
pribežališče povzročiteljev
rastlinskih bolezni in škod-
ljivcem. Rastline kmalu shi-
rajo.
Zimska zaščita zimzelenih
rastlin se začne že v prvih dneh
novembra. Rastline v tem času
dobro zalijemo, okopljemo in v
kolobarjji nad koreninami
obložimo z listjem ali smreko-
\nmi vejami. Z jugovzhodne
strani obdamo rastline z zaslo-
nom, lesenim ogrodjem, med
katerega položimo smrekove
veje, «lamo ali ločje. Pomemb-
nejše iglavce zaščitimo tudi
pred škodo, ki jo lahko povzro-
či sneg, tako da postavimo nad
njim trden lesen trinožnik,
nanj pa namečemo smrekove
veje. Zmotno je prepričanje,
da bomo rastlino zaščitih pred
zmrzaljo s plastično kapuco, ki
jo na spodnji strani celo zave-
žejo.
Novo pošteno drevo tudi
dobro utrdimo. Pri tem si po-
magamo v prvi vrsti z vodo, da
z njo pritisnemo zemljo h kore-
ninam in zapremo vse prazni-
ne pod njimi, s čimer zagotovi-
mo dobro ukorsniryenje.
Drevo privežemo k lesene-
mu kolu, ob njem ngj ostane,
dokler se ne ukorenini. Pet do
osem centimetrov debel kol
n^ sega pri rastlinah, ki smo
jih sadih brez koreninske bale.
do najnižje veje v krošnji, pri
rasthnah, ki smo jih sadili s
koreninsko balo, pa ga zabije-
mo poševno. Izjemoma sega
pri grmastih drevesih kol tudi
v krošnjo. Za vezivo.uporablja-
mo \Tvico ali rafijo. Kmalu po
saditvi, potem pa še večkrat,
pregledamo, ah se drevo ni
»obesilo« na,vez. Z usedanjem
zemlje se useda tudi drevo, in
če je premočno vezano, lahko
obvisi na kolu. Pod korenina-
mi spet nastane prazen pro-
stor, kar je za drevo lahko
usodno. Torej tudi listavcem
in iglavcem posvetimo vso
skrb in jih zaščitimo pred zim-
skim mrazom.
SADEKSOVA
ZAKLADNICA
ZDRAVJA
KANISAN
Hiadni dnevi brez
prehlada so
prijetnejši.
Sadeks vam nudi
prijateljsko pomoč.
Dobite me v lekarni!
Zaupajte nam!
Hmezad-Agrina-Saileks
MtfbNI KOTIČEK
pripravlja VLASTA ARČANk^AH
Jožica iz Mozirja je zelo
nezadovoljna s svojo posta-
vo, saj ima za višino 156 cm
odločno preveč kilogramov.
Poslala je vzorec blaga (sin-
tetični lurex barve višnje),
iz katerega bi rada imela
svečanejšo obleko in spra-
šuje, če se da s primernim
krojem skriti kakšen kilo-
gram.
Čim manjši ste in čim pol-
nejša je vaša postava, tem
bolj bi morali iskati materi-
ale z gladko tkano površino.
Svetleči se materiali, kot so
svila, rayon, vinil, lurex in
lakasto usnje, optično pove-
čajo, s tem pa tudi razširijo
postavo, ker se vanje lovi
svetloba in pritegnejo pozor-
nost k poudarjenim delom.
Zato bi vam odsvetovala
obleko iz tega materiala.
Lahko pa ga uporabite v
kombinaciji z drugim mate-,
rialom odgovarjajoče kako-
vosti in barve, lahko je barva
tudi kontrastna, npr., črna,
temno modra ali siva. Svet-
leč naj bo le podaljšan V-
izrez, ki poveča vtis vitkosti.
Tudi dolge ogrlice postavo
optično zvišajo. Bodite po-
zorni na barvo čevljev in no-
gavic, ki se mora skladati z
obleko.
Za vse tiste bralce NT. ki
niste prebrali članka dne
10.7.86, naj ponovim. Če
dvomite, ali je vaš način
oblačenja tudi najbolj prime-
ren za vas, katere bar\ e vam
pristajajo, kakšni kroji in
materiali se skladajo, pošlji-
te vprašanje, dopolnjeno z
osnovnimi podatki na NT, za
rubriko modni kotiček in
skiciran nasvet vam bom po-
sredovala v eni prihodnjih
številk.
Pa še to - naš modni ko-
tiček je namenjen tudi v mo-
di vse prevečkrat zapostav-
ljenim moškim!
Sočns goiaž
Potrebujemo: žlico maš-
čobe, 30 dag čebule, en lovo-
rov list, dva ali tri ščepe
majarona, ščep kumine, dva
stroka česna, žličko hude
ali sladke paprike, sol, žlico
paradižnikove mezge, pol
kg bočnika, en droben
krompir in pol 1 črnega
vina.
Na maščobi prepražio
drobno zrezano čebulo, do-
damo vse začimbe, papriko,
paradižnikovo mezgo in pri-
iijemo nekaj žlic vina. Soli-
.mo in dušimo ter dodamo na
koščke zrezano goveje meso
t ;r dušimo do mehkega. Po
potrebi dodajamo vodo, da
Se jed ne prismodi. Golaž
zgostimo s tem, da dodamo
aariban krompir. Zraven po-
nudimo koruzno polento in
l-.ozarec terana.
UGODNO!
v TRGOVINI PREVORJE
vam nudimo
bogato izbiro bele tehnike.
Za vse kupljene štedilnike vam,
cenjeni kupci, zagotovimo brezplačno
montažo.
Te ugodnosti se lahko poslužujete do
31. 12. 1986.
Za vaš obisk se priporočamo!
Lestvici Radia Celje
Zabavne melodije:
1.	SLOW MOTION - DŽORDŽE BALAŠEVIČ
2.	LOVE TOUCH - ROD STEVVART
3.	VENUS - BANANARAMA
4.	HIGHER LOVE - STEVIE WINWOOD
5.	SANDV - MIKI ŠARAC
6.	DANCING ON THE CEILING - LIONEL RICHIE
7.	THORN IN MY SIDE - EURVTHMICS
8.	JASMINA-AGROPOP
9.	JUST WE TWO (MONA LISA) - MODERN TALKINC
10. TRUE BLUE - MADONNA
Lestvica zabavnih melodij je na sporedu Radia Celje
vsako soboto ob 17.15 uri.
DomaČe melodije:
1.	MOJECELJE-CELJSKIINSTRUMENTALNIKVINTE
2.	JANEZ, JANEZ-ŠTAJERSKIH 7
3.	LE LUNCA VE ZA NAJINO LJUBEZEN - SAVINJSKIH
4.	LJUBEZEN JE VEČNA ZVEZDA-SLAK
5.	JURJA Ml DAJ-ŠTIRJE KOVAČI
6.	PLANINSKI CVET-AVSENIK
7.	ZADNJI POLETNI DAN - FANTJE Z VSEH VETROV
8.	PETELINČEK-VESELI HMELJARJI
9.	DOLINA SPOMINOV - FANTJE TREH DOLIN
10. MOJE STEZICE-BRODNIK
Lestvica domačih melodij je na sporedu Radia Celje
vsak ponedeljek ob 17.15 uri.
KUPON
lestvica zabavnih melodij_^_____________
izvajalec_____________________
lestvica domačih melodij_____________________
izvajalec____________
ime in priimek _______
naslov__________________
Nagrajenca: Janja Šopolak, Žlavsova 4, Vojnik
Dejan Kokalj, Jeretinova 14, Celje
Pišite na naslov: Novi tednik - Radio Celje,
Trg V. kongresa 3a, Celje
Vsakič nagrada - velika plošča, kija izžrebanci izberejo
v prodajalni MELODIJA v Celju.
ČETRTEK, 30.10.: 8.00 Poročila, SilO Dopoldne z vamiJ
Druga poročila, 9.05 Prijatelji pikapolonice, 9.30 Obvesi
9.40 Srečanje z leti^ 10.00 Zaključek sporeda, 15.00 Porol
in obvestila, 16.00 Čestitke in pozdravi, 16.30 Kronika, H
V živo, 18.00 Zaključek sporeda.
PETEK, 31. 10:. 8.00 Poročila, 8.10 Petkov mozaik, i
Druga poročila, 9.30 Obvestila, 9.40 Žveplometer, 10.002
ljuček sporeda, 15.00 Poročila in obvestila, 16.00 Čestitki
pozdravi, 16.30 Šport ob koncu tedna, 17.00 Kronika^ 1'
Glasbo vam izbira, 17.45 Turistična oddaja, 18.00 Zakljii
sporeda.
SOBOTA, 1. 11.: NI SPOREDA
NEDELJA, 2. 11.: 10.00 Poročila in obvestila, 10.30 ^
čevi prijatelji, 10.45 Melodije na 78 obratih. 11.00 Žveplo
ter (ponovitev), 11.30 Kmetijska oddaja, 12.00 Poročila; ^
Minute za razvedrilo, 12.30 Iz domačih logov, 13.00 Cest
in pozdravi, 15.00 Zaključek sporeda.
PONEDELJEK, 3. 11.: 8.00 Poročila, 8.10 Špci
dopoldne, 9.00 Druga poročila, 9.30 Obvestila, 10.00 Zflt
ček sporeda, 15.00 Poročila in obvestila, 16.00 Iz zaklad
zborovske glasbe, 16.30 Reportaža, 17.00 Kronika, 1
Lestvica domačih viž, 17. 45 Športni pregled, 18.00 Zal
ček sporeda.
TOREK, 4. 11.: 8.00 Poročila, 8.10 Iz sveta glasbe,
Druga poročila, 9.30 Obvestila 10.00 Kronika TDF. 1
Zaključek sporeda, 15.00 Poročila in obvestila, 1
Čestitke in pozdravi, 16.30 Kronika TDF, 17.00 Kror
17.15 Iz arhiva resne glasbe, 17.45 Iz delovnih organih
18.00 Zaključek sporeda.
SREDA, 5. 11.: 8.00 Poročila, 8.10 Dopoldne z vami.
Druga poročila, 9.30 Obvestila, 9.40 Koledar prireditev, 1
Kronika TDF, 10.30 Zaključek sporeda, 15.00 Poročil
obvestila, 16.00 Čestitke in pozdravi, 16.30 Kronika 1
17.00 Kronika, 17.15 Glasbene vzporednice, 17.45 Kult
feljton, 18.00 Zaključek sporeda.
30. oKTOBER 1986
novi tednik - stran 21
22. stran - novi tednik
30. oktobi
miiiMUi.,'^
OKTOBER
1986
NOVI TEDNIK - ST«ftW ?->
■bhbbhhbbehbhbmk:]
24. stran - novi tednik
30. oktober 198^
Jugoslovanski šanson Rogaška - tretjič
Kaže, da je imelo zdravi-
lišče iz Rogaške Slatine
srečno roko, ko se je predla-
ni odločilo za organizacijo
prireditve, ki naj bi oživela
šanson kot osebno glasbeno
zvrst. Tudi tretji festival z
naslovom Jugoslovanski
šanson Rogaška 86 je lepo
upravičil svoj namen, na za-
dovoljstvo organizatorja,
nastopajočih in občinstva,
ki je pozorno in hvaležno
spremljalo oba koncertna
večera v kristalni dvorani
Zdravilišča Rogaška Sla-
tina.
Poleg stalnih gostov, kot
so Majda Sepe, Zvonko Špi-
šič, Lado Leskovar, Meri Av-
senak, Marjana Deržaj, Bo-
jan Kodrič, Jani Kovačič in
Jadranko Črnko, smo v pe-
tek in soboto shšali in videli
še Alenko Pinterič, Lado
Kos, Radojko Šverko, Srdja-
na Marjanoviča, Milana Hri-
barja, Džuko Čaiča in Rena-
to Brumec. Shšali smo pe-
tindvajset novih skladb priz-
nanih slovenskih in jugoslo-
vanskih piscev besedil in
glasbe. Kot je povedal Franc
Plohi, organizator prireditev
v Zdravilišču Rogaška Slati-
na, ki je bil tudi član komisi-
je za izbor skladb za letošnjo
prireditev, se je bilo med več
kot sto prispelimi skladbami
težko odločiti za petindvaj-
set najboljših. Med avtorji
tekstov izbranih skladb velja
posebej omeniti Branka
SoiTina, Ervina Fritza, Rada
Bordona, Milana Lentiča, Ja-
neza Menarta, Igorja Torkar-
ja. Dušico Popovič, Srečka
Nierdorferja in druge. Jure
Robežnik, Mojmir Sepe', Bo-
jan Adamič, Zafir Hadžima-
nov, Nikola Garašič, so po-
skrbeh za ustrezno glasbeno
opremo besedil, mnogi pa so
se na prireditvi pojavili kar v
trojni vlogi, kot avtorji bese-
dila, glasbe in kot izvajalci
(Zvonko Špišič^ Milan Hri-
bar, Jadranko Črnko, Lada
Kos in Jani Kovačič)
Zanimiva popestritev
obeh koncertnih večerov je
bil nastop Pavleta Minčiča z
njegovim poetsko-satiričnim
mini-kabarejem ter retro-
spektiva najuspešnejših šan
sonov na predhodnih dveh
prireditvah Jugoslovanski
šanson Rogaška.
Kaže, da je prireditev še
vedno bolj zdraviliška, kot
pa prireditev kraja. Tako bi
bilo mogoče soditi po »vklju-
čevanju« organizacij združe-
nega dela na tem območju.
Letos so na pomoč z denar-
jem priskočili le Zdravilišče
Atomske toplice. Steklarska
šola iz Rogaške Slatine, Mer-
kator-Jelša Šmarje ter Pre-
vozništvo Donat in fotoatelje
Zorin iz Rogaške Slatine.
Posebej pa velja omeniti pri-
spevek oblikovalke Dane
Kočice iz Rogaške Slatine, ki
je vsem nastopajočim poda-
rila lepe spominske izdelke
iz stekla.
MARJELA AGREŽ
Milan Hribar iz Kočevja je
nastopil z lastno skladbo, ki
jo je tudi sam zapel, njen na-
slov pa je Vsa moja dekleta.
Izvirnost besedila ga je brž-
kone uvrstila med nastopa-
joče na festivalu. Pesem je
namreč sestavljena iz
sedemindevetdesetih žen-
skih imen. Svojo izvirnost in
nastop na festivalu je takole
pokomentiral: »Razmišljal
sem o tem, kako bi se dalo
napisati besedilo, ki bi bilo
lahko internacipnalno, da bi
bilo enako razumljivo pri
nas, kot tudi v Ameriki in kje
drugje. Sije pa besedilo zelo
težko zapomniti, kajti besed-
ni red oziroma red imen se
ne sme zamenjati, nobenega
od sedemindevetdesetih
imen ne smem izpustiti, si-
cer bi se vse ^porušilo. Ko
sem izvedel, da me je stro-
kovna žirija izbrala za nastop
na tem festivalu, skorajda ni-
sem mogel verjeti.«
Srdjan Marjanovič iz Beo-
grada je letos nastopil prvič
na festivalu Jugoslovanski
šalnson Rogaška. »Prvič sem
v Rogaški Slatini. Ta kraj
sem poznal edinole po mine-
ralni vodi, sedaj pa vidim, da
je tukaj zelo lepo. Sam festi-
val je na visoki kakovostni
ravni, organizacija zelo do-
bra. Bilo bi mi žal, če se v
Rogaško Slatino ne bi kdaj
zopet vrnil. V Beogradu, kjer
živim, me kot pevca dobro
poznajo, v Sloveniji pa sem
še bolj anonimen. Morda je
temu vzrok jezikovna pre-
grada, kaj vem. Pa tudi v Be-
ogradu malo vemo o nekate-
rih vaših pevcih, ki so v Slo-
veniji zelo popularni. Sem
pa pri vas že nastopil, v
Ljubljani, na eni od Sloven-
skih popevk, skupaj s Toma-
žem Domicljem. Nisem pra-
vi šansonjer, ukvarjam se
bolj z ročk glasbo, zlasti z
ročk balado.
Prodajalna Kovinar na
Mariborski cesti v Celju, v
soboto nekaj pred deveto
uro dopoldne. Prodajalcev
je skoraj toliko kot kupcev,
le da morajo sledr^ji čakati,
da jih postrežeta dva pro-
dajalca, kajti ostali se zaba-
vajo po svoje. Ena prodajal-
ka zraven blagajne malica
sendvič, drugi po telefonu
kliče »Regana«, tretji za
pultom lušči bučnice; no
mogoče ta ni bil prodajalec,.
vendar potem ni imel kaj
iskati za pultom. Pri tem pa
se vsi zabavajo na ves glas,
tako da tista, ki grizlja
sendvič, pravi tistemu, ki
telefonira, da je neumen
kot..., on ji odgovarja, da
n^ bo tiho, če ne jih bo
dobila po ... itd.
Na opozorilo, da so v pro-
dajalni tudi kupci, eden od-
govori, da se, pač hecajo.
Res ne vem ali mor^o nji-
hove neslanosti poslušati
tudi kupci.
Sicer pa je vse v slogu
reklamnega slogana Kovi-
notehne »Nemogoče je mo-
goče«, tudi v slabem po-
menu.	„ „
F.P.
Suha roba s Kozjanskega
Kar neverjetno se shši, da Milan Šeško iz Košnice pri Predvorju poleg dela na s
kmetiji, na kateri je letos iztisnil tudi 5000 litrov jabolčnika, najde čas za izdelavo suher
Skoraj vsak dan iz njegovih rok nastanejo kakšne grablje, koš, pletar in celo kolovri
pred dnevi izdelal. Ima namreč dve ovci in ker je žena vešča opravil z volno, ji bo še 1
prav prišel. Vsak dan tudi zavije v gozd po material, ki ga za takšno delo potrebuje.
EDI MASJ
ObadJI piki
s spremembo zakona o združenem tf,
bodo imeli največ dela tisti, ki jim ni
dela.
Najbolje bi bilo najprej razbremeti
»obremenjene«.
S spremembami zakona o združem
delu bo porasla konjunktura papirnic^
in tiskarjev.
Če komu kaj ne ustreza, naj ne bo poi
Kmalu bomo začeli pripravljati spi
membe sprememb.
Z zakoni si nekateri jemljejo tisto, j
jim življenje nikoli ne bi dalo.
OBi
FRANCEK FRAKELJ
»če bo tudi rezultatov toliko, kolikor je bilo obiskov,
o, potem smo na razvitem - konju.«
(Novi tednik, 18. 11. 1970)
Sreča v nesreči
Delo na hribovski zemlji je težavno; v teh dneh, ko vsi hitijo z delom in ko tudi dež prispeva svoje, pa še nevarno. Srt?
nesreči je imel oni dan Rajko Huš iz Košnice, ko seje njegov traktor zaradi strmega in mokrega pobočja nekajkrat pre\''
Srečo predvsem v tem, da mu je pred dnevi prijatelj Anton Zupan iz Latkove vasi. ki takšne loke izdeluje, tudi
podaril. Odnesel jo je brez prask, nekaj škode je nastalo le na traktorju. Več težav je bilo seveda potem, ko so tr^''
spravljali na noge, pri tem pa je seveda tudi tokrat bila prisotna solidarnost sosedov in radovednost nekaterih nepo^'
Ijencev.	EDI MAS>