Št. 182 (14.578) leto XLIX.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13.'maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni ‘Doberdob’ v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni ‘Slovenija’ pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bilje edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600
GORICA - Drevored 24 maggio 1 - Tel. 0481/533382
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190
1300 UR
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI SPED. IN ABB. POST. GR. 1/70
SOBOTA, 10. JULIJA 1993
DEŽELNI SVET / VČERAJ IZVOLITEV VSEH VODILNIH TELES
Fontanini (Severna Liga) predsednik Budin eden od dveh podpredsednikov
Za podpredsednika izvoljen tudi krščanski demokrat Degano - Kdaj nova deželna vlada?
Pietro Fontanini, Miloš Budin in Cristiano Degano (foto Križmančič-KROMA)
Sandor Tence
TRST - Pietro Fontanini (Severna liga) je bil včeraj izvoljen za novega predsednika deželnega sveta, podpredsednika pa sta Miloš Budin (DSL) in Cristiano Degano (KD). Severna Liga, ki je zmagala na junijskih volitvah, je tako vnovčila svojo prvo veliko politično zmago.Izvolitev na podpredsedniško mesto pa predstavlja velik osebni in politični uspeh tudi za Budina, ki je prvi Slovenec na tako visoki institucionalni funkciji.
Seja deželnega sveta (o njej podorobneje poročamo na 2. strani) je potekala brez velikih pretresov in presenečenj, saj so se stranke že prej sporazumele za imena novih skupščinskih voditeljev. Edinole krščanski demokrati so se skoraj do zadnjega
trenutka prepirali o izvolitvi predsednika, potem pa so se vendarle dogovorili za Fontanini ja. PSI je zaradi notranjih razkc.ov prvič izgubila mesto v tajništvu skupščine, saj je njen kandidat dobil premalo glasov za izvolitev. Novoizvoljeni predsednik je napovedal, da bo odstopil takoj ob izvolitvi deželnega odbora, ki ga bo skoraj gotovo vodil prav on.
Fontanini (40 let) je doma iz Vidma. Je sociolog in je do izvolitve v deželni svet poučeval na videmski višji šoli Strin-gher. Bil je do pred kratkim pokrajinski Lige svetovalec v Vidmu. Se proglaša za Furlana in je bil dolgo let angažiran v Furlanskem gibanju. Bu-
din (44 let) je bil 6. junija drugič izvoljen v deželni svet, Cristiano Degano (39 let) pa je novinec v politiki in je poklicu novinar na tržaškem sedežu RAI. Pripada levičarski struji tržaške KD. Predsednik je bil izvoljen skoraj plebiscitarno, saj je dobil kar 48 glasov na 60 vo-lilcev. Zanj so glasovali zastopniki vseh strank, z izjemo SKP. Avtonomistične lige in nekaterih posameznikov. Budin je dobil 27 glasov svoje stranke, PSI, SRP, Zelene liste, PRI in dobrš j nega dela Severne lige. De-gana je podprlo 32 svetovalcev.
Izvolitev Fontaninija in dveh podpredsednikov bo sedaj nedvomno pospešila razgovore
za izvolitev deželnega odbora. Voditelji Severne lige so glede tega precej optimistično razpoloženi in so prepričani, da bo Furlanija-Julijska krajina še pred poletnimi počitnicami dobila novo vlado. V tem okviru so včeraj izročili vsem svetovalcem neke vrste politično platformo za oblikovanje nove koalicije.
Liga je torej naredila svojo politično potezo, sedaj se morajo ostale stranke izreči o njenih predlogih. Zelena lista je že pokazala veliko pripravljenost za sodelovanje z Bossijevimi pristaši, odločilno bo stališče, ki ga bosta v prihodnjih dneh zavzeli KD in DSL. Obe stranki se nista še jasno izjasnili, če mislita neposredno sodelovati s Severno ligo-
TOKIO - Z besedami »Mi, voditelji držav in vlad sedmih največjih industrijskih demokracij...« so predsedniki in premieri ZDA, Nemčije,
Francije, Velike Britanije, Ita-hje, Kanade in Japonske predstavili sklepno deklaracijo svojega devetnajstega srečanja. O pomembnosti tokijskega vrha bo - kot vedno -sodila šele prihodnost in resnična odločenost velesil, da se spopadejo s hudimi gospodarskimi težavami.
Razviti upajo, da bodo večletno gospodarsko nazadovanje in politično nevarno naraščanje brezposelnosti premagali z dogovorom o odpravi ali zmanjšanju carin na osemnajstih pomembnih industrijskih območjih. Obvezah so se, da se bodo spopadli vsak s svojimi gospodarskimi napakami: ZDA s proračunskim primanjkljajem,
Japonska s presežkom in Nemčija s previsokimi obrestnimi merami. Da jih ne bi motile regionalne krize, so Rusiji namenili tri milijarde dolarjev za prehod v kapitalizem, govorili o odpisu dolgov državam tretjega sveta in opozorili nepobolšljive območne kalilce miru - kot so Irak, Libija, Severna Koreja, Srbija -in Hrvaška(!) -, da jih bodo. morda kaznovali. Začela se je tudi razprava o spremenjeni politični delitvi moči. Nemčija in Japonska sta odločno napovedali, da si bosta prizadevali za stalno mesto v VS OZN. Vsi udeleženci vrha so povedali, da so zadovoljni, še posebej ameriški predsednik Clinton, ki je uspešno prestal medijski del preizkusa svojih mednarodnih državniških sposobnosti. Kljub temu v soboto zvečer še ni sklenil sporazuma o natančno določenem odpiranju japonskega trga za ameriške izdelke.
(Agencije) Ameriški predsednik govori novinarjem v Tokiu (Foto: AR)
Ciampi se vrača zelo zadovoljen
TOKIO - Italija zapušča tokijski vrh in se vrača na delo »z zaupanjem«, ki so ji ga dali partnerji sedmerice, da bi nadaljevala »tisti proces prenove, ki zaobjema moralne, politične in istitucionalne aspekte«, kot ga je označil predsednik vlade Ciampi. Vrh ni bil izpit, a Italija ga je premostila brez popravnih izpitov v najpomembnejšem predmetu, trdni volji, da se v težkih pogojih svetovne gospodarske recesije spopade »s problemi, ki so hujši kot v drugih državah«.
Rešiti te probleme v soodvisnosti svetovnih gospodarstev je pravi izziv za Italijo. Ciampi pa je zadovoljen, saj je na tiskovni konferenci poudaril, da je bil vrh »pozitiven«, ker je potekal »v sproščenem ozračju«. Vseeno pa je navedel, da nihče ne bi smel pričakovati, da bodo taka srečanja rešila probleme sveta. Prav zato bodo poskusili na prihodnjem neapeljskem vrhu »nekoliko ublažiti pretirana pričakovanja«. Po njegovem je mednarodno sodelovanje »permanentni proces, ki traja vse leto«. Glede gospodarske krize je Ciampi navedel, da je sedanja »ciklična«, a se jo lahko preseže, »le če se odpravi strukturalne probleme«, tako da se poveča zaposlitveno raven, ki je v tem trenutku predvsem v Evropi najhujši problem.
Predsednik italijanske vlade je tudi pozdravil zamisel ameriškega predsednika Clintona o sestanku sedmerice, ki bi bil posvečen zaposlitveni problematiki. Po njegovem v Tokiu niso zahtevali omejitev »socialjne države«, glede na italijanske razmere je Ciampi vz-
trajal pri izboljšanju »kakovosti« javnih stroškov.
Vsekakor pa je za Ciampija najpomembnejše, da so se v Tokiu domenili za konec pogajanj Uru-guay Rounda o reformi GATT (svobodna trgovina) pred koncem leta. Navsezadnje je prav svobodna trgovina Zahodu omogočila, da je dosegel sedanjo raven razvitosti.
Na tiskovni konferenci je Ciampi pozdravil tudi sklep, da mednarodne finančne ustanove v bodoče dajo prednost financiranju tistih projektov, ki ne bi imeli negativnih posledic za okolje. Glede italijanskega položaja je bil Ciampi še kar optimist, saj je prepričan, da bo Italija lažje prebrodila sedanje težave, ker ji svet ponovno zaupa.
,
■ DANES V PRIMORSKEM DNEVNIKU
Koroška delegacija pri SKGZ in SSk
Včeraj se je mudila na obisku na Tržaškem delegacija Narodnega sveta koroških Slovencev, ki jo je vodil Matevž Grilc. Srečala se je s predstavniki SKGZ in SSk.
.......................stran 2...
Slovenci in volilni zakon: težave v senatu
Ciampijeva vlada je zavzela zelo togo stališče do prilagajanja volilnih okrožij potrebam naše manjšine. Minister Elia je v bistvu zavrnil tozadevni popravek slovenskega senatorja Bratine.
.......................stran 2...
Staffieri bojkotira zakon za Kras
Tržaški župan Staffieri je našel način, da je vsaj začasno ustavil izvajanje deželnega zakona 16 iz leta 1992, ki predvideva vrsto ukrepov v korist Vzhodnega Krasa kot odškodnino za škodo, ki jo je tamkaj povzročila namestitev sinhrotrona v Bozovici. Staffieri je namreč zavrnil predloge, ki so jih za začetek izvajanja tega zakona oblikovale na dolgih pogajanjih Dežela FJK, Pokrajina Trst in Kraška gorska skupnost, pa tudi sama Obči-na Trst, ter v pismu predstavil protipredloge. Pismo so ostro obsodili na četrtkovi seji glavne skupščine KGS.
.......................stran 4...
Priziv SSk o tržaških volilnih okrožjih
Na deželnem upravnem sodišču v Trstu je bila včeraj javna obravnava priziva, ki so ga vložili nekateri predstavniki SSk proti razporeditvi volilnih okrožij za izvolitev tržaškega pokrajinskega sveta. Po mnenju SSk je namreč sedanja ureditev protiustavna, saj jo ureja norma, ki ni v skladu z vsedržavno zakonodajo. Na sodišču so odvetniki vladnega komisarja, tržaškega prefekta, notranjega ministrstva in tržaške občine iznesli več ugovorov, razsodba pa bo znana verjetno šele čez kak mesec.
.......................stran 4...
Gorica: umestitvena seja na pokrajini
Sinoči se je na prvi seji sestal pokrajinski svet v Gorici. Svetovalci so uradno zvedeli za sestavo odbora in se seznanili s programskimi smernicami. V začetku seje je bilo nekaj"proceduralnih” incidentov, ki pa so jih premostili. Pokrajinska uprava, ki jo vodi Monica Mar-colini je torej sestavljena v celoti, upravni stroj pa lahko zdaj steče v celoti.
.......................stran 6...
Zaostrovanje med županom Tuzzijem in opozicijo
Opozicijske stranke na občini so skrajno nezadovoljne z ravnanjem župana Tuzzija, ki je v četrtek spet sklical občinski svet in napovedal razpravo tudi o zelo pomembnih vprašanjih. Pričakovati je, v kolikor tega ne bo storil župan z odstopom, razpust občinskega sveta.
.......................stran 6...
Cipollini spet prvi
p?! ,Dlf
C VNAN
Na francoskem Touru si šprinterja Cipollini in Nelissen podajata rumeno majico kot za stavo. Spet jo je oblekel Italijan, ki je na včerajšnji 6. etapi (najhitrejši v zgodovini Toura, povprečna hitrost skoraj 50 km na uro) zasedel 2. mesto za Belgijcem Bruyneelom.
..............................na 15. strani.........
ITALIJA, FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA
Sobota, 10. julija 1993
______________. DEŽELNI SVET / PLEBISCITARNA IZVOLITEV NOVEGA PREDSEDNIKA PIETRA FONTANINIJA_
Liga je doživela prvi uspeh
Izvolitev vodilnih teles deželne skupščine bo gotovo pospešilo pogajanja za oblikovanje novega deželnega odbora Na obzorju manjšinska vlada Severne lige - Prvi razkol v vrstah socialistične skupine - Politična nesoglasja med svetovalci KD
Sandor Tence
Včerajšnja seje deželnega sveta Furlanije-Jullijske krajine (foto Križmančič-KROMA)
TRST - Furlanija-Ju-lijska krajina bo morda še ta mesec dobila novo deželno vlado. Izvolitev Pietra Fontaninija (Severna liga) za predsednika skupščine in obeh podpredsednikov - Miloša Budina (DSL) in Cristiana Degana (KD) -bo gotovo pospešila pogajanja med strankami, ki so se v bistvu zaCela včeraj, ko je Liga predložila svetovalcem svoj okvirni politični program. Platformo v 14 točkah, s katero se zmagovalci junijskih volitev kandidirajo za vodenje deželne uprave, katere predsednik je bil doslej vedno predstavnik Krščanske demokracije. To mesto pa bo po novem pripadalo Severni ligi.
Včerajšnja seja se je začela s skoraj enourno zamudo, za katero nosijo odgovornost svetovalci KD, ki so šele po hudih notranjih trenjih pristali na Fontaninije-vo kandidaturo. Nekateri voditelji KD so namreč do zadnjega nasprotovali izvolitvi predsednika iz vrst Lige, z njo so se sprijaznili šele potem, ko je prišla vest, da uživa Fontanini široko podporo ostalih strank. Ce bi KD vztrajala pri svoji kandidaturi, bi tvegala popolno osami-
tev, zato so njeni svetovalci (mnogi proti lastni volji) glasovali Fontaninija, ki je bil izvoljen skoraj plebiscitarno. Dobil je namreč kar 48 glasov na 60. Zanj niso glasovali edinole Stranka komunistične prenove, Furlanska avtonomistična liga in nekateri posamezniki, ki so se skrili za tajnim glasovanjem.
Glasovanje je potekalo brez presenečenj in po že vnaprej napisanem scenariju. Tajniška mesta pri predsedstvu skupščine so šla Komunistični prenovi, zelenim, misovcem in Listi za Trst. Prvič je iz vseh vodilnih funkcij deželnega sveta izpadla socialistična stranka. Njeni trije svetovalci se včeraj niso mogli sporazumeti niti o skupni kandidaturi za enega od tajnikov skupščine. Seje načelnikov skupin, ki je sledila izvolitvi predsednika, sta se udeležila celo dva predstavnika PSI. Renzo Tondo, uradni načelnik skupine, in Gioacchino France-scutto, ki je povedal, da zastopa strankino deželno tajništvo. Tudi to priča, da je PSI po volilni katastrofi v popolnem razsulu. Včerajšnje seje se je udeležil tudi
furlanski svetovalec Angelo Compagnon, ki je komaj prišel iz zapora, kjer je sedel pod obtožbo ilegalnega finansiranja KD, iz katere je takoj po aretaciji izstopil.
Izvolitev predsedstva skupščine bo, kot rečeno, pospešila razgovore za sestavo nove vlade. Odnosi med strankami so sedaj nekoliko manj napeti, kot so bili pred dnevi, Čeprav ostajajo politične perspektive še precej nejasne. Volilci
so vodilno vlogo zaupali Severni ligi, ki je včeraj zmagala prvo "rundo", sedaj pa jo Čaka težka preizkušnja deželne vlade. Možnosti in hipotez je glede tega v tem trenutku kar precej, glede na splošno politično situacijo pa je najbolj verjetno, da bo Liga ob soglasju ostalih večjih strank izvolila manjšinski odbor s Časovno opredeljenim mandatom, ki mu bo predsedoval Fontanini.
Pri tem bosta - poleg
Severne Lige - igrali ključno vlogo KD in DSL. Krščanski demokrati so najprej javno povedali, da ne bodo nikoli sodelovali z Ligo, sedaj pa nekoliko spreminjajo stališča, ker se očitno nočejo sprijazniti z opozicijsko vlogo. Precejšnjo neznanko pa predstavlja DSL, ki se na državni ravni predstavlja kot alternativa Ligi, v deželi pa nasprotno kaže veliko pozornost do tega novega političnega gibanja.
Priznanje za Slovence
Podpredsednik deželnega sveta Miloš Budin (f.KROMA)
TRST - »Zelo sem zadovoljen nad to izvolitvijo, ki pomeni priznanje ne samo za Slovence v Demokratični stranki levice, temveč za vso slovensko manjšino, ki je sestavni del te naše deželne stvarnosti, lipam, da bom po svojih skromnih moCeh kos tej odgovorni nalogi«. Takole je Miloš Budin komentiral svojo izvolitev za enega od dveh podpredsednikov deželnega sveta, ki je sicer pretežno institucionalna funkcija, v teh posebnih okoliščinah pa ima tudi velik politični pomen. Novost Budinove izvolitve je izpostavil sam predsednik Fontanini, ki je pozdravil dejstvo, da je bil v najvišje vodilno delo deželnega sveta izvoljen tudi Slovenec, kar priča o pisani narodnostni sestavi Furlanije-Ju-lijske krajine.
Fontanini in podpredsednika Budin in Degano so bili "poslastica" za številne novinarje, ki so spremljali skupščinsko delo. Vsi trije novoizvoljeni predstavljajo po svoje novost. Fontanini in Degano sta novopečena svetovalca, ki sta se takoj povzpela na naj-
višjo stopničko skupščine, Budin pa je prvi Slovenec, ki je bil kdajkoli izvoljen na to mesto. Novoizvoljeni podpredsednik deželnega sveta se bo - kot nam je povedal - v celoti posvetil svoji novi funkciji. Zato bo v kratkem odstopil z mesta zgoniškega župana in tudi z mesta predsednika slovenske komisije DSL.
Veliko zadovoljstvo nad Budinovo izvolitvijo je izrazil načelnik svetovalcev DSL Renzo Tra-vanut. Ta izvolitev po-
meni priznanje Budinu za petletno marljivo delo v skupščini, a tudi politično občutljivost Oc-chettove stranke za probleme Trsta in slovenske narodne skupnosti. Ne gre namreč pozabiti, da je Budin edini Slovenec, a tudi edini tržaški deželni svetovalec z vrst DSL. Travanut je tudi dal razumeti, da bo Budin v primeru direktnega sodelovanja DSL v novem odboru gotovo med kandidati za odbor-niški resor.
Budinovo izvolitev so pozdravili svetovalci Zelene liste, ki so zanj glasovali. Gre nedvomno za pomemben dosežek v času, ko se v raznih krajih naše dežele pojavljajo nevarna nacionalistična trenja. Za slovenskega podpredsednika skupščine so glasovali tudi predstavniki Stranke komunistične prenove, ki so sicer kritični do načina izvolitve vodstva skupščine. Svetovalci SKP niso podprli ne Fontaninija in ne Degana, za Budina pa so naredili izjemo. Njihov načelnik Fausto Monfal-con je Budinovo izvolitev ocenil kot važno politično novost. Ce bi bilo odvisno od nas - je rekel Monfalcon - bi si Budin zaslužil predsedniško mesto. (S.T.)
Predsednik SKGZ Klavdij Palčič je ob izvolitvi Miloša Budina za podpredsednika deželnega sveta izrazil zadovoljstvo krovne organizacije. Budinu je izrazil iskrena voščila pri opravljanju pomembne funkcije in podčrtal vrednost te izvolitve.
SENAT / NOVA VOLILNA ZAKONODAJA
Nobene občutljivosti za narodne manjšine
Zelo togo stališče ministra za reforme
Vomr Tavčar
RIM - Ko je dan za dnem mukoma valil na vrh gore skalo, ki je ponoči spet zgrmela v dolino, se mitični Si-sifos najbrž ni Čutil tako poparjenega kot tisti, ki se v Italiji ukvarjajo z manjšinskimi pravicami. Komaj se zdi, da je bil nek problem rešen, že zazeva drugje vrzel. In treba je začeti vse znova.
Tako je tudi z manjšinskimi pravicami v okviru reforme volilnih pravil. Prejšnji teden je senat, ob angažiranju slovenskega senatorja Darka Bratine in predstavnikov strank, ki so občutljive za manjšinsko problematiko, vnesel v zakonski predlog novih pravil za izvolitev tega doma, določilo, ki vsaj delno upošteva manjšinsko problematiko, saj nalaga tistim, ki bodo določali volilna okrožja, da jih na področjih, kjer živijo priznane manjšine, zamejijo tako, da bo omogočen tudi narodnostnim skupinam pristop do predstavništva. In na teh področjih se lahko tudi ne upošteva ostalih splošnih kriterijev določanja okrožij. Pri glasovanju tega določila je bilo v senatu zaznati precejšnjo odprtost, ki pa se je v nekaj dneh razblinila, ko je ustavna komisija senata začela z razpravo o novih volilnih pravilih poslanske zbornice.
Poslanci so pri določanju volilnih pravil pokazali manjšo občutljivost za manjšine in so v členu, ki navaja kriterije za določitev okolišev in okrožij zapisali le, da je treba na področjih, kjer živijo manjšinske skupnosti, poskrbeti, da bodo slednje vključene v cim manjše število okrožij.
Zaradi tega so predstavniki DSL, sklicujoč se na Bratinove predloge za senat, predložili popravek, s katerim bi se pravila za zbornico zgledovala po tistih za senat. Toda ob ugovorih demokristjanskega senatorja Diega Carpeneda je tudi minister za reforme Leopolde Elia bil manj odprt kot prejšnji teden.Končalo se je tako, da je DSL umaknila popravek, ker je ocenila, da bi bilo škodljivo, če bi se komisija izrekla o njem negativno. Predložila ga bo spet plenarni skup-
ščini v upanju, da bo v avli manj gluhih ušes.
Pred tem je senatna ustavna komisija - kot že pred njo poslanska zbornica - zavrnila predloge predstavnika južnotirolske SVP Rolanda Riža, da bi v proporčni kvoti za manjšinske stranke odpravili 5-odstotni vstopni prag. Tudi v tem primeru je popravkom odločno nasprotoval minister Elia, ki je poudaril, da v italijanskem sistemu niso predvidena v parlamentu mesta, rezervirana manjšinam.
Vzporedno je ustavna komisija poslanske zbornice začela z razpravo o novih pravilih za izvolitev senata, ki jih je ta sprejel prejšnji teden. Doslej v tem okviru ni bilo zabeležiti negativnih odmevov na odstavek, ki zadeva manjšine. Nasprotno izrecno ga je podprl predstavnik KD Enzo Bal-locchi, ki se je pri tem skliceval zlasti na problem Slovencev v Furlaniji-Julijski krajini. Do težav pa bi lahko prišlo, ker je poročevalec Sergio Mat-tarella (KD) že napovedal vrsto popravkov k členu, M zadeva zamejitev volilnih okrožij. In ni izključeno, da se v tem okviru namerava dotakniti tudi odstavka o manjšinah. Slika bo jasnejša v torek, ko bo ustavna komisija zbornice začela z obravnavo predlaganih popravkov.
Senat bo z razpravo o volilnih pravilih poslanske zbornice začel v torek, nova volilna pravila za senat pa bodo v avli poslanske zbornice v Četrtek. Načelniki skupin so za oba doma pripravili dokaj zahteven koledar del, da bi lahko volilna pravila dokončno sprejeta pred 6. avgustom, saj je že jasno, da si bosta morala doma spet izmenjati zakona o novih volilnih pravilih, ker oba nameravata vnesti nekaj popravkov. In do omenjenega datuma ima tudi manjšinski Sisifos še čas, da mukoma poriva skalo svojih pravic na greben volilnih pravil. Po tem datumu bo imel v breme veliko težjo skalo ustavnega zakona, ki terja kvalificirano večino in dvojno odobritev obeh domov parlamenta.
SREČANJI / NA SLOVENSKI KULTURNO GOSPODARSKI ZVEZ IN PRI SLOVENSK SKUPNOSTI1
Predstavniki Narodnega sveta iz Koroške na obisku pri slovenski manjšini v Italiji
Predsednik SKGZ Palčič in predsednik NSKS Grilc poudarila pomen sodelovanja
Dopoldne so se koroški gostje sestali s predstavniki SKGZ (f. Ferrari/KROMA)
Internacionalizacija manjšinskih zadev
TRST - Trenutek velikih sprememb, v širšem in ožjem prostoru, mora še bolj kot v preteklosti spodbujati manjšine k medsebojnemu sodelovanju in vztrajnemu iskanju skupnih interesov. Ideološke in vsakršne druge pregrade je potrebno pri tem odpravljati, seveda ob 'spoštovanju pravil pluralistične. Le učinkovito povezovanje lahko zagotovi tako Slovencem v Italiji kot v Avstriji vlogo dejavnega subjekta v odnosih z matično Slovenijo in državama, v katerih manjšini živita. Prijateljski pogovor, ki je potekal včeraj na sedežu SKGZ v Trstu med delegacijama Narodnega Sveta koroških Slovencev in SKGZ, je bil v znamenju omenjenih izhodišč, ki so jih člani obeh
delegacij na povsem naraven način opredelili kot podlago, ki lahko jamči manjšinama uspešna prizadevanja za izhod iz stisk, v katerih se nahajata.
Razgovor sta vodila predsednika Matevž Grilc in Klavdij Palčič, prisotni pa so bili tudi vodilni predstavniki obeh zvez in včlanjenih organizacij, ki delujejo na različnih področjih, od kulture, gospodarstva pa do telesne kulture.
Značilno je, da se Slovenci v Italiji in na Koroškem spopadajo s sorodnimi problemi, čeprav živijo in delujejo v različnih institucionalnih okoliščinah. Palčič je izpostavil negotovost, v kateri se je znašla slovenska manjšina v Italiji ob še vedno nerešenem vprašanju zaščitnega zako-
na, ob pomanjkanju jamstva, da se bodo z refinansi-ranjem zakona za obmejna območja rešile hude zagate pomembnih slovenskih institucij in, kar je ta trenutek še najbolj boleče, da je bilo z novo volilno zakonodajo težko prizadeto zastopstvo Slovencev v izvoljenih telesih. »Institucionalne reforme postavljajo našo skupnost v popolnoma nov položaj in naša naloga je, da se v njem znajdemo. Potrebna je skupna akcija vseh Slovencev za predstavitev enotnega zaščitnega osnutka, zahtevati pa moramo tudi mehanizem, ki bo omogočil manjšini zajamčeno zastopstvo v izvoljenih telesih.«
Predsednik NSKS Matevž Grilc je ocenil poglede obeh organizacij kot zelo podobne, podčrtal pa je, da je tudi za koroške Slovence vprašanje zagotovljenega zastopstva bistvenega in načelnega pomena. Izpostavil je potrebo, da bi imeli koroški Slovenci za okrepitev lastnih prizadevanj skupno organizacijo, skupno zastopstvo z doslednim upoštevanjem pluralizma in brez izrivanja nikogar pa bi moralo manjšini jamčiti večjo učinkovitost v nastopih tako v odnosu do Avstrije kot do matične Slovenije. Glede zastopstva v izvoljenih telesih je Grilc dejal, da gre za potrebo po minimalnem zagotovljenem zastopstvu, če pa so še drugi slovenski predstavniki izvoljeni v okviru vsedržavnih strank, je to za manjšino lahko samo dobrodošlo.
NSKS in SKGZ povsem soglašata z oceno, da mora biti odnos matice do
manjšine državniški in da morata obe skupnosti pri tem odigravati vlogo avtonomnega subjekta. Izražena je bila skupna ugotovitev, da je za pravice manjšin nadvse pomembno zadržanje Slovenije tudi na mednarodnih forumih, saj lahko Slovenije mirne duše zahteva za Slovence izven svojih meja spoštovanje pravic, ker je v tem pogledu v dejstvih doslednejša od drugih držav.
Delegaciji sta srečanje ocenili kot izredno koristno, spričo mnogih skupnih točk pa je bilo iznesenih tudi več predlogov za nadaljnjo sodelovanje, kajti neglede na dejstvo, da delujejo Slovenci v Italiji in Avstriji v različnih državah, se nekatera vprašanja pojavljajo kar vzporedno. To pomeni, da pozitivni ali negativni učinki odnosov do ene izmed skupnosti neizbežno vplivajo tudi na drugo.
TRST - Slovenija mora internacionalizirati nerešena vprašanja slovenske manjšine v Italiji. Ta poziv slovenski državi sta z včerajšnjega srečanja skupno naslovili delegaciji stranke Slovenske skupnosti in Narodnega sveta koroških Slovencev po pogovora, ki sta ga vodila Ivo Jevnikar in Matevž Grilc. Slo je za zanimivo, predvsem informativno srečanje, na katerem sta delegaciji obeh narodnih manjšin podrobno seznanili sogovornike s položajem v Avstriji oziroma v Italiji.
Jevnikar je koroškim prijateljem podobno opisal položaj naše manjšine po nedavnih upravnih volitvah, pri čemer se je zaustavil predvsem pri zahtevi po zajamčenem zasto-
pstvu Slovencev v parlamentu ter v drugih izvoljenih telesih. Politični položaj Slovencev v Fur-laniji-Julijski krajini se je v zadnjem času po njegovem zelo poslabšal.
Grilc in rojaki pa so gostitelje informirali o stanju na Koroškem, o boju za zajamčeno zastopstvo in tudi o razhajanjih znotraj tamkajšnje slovenske manjšine. Zastopniki NSKS so bili s tem v zvezi kritični do projekta multikulturne družhe, ki ga zagovarjajo nekateri krogi Slovencev na Koroškem. Delegaciji SSk in NSKS sta poudarili potrebo po utrditvi splošnih prijateljskih odnosov med organizacijama in sta se v tem okviru sporazumeli tudi za nekatere skupne pobude.
Srečanje na Opčinah s predstavniki SSk (f. KROMA)
ITALIJA , FURLANI J A-JU LUSK A KRAJINA
Sobota, 10. julija 1993
DSL / ZASEDANJE VSEDRŽAVNEGA SVETA
PODKUPNINSKA AFERA
KOPER / POBUDA RO SKD
NOVICE
Occhetto strnil
hrastove vrste
Soglasna odobritev tajnikovega poročila
Scalfarove izjave tolmači vsak po svoje
Odmevi tudi med sodniki
Kako ščititi obe manjšini
Sodelovali so predstavniki SSk in Italijanske unije
Vojmir Tavčar
RIM - Cilj sedanje bitke ni veC samo sprememba italijanskega političnega sloja. Bitka je zahtevnejša in dramatic-nejša in tudi na evropski ravni se položaj lahko zaostri v bitki za obrambo demokracije in delovnega mesta.
To je okvir, v katerega je v svoji repliki tajnik DSL Achille Occhetto, postavil bitko Hrasta za nove odnose v Italiji. Po poldrugem dnevu razprave je vsedržavni svet DSL z veliko večino odobril tajnikovo poročilo in programske smernice, ki so bile nakazane. Prvič od nastanka Hrasta ni bilo niti enega nasprotnega glasa, pac pa samo delno nezadovoljstvo leve struje demokratičnih komunistov, ki so se vzdržali. Ob vprašanju zavezništev in oblikovanja take napredne koalicije, pozorne do centra, ki bi lahko tekmovala za oblast, je Occhetto torej strnil vrste svoje stranke. To je tajnik tudi podčrtal v repliki z ugotovitvijo, da se je začela pod krošnjo Hrasta nova faza, v kateri je stranka bolj enotna, ne da bi bila monolitna.
In to so podčrtali tudi niskutanti, ki so se zvr-stili za govorniškim odrom. Se posebej je sozvočje s tajnikom poudaril
drugi mož Massimo D’Alema, ki je v zadnjih mesecih večkrat prišel navzkriž z Occhettom. D’Alema je ocenil tajnikovo poročilo kot »resno in konstruktivno« in podkrepil njegov predlog s trditvijo, da je »DSL nastala, zato da tekmuje za oblast«. Za to je potrebno oblikovati širše zavezništvo, DSL pa nima v tem procesu nobenih he-gemonistiCnih skomin.
Z desne je vodja reformističnega krila Emanuele Maccaluso podčrtal predvsem razliko med Hrastom in Stranko komunistične prenove, medtem ko je z leve vodja demokratičnih komunistov Aldo Tortorel-la zahteval prehod v opozicijo Ciampijevi vladi in večjo pozornost do alternativnih programov, »v katerih se želijo angažirati levičarji«.
Occhetto se je v repliki vrnil k glavnim točkam iz uvodnega poročila. Predvsem k ugotovitvi, da bodo zavezništva oblikovana okoli programa. »Ko bodo dorečena stališča o bistvenih programskih sklopih kot so problem Juga in odnos med delom, razvojem in zaščito okolja, bo jasen tudi vladno projekt ter paleta sil, ki ga podpira«. V tem okviru se je spet
povrnil tudi k odnosu z demokratičnim zavezništvom v odgovor tistim, ki so mu očitali mlačnost do te formacije. »Ker gre za projekt, za katerega smo zainteresirani, pozorno ocenjujemo, kako se organizira, predvsem pa nas zanima, da ne postane samo telo, ki združuje stare politične sile, pac pa se razvije v širše zavezništvo, ki bi lahko postalo tudi volilni kartel.«
Occhetto je nato pozval vlado, naj se angažira v večji meri za ustreznejša volilna pravila. Kljub temu pa je tajnik DSL potrdil moralno zaupnico Carlu Azegliu Ciampiju, ker »se ni zgodilo nic takega, da bi nas sililo k spremembi stališč.«
O usmeritvi DSL sta se precej pohvalno izrekla socialista Enrico Manca in Marno Del Bue, medtem ko je bil glasnik Severne lige srdito zaničljiv. Posredno pa je Occhettova prizadevanja podprl tudi bivši veleposlanik ZDA Peter Sec-chia, ki je dejal, da se je novembra lani sešel z voditeljem DSL in njegovimi sodelavci, da bi vzpostavil neposreden kanal komunikacije s stranko, ki se je približevala oblasti.
RIM - Veliko pohval, a tudi nemalo kritik. Predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro, ki je v Četrtek spregovoril o vprašanju pravice, je izzval široko razpravo.
Predsednik republike je med drugim podčrtal, da je »jamstveno obvestilo nastalo kot zaščita interesov državljana, vCasih pa ga ubije«. Dodal je, da mora biti »preventivni pripor izjema«, predvsem pa ne sme postati sredstvo, ki »sili osumljenca k priznanju morebitne krivde«.
Tajnik KD Mino Mar-tinazzoli je poudaril, da povsem soglaša s temi stališči in marsikdo je dejal, da je predsednik »konCno spregovoril in se opredelil do tega vprašanja«. Nekateri senatorji KD, PSI in PLI so se takoj navezali na Scalfarove besede in napovedali resolucijo, s katero zahtevajo, naj vlada »problem preventivnega pripora postavi v jasno določene smernice zakona«. S predsednikom republike je soglašal tudi predsednik zbornice Giorgio Napolitano, ki pa je obenem opozoril, da predsednikovih besed ne gre tolmačiti kot napad na sodnike, saj je Scalfaro »opozoril na vprašanje spoštovanje Človekovih pravic za vse državljane«. In v to smer je šlo tudi tolmačenje taj-
nika DSL Achilleja Oc-chetta, medtem ko je bil ustavni izvedenec DSL Augusto Barbera bolj previden. Predsednikova stališča so pravilna, je dejal, dodal pa, da je treba paziti, »ker se ob morebitne zlorabe ne smemo obregniti samo, ko so jim izpostavljeni politiki in državni birokrati«. Delo sodnikov preiskave »čiste roke« so branili predstavniki Mreže, medtem ko sta predstavnika Severne lige Fran-cesco Speroni in Gian-franco Miglio posumila, da se za predsednikovimi besedami skriva zopetni poskus »brisanja kaznivih dejanj«.
Pa tudi sodniki niso dovolili, da bi jih kdo postavil na zatožno klop. Sef milanskega tožilstva Francesco Saverio Borel-li je dejal, da predsednikovih besed ni imel za kritiko delu milanskih sodnikov, ki so »dosledno spoštovali zakon«, si prizadevali za Cimhi-trejši sodni postopek, pri tem pa jih je omejevalo pomanjkanje ljudi in tehničnih pripomočkov. Sodnik za preliminarne preiskave Italo Ghitti, ki prvi preverja delo tožilstva. pa je pojasnil, da so se preiskovalci »soočili s poskusi prikrivanja dokazov ali pa pred lažnimi dokumenti« zaradi Cesar so bili zaporni nalogi nujni. (VT)
»Zagovarjamo popolno zaščito manjšin. Takšna stopnja zaščite je osnova za prijateljske in dobrososedske odnose. Manjšina in večinski narod naj v sožitju ustvarjata razmere, ki bodo vodile k odprtosti meja med državami nove evropske skupnosti. Enako zaščito, kot jo imamo v Sloveniji, pričakujemo tudi v sosednjih državah za slovensko manjšino. Želimo poudariti, da sprejemamo načelo recipročnosti in ga razumemo skupaj z načelom dobrega zgleda kot pozitiven način sodelovanja s sosednjimi državami.«
Tako je povedal Ivo Bevk, predsednik Regionalnega odbora za slovensko Istro in Kras stranke Slovenskih krščanskih demokratov, ko je v sredo na tiskovni konferenci v Kopru predstavljal stališča svoje politične organizacije do vprašanja manjšin v tem obmejnem protoru. Tiskovne konference sta se udeležila tudi tržaški pokrajinski tajnik Slovenske skupnosti Martin Brecelj in predsednik izvršnega odbora Italijanske unije Maurizio Tre-mul, ki sta načelovala delegacijama, s katerima se je vodstvo SKD Slovenske Istre tik pred srečanjem s Časnikarji loCeno sestalo.
Brecelj je povedal, da
Slovenci v Italiji še vedno ne uživajo zaščite svojih temeljnih pravic, in izrazil je zahtevo, naj italijanski parlament Cim prej konCno odobri pravičen zaščitni zakon, v skladu s sodobnimi evropskimi standardi. V tem okviru je tudi izpostavil potrebo po zaja mCenem zastopstvu slovenske manjšine v izvoljenih telesih. Tremul pa je poudaril predvsem tri zahteve italijanske manjšine, in sicer njeno soudeleženost pri oblikovanju nove zakonodaje o krajevni avtonomiji v Slovenski Istri, ohranitev Italijanskega programa TV Koper in tesno povezavo z Italijani na Hrvaškem.
Bevk in drugi krajevni voditelji SKD so sprejeli v vednost izvajanja obeh manjšinskih predstavnikov in se obvezali, da bodo pomagali reševati odprte probleme. Glede italijanske manjšine so navedli nekaj konkretnih ukrepov, ki so jih pripravljeni sprejeti oziroma podpreti, glede slovenske manjšine v Italiji so izrazili prepričanje, da bi kazalo vprašanje internacionalizirati, saj že predolgo tiči na mrtvi točki. Poudarili pa so, da je treba na vseh ravneh gojiti in uresničevati vrednote sožitja ob spoštovanju identitet vseh, ki živijo v tem delu Evrope.
Raziskava Censisa o vzhodnih državah
RIM - Tisti del Srednje Evrope, ki je še pred nekaj leti sodil v vzhodni blok, se trudoma in zmedeno, vendar z velikim zaupanjem približuje tržnemu gospodarstvu. Problemi so zahtevni, a premostljivi in postopno se bodo te države dokopale do gospodarskega vzpona.
Tako trdijo raziskovalci italijanskega zavoda Cen-sis, ki so vCeraj predstavili raziskavo o razvojnih mehanizmih Poljske, Češke, Slovaške, Madžarske in Slovenije. Povsod so italijanski raziskovalci zabeležili zelo pozitiven odnos do tržnega gospodarstva, obenem pa tudi zavest, da se je treba spoprijeti z dokaj hudimi problemi.
V	vseh analiziranih državah je opaziti splošno negotovost, ki je značilna za zahtevno prehodno fazo in v tem okviru je delna izjema samo Madžarska. Povsod imajo po oceni italijanskih raziskovalcev največ perspektiv »lažje« gospodarske panoge, kot turizem in terciarni komercialni sektor, prehod na tržno ekonomijo pa bo počasnejši od pričakovega.
V	gospodarski stabilizaciji in lastninjenju so bili cilji doseženi samo delno, pojavi stagnacije, inflacije in brezposelnosti pa povzročajo hude težave. Napor za preseganje težav je velik, pričakovanja od Zahoda pa prav tako. Vzor je povsod Nemčija, ki pa je za države, v katerih prevladujejo majhna podjetja, zelo zahteven model. Skoraj nihče se ne zgleduje po Italiji in ob tem podatku se po oceni raziskovalcev velja zamisliti.
»Potron« sanremskega festivala zavrača obtožbe
SAMREMO - Sodna preiskava o domnevnih podkupninah ob festivalu italijanske popevke v Sanremu leta 1990 se je vCeraj nadaljevala z zaslišanjem Marcella Bomaccinija, ki so ga - skupaj z bivšim pokroviteljem prireditve, Adrianom Aguz-zinijem in z bivšim umetniškim direktorjem sanremskega casinoja, Sergiom Nannijem - v Četrtek zaprli pod obtožbo korupcije. Bomaccini, ki je bil Aragozzinijeva desna roka pri upravljanju njegove družbe O Al, je na vprašanja sodnikov odgovarjal z vztrajnim zanikanjem podkupovanja, enako zadržanje pa sta izbrala tudi ostala dva aretiranca.
Kot znano, je bil Aragozzini že obsojen na štiri leta zaporne kazni zaradi korupcije ob sanremskem festivalu leta 1989, ko naj bi bil razdelil za okrog 900 milijonov lir podkupnin. Podobno vsoto naj bi »daroval« tudi leta 1990, obdarjenci pa so bili po mnenju sodnikov v pretežni meri politiki mesta cvetja, ki so v preteklih mesecih na ta račun že prejeli devet jamstvenih obvestil. S podkupovanjem naj bi si popevkarski »patron« zagotovil pravico do organiziranja festivala, za svoje »darove« pa se je leta 1989 posluževal hranilnih knjižic na prinositelja, medtem ko je leta 1990 izbral sistem napihnjenih ah lažnih računov.
REZIJA / OVREDNOTENJE KRAJINSKIH LEPOT
KMEČKA ZVEZA / ZASEDANJE GLAVNEGA SVETA NA OPČINAH
Kamnite planinske hišice ki naj bi pritegnile turiste
Obsodba anonimne skupine, ki blati dejavnost Občine
Kritični položaj kmetijstva zahteva takojšnje ukrepanje novih uprav
Sklep o posegu Kmečke zveze pri pristojnih krajevnih in deželnih oblasteh
Rudi Pavšič
Rezija - občinski
upravitelji v Reziji si že dalj časa prizadevajo, da bi ovrednotili naravne lepote te doline in s tem Pospešili prihod turistov. V to smer so bile izpeljane nekatere pobude, ki so jih Zupan Paletti in ostali odborniki pripravili z namenom, da bi Rezija postala zanimiva tudi za širši krog ljudi.
Med te sodi zamisel o obnovitvi številnih planinskih kamnitih hišic, ki so posejane nemala povsod ob vznožju Kanina in Sarta. Gre za majhne hišice, ki so služine planincem, da so v njih spravljali orodje in mlečne izdelke, preden so jih peljali v dolino.
Takšnih hišic je danes v Reziji veliko. Precej je podrtih ali povsem poškodovanih, več pa jih je v dobrem stanju. Domačini so zaceli z njihovo obnovo in se vanje selijo ob vikendih, da bi nekaj ur preživeli v miru ob uživanju naravnih lepot. Zanimanje za tovrstno turistično ponudbo se je s Časom povečalo, tako da v Reziji že razmišljajo, kako bi stvar organizirano upravljali. Zamislili so si neke vrste agencijsko poslovanje, ki bi obiskovalcem, ki želijo konec tedna ali daljši Cas preživeti v teh obnovljenih hišicah, prišlo na roko in jim nudilo potrebna navodila. V Ča-
su, ko se rezijanski upravitelji prizadevajo za pospešitev turistične ponudbe, se morajo soočati tudi s polemikami, ki so nastale v zvezi s parkom Julijskih Predalp. Koordinacijski odbor parka je zavzel ostro stališče do anonimne skupine občanov, ki so dali nalepiti letake, v katerih je govo-
SAN GIOVANNI AL NATISONE - S predavanjem škofa iz Acerre, v bližini Neaplja, Antonia Riboldija se je vCeraj v kraju San Giovanni al Natisone zaCelo 9. mednarodno srečanje »Mee-ting giovani«, ki ga prireja Skupina 89. Gre za manifestacijo, ki so jo prvič pripravili leta 1985 ob mednarodnem dnevu mladih in ob sodelovanju videmske škofije. Tema letošnjega srečanja, ki se bo zaključilo jutri, je osredotočena na vprašanje evropske integracije in na pomoč, ki jo mora zahodni indu-
ra o zlorabi oblasti s strani občine Rezija in same Dežele.
Člani koordinacijskega odbora so izjavili, da ne razumejo takšnih ocen, saj gre ustanovitev parka v smer uveljavljanja tega območja tudi s krajinskega, naravovarstvenega in turističnega vidika.
strializirani svet nuditi deželam Vzhoda. Na mitingu, katerega se udeležuje veC sto mladih iz treh Benecij, bo tekla beseda tudi o aktualnih vprašanjih. O tem bodo danes dopoldne (9.30) spregovorili na okrogli mizi sodnik Antonino Caponneto, Gianni No-vello in novinar Nuccio Fava. Nedeljski forum (začel se bo ob 11. uri) pa bo namenjen mladinski problematiki v nekaterih državah Vzhoda. Prisotne bodo delegacije mladih iz republik bivše Jugoslavije, iz Litve ter z Madžarske. (R.P.)
Jože Koren
Četrtkova seja glavnega sveta Kmečke zveze (na sliki f. KROMA), ki je pod predsedstvom Alojza Debelisa potekala v prostorih Hranilnice in posojilnice na Opčinah, je bila nekak pregled položaja kmetijstva v državi s posebnim ozirom na deželno stvarnost in na položaj v tržaški pokrajini in občini. Tako iz u-vodnega poročila tajnika Bukavca kot iz razprave je izšla nickaj rožnata in perspektivna slika sedanjega kritičnega stanja.
»V kmetijskem sektorju vlada splošna zaskrbljenost zaradi hude gospodarske krize, ki ima sicer širši svetovni obseg, ki pa ima v Italiji svoje vzroke tudi v institucionalni in družbeni krizi in krizi moralnih vrednot«, je v uvodu ugotovil Bu-kavec in poudaril, da je na državni ravni najbolj občutena potreba po ustanovitvi novega ministrstva ali sorodnega organa za kmetijstvo, ki bi imel nalogo koordiniranja, nadzorovanja in usmerjanja kmetijske politike, ki jo mora vlada izvajati ob spoštovanju deželnih avtonomij. »Italijanski kmetje hočejo tudi v tem nadvse kriznem trenutku odigrati enakopravno vlogo za preporod družbe in gospodarstva, zavedajo se, da je treba prispevati k sanaciji državne bilance, toda to hočejo storiti ob spoštovanju načela uravnovešenosti in enakopravnosti z vsemi ostalimi gospodarskimi panogami. Zato mora vlada v novem go-
______________BENEČIJA____________________
Mittelfest je v krizi, zato se Čedad tolaži s Folkfestom
ČEDAD - Čedad želi postati pomembno kulturno središče ne glede na bodočnost in obseg Mittelfesta. Uresničitev takšne zamisli pa mora biti izraz tako javnih kot zasebnih ustanov, ki so doslej pokazale premalo zanimanja, da bi Čedad zaslovel ne samo kot zgodovinski, temveč tudi kot kulturni center.
O tem je tekla beseda na včerajšnji predstavitvi Folkfesta, mednarodnega festivala etnične glasbe, ki se julija odvija v številnih krajih FJK, Istre, Koroške in Slovenije. K letošnji izvedbi se je Čedad približal bolj aktivno in ob sodelovanju občinske uprave, združenja trgovcev in gostincev ter nake-terih zasebnikov. Pripravili so pet kulturnih večerov, ki se bodo zvrstili na slikovitem trgu Paolo Diacono. Cedjaski del Folkfesta se bo pričel v ponedeljek, 12. julija, ko se bodo predstavili elani slovaškega Tehnik folk ansambla. Naslednji dan, v torek, pa bo na vrsti priznana furlanska skupina La sedon salvadie. V sredo bodo v Čedadu gostile mlade irske pevke skupine Ditherum; v Četrtek pa bodo s Portugalske prišli elani kvarteta De guitares de Coimbra. Zakljcuni večer na trgu Paolo Diacono bo v petek, 16. julija, ko bo na vrsti italijanska skupina Malbruk.
_______SKUPINA 89_______
Miting mladih: kako pomagati manj razvitim deželam Vzhoda
spodarskem manevru pravično porazdeliti bremena, da bi ta ne zatrla možnosti razvoja kmetijstva. Država mora sprostiti vse finančne proračunske postavke za kmetijstvo in mu zagotoviti večletna finančna sredstva, pospešiti kreditno reformo in Črtati poviške za socialne prispevke, kot je to storila za ostale sektorje. Predstaviti mora tudi svoje predloge za reformo politike EGS kar zadeva življenjske interese italijanskega kmetijstva (kvote mleka, proizvodnje vina itd.).«
V nadaljevanju se je Bukavec ustavil pri političnem položaju na deželni in krajevni ravni z ozirom na potrebo, da bi Cimprej prišli do rešitve institucionalnih vprašanj, na katere predvsem gospodarski sektorji ne morejo Čakati. To velja še posebej za kmetijskega, ki zahteva odločen poseg deželne vlade na področju finančnih naložb, reorganizacije birokratskega in strokovnega aparata, posodabljanja deželne zakonodaje itd. Posebno skrb in pozornost zah-
tevajo tudi odnosi s pokrajinsko in tržaško občinsko upravo. Odnosi s pokrajinsko upravo so bili doslej dokaj dobri, še zlasti pod komisarsko upravo, sedaj pa se zastavlja vprašanje, kakšen bo odnos nove Albertini)ev e uprave do kmetijstva in teritorija. Pri tem je Bukavec izrazil upanje, da bo novi odbornik za teritorij in kmetijstvo, dr. Mezzena, ki je bil v preteklosti sopobudnik kraš-kega parka, za ta vprašanja pokazal razumevanje.
Odnos tržaške občinske uprave do kmetijstva in teritorija se medtem ni spremenil, kvečjemu je še slabši. Občina ne spoštuje sprejetih obvez v zvezi s sinhrotronom, ni ustanovila odborništva za kmetijstvo, noCe podpisati programskega sporazuma za izvajanje zakona 16/92, nadaljuje uničevalne posege v škodo kmetijskih površin itd.
Tajnikovo poročilo je bilo clobro izhodišče za poglobitev vrste problemov med razpravo, v kateri je npr. tekla beseda o kvotah mleka, o nedelav-
nosti sekcije za kmetijstvo pri Trgovinski zbornici, o sredstvih tim. »bencinskega sklada«, iz katerega kmetijski sektor doslej ni dobil ničesar, o davku ICI in še o drugem. Posebej je bilo v razpravi ugotovljeno, da strokov-
ne službe, ki bi jih morale zagotavljati javne uprave, v bistvu ne obstajajo in da je morala to vrzel KZ nadomestiti sama z ustanovitvijo svoje strokovne službe.
Na koncu razprave je bil sprejet sklep, da Kmečka zveza nastopi pri deželnih političnih strankah za zagotovitev izvajanja obvez, ki jih je Dežela sprejela do kmetijstva, in tudi pri novi deželni in pokrajinskih upravah in pri Občini Trst za večje upoštevanje kmetijskega sektorja na Tržaškem. Pač pa je glavni svet z zadovoljstvom sprejel v vednost odločitev Deželnega tehničnega odbora, ki je zavrnil sklepe Občine Trst o gradnji novih ljudskih stanovanj na Kolonkovcu.
Priimki dnevnik
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715
Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: VITA, Videm
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR
Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, NIA, Slovenska 54, tel. 061-113121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Prodajno naročninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel. 040-779661 l,f
, fax 040-768697 Italija: podružnice SPI Slovenija: Studio Vista - Ljubljana 153244 int. 38, fax 061-22
tel. 061-153244 int. 38, fax 061-224943 Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 42 mm) 80.000 LIT, finančni in legalni 120.00 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%
Cena: 1.300 LIT - 45 SIT Naročnina za Italijo: letna 315.000 LIT za Slovenijo: mesečna 1.300 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
TRST
Sobota, 10. julija 1993
NOVICE
PROTIVREDNOSTI ZA SINHROTRON / OGORČENOST SKUPŠČINE KRAŠKE GORSKE SKUPNOSTI
DELO / V STOCKU ŽE STAVKAJO
Občinske izpostave bodo le začasno zaprte
Občinska služba za decentralizacijo je včeraj izdala tiskovno sporočilo, v katerem odgovarja na vesti o dokončnem zaprtju nekaterih občinskih izpostav. Občinska uprava s tem v zvezi obvešča, da bodo neketere občinske izpostave res zaprti, vendar le za krajše obdobje v mesecih juliju in avgustu. Občinska izpostava za Zahodni Kras bo zaprta od 1. do 17. julija ter od 2. do 17. avgusta; izpostava Nova mitnica - novo mesto bo zaprta od 10. do 31. julija, svetoivanska izpostava od 12. julija do 7. avgusta, izpostava Skedenj-Carbola pa od 10. julija do 31. avgusta.
Jutri praznik
Srednjeevropskega gibanja
Kulturno združenje “Mitteleuropa" prireja jutri, ob 19.30, pred diskoteko “La Capannina", v Ul. Costa-lunga 113, “Veliki poletni praznik Mitteleurope". Nastopil bo pevec Damiano Vitale, poleg njega pa še animatorji člani združenja Cameval Club Cervo ter godba na pihala “Refolo". Kot se na takem prazniku spodobi, bodo seveda za sladokusce na razpolago tipične bavarske in tržaške jedi ter za take priložnosti nepogrešljivo točeno pivo.
Navodila za sečnjo drv
Občinska uprava sporoča, da je treba do 15. avgusta vložiti prošnje za sečnjo drv v občinskih gozdovih; prošnje je treba predložiti na občinsko upravo. Predložiti jih bo treba preko rajonskih svetov tudi za tiste občinske gozdove, ki sodijo v pristojnost ju-sarskih odborov.
Pri Confesercenti observatorij za finansiranje podjetij
V uradih Confesercenti v Ul. Battisti, 2, je vsak ponedeljek in vsako sredo, od 15.30 do 17.30, odprt “observatorij o zakonih za finansiranje komercialnih, turističnih in servisnih podjetij". Vsako sredo je od 10. do 12. ure odprt urad za usmerjanje žensk v razne poklicne dejavnosti.
Narkomana rešili z injekcijo narkana
Včeraj popoldne, malo po 17. uri je priletna ženska opazila pred napol podrtim poslopjem med Ul. Mura in Ul. Cavana v starem predelu Trsta mladeniča, ki je negibno ležal na tleh.Takoj je poklicala rešilec RK, ki je moškega prepeljal v bolnišnico. Tu so zdravniki takoj opazili, da gre za narkomana, ki si je vbrizgal prekomerno dozo mamila. D.B. je imel obenem nekaj lažjih telesnih poškodb, ki naj bi jih zadobil pri padcu pred poslopjem. Zdravniki so moškemu vbrizgali injekcijo narkana, ki je hitro učinkovala. Po slabi uri je lahko D.B. že zapustil bolnišnico.
Obsodba nezaslišanega izpada tfiaškega župana
Staffieri dejansko bojkotira izvajanje zakona za razvoj Krasa
Sindikalni odnosi še na mrtvem tiru cesta pa zaprta
Cestno zapora stavkajočih V torek poseg CGIL CISL in UIL
Čeprav z nekajdnevno zamudo, je v četrtek ; skupščina Kraške gorske i: j skupnosti le zadostila zakonski obvezi in odobrila obračun za finančno leto 1992, ki izkazuje dobrih 322 milijonov lir presežka. To je posledica umnega razpolaganja s proračunskimi sredstvi in pa zakasnelega državnega prenosa, saj je KGS prejela obvestilo o višji dodelitvi sredstev komaj januarja letošnjega leta, ko tega denarja ni bilo mogoče več potrošiti. Vsekakor bodo ta finančna sredstva namenili za sedež KGS, ki ga preu-i rejajo v poslopju nekdanjega hotela v Seslja-nu.
Dnevni red je bil tako na hitro izčrpan, vendar pa se je upanje, da se bo seja končala v rekordno kratkem času, izjalovilo po »krivdi« predsednika Iva Sirce, ki je svetovalce dolžnostno seznanil z nezaslišano politično cvetko tržaškega župana Staffierija na račun izvajanja projekta na Vzhodnem Krasu v tržaški občini s sredstvi, ki jih je namenil deželni zakon 16/92 kot protivrednost za razlastitev paš-niških površin pri Bazovici za uresničitev svetlobnega pospeševal-nika. Prebral je pismo, ki ga je Staffieri 22. junija (ko je bil že znan izid balotaže za pred-
Predsednik KGS Ivo Širca
sednika tržaške pokrajine) poslal samovoljno in po pričevanjih sodeč brez vednosti občinskega odbora Pokrajini, Kraški gorski skupnosti in Deželi, se pravi krajevnim ustanovam, ki so skupaj oblikovale predlog za izvedbo načrtovanih posegov. Svetovalcem so se naježili lasje, osuplo so lovili sapo in ogorčeno komentirali nespodobne argumentacije prvega tržaškega občana.
Staffieri z dobršno mero nadutosti ugotavlja, da je Vzhodni Kras teritorialno sestavni del tržaške občine in zato je treba problematiko reševati z vizijo interesov
celotne skupnosti. Oporeka, da bi KGS prevzela vodilno vlogo pri izvajanju infrastrukturnih posegov, ker je ne moremo postavljati na isto raven z občino, ki je v vseh pogledih bolj kvalificirana, da izpelje javna dela, izraža odločno nasprotovanje vsakršnemu posegu večje ekonomske razsežnosti in se sklicuje na »nove usmeritve«, ki si vedno bolj utirajo pot. »Prijateljsko« sicer župan naglasa, da ne nasprotuje kompenzacijskim posegom zaradi znanstvenih objektov na kraškem teritoriju, vendar pa spričo obsežnosti in pomembnosti načrtovanih posegov lahko le občina v skladu s prostorskim načrtovanjem in politično-upravno vizijo odloča o »funkcionalno povezanih« posegih v korist celotnega prebivalstva.
Po tej premisi, v kateri Staffieri postavlja nekaj »formalnih« pičic na i, pa izraža v nadaljevanju več vsebinskih pomislekov in oporeka realizaciji oziroma preureditvi nekaterih šport-no-rekreacijskih in go-spodarsko-kulturno-so-cialnih objektov.
Staffierijev alternativni »recept« je strnjen v pet programskih posegov, za katere bi potrošili sredstva iz zakona št. 16/92.
1) izgradnja parkirišča na odprtem med Fernetiči in Opčinami; 2) realizacija podvoza pod ribiško cesto pri gasilski kasarni; 3) obnovitev vodovodne napeljave do železniške čuvajnice v Trebčah; 4) preureditev, potenciranje in turistično valorizacijo strelišča na Opčinah kot dopolnilne turistične strukture Lipice, kar naj bi vzpodbudilo turistične tokove; 5) realizacija kanalizacije.
Predsednik KGS je seznanil svetovalce, da je upravni odbor analiziral ta dokument in bo zelo »trdo« odgovoril na neprikriti poskus tržaškega župana, da bi odmaknil 15 milijard lir vzhodnokraškemu prebivalstvu in v bistvu preprečil uresničitev del, ki jih finansira dežela in ne občina. KGS kot agregacija občin ima vsaj enako dostojanstvo in pristojnosti kot številčno večja tržaška občina. Ze res, da je na Vzhodnem Krasu kar nekaj večjih struktur, ki pa so bile uresničene z denarjem zasebnikov in iz javnih sredstev je pricurljalo bolj malo pomoči. Izvršilni projekt je bil izdelan po več kot 30. sejah ob predstavništvu vseh zainteresiranih komponent in tehnikov (tržaška občina je bila
dalj časa odsotna, na zadnjih sejah pa je dala svoj pristanek odbornica De Comelli, ki ni iznesla nobenega ugovora). Sirca je poudaril, da so verjetno tudi »alternativna dela« koristna, vendar jih je občina dolžna izvesti s sredstvi iz svojega proračuna, medtem ko zakon št. 16/92 izrecno omenja izredne posege. Prava provokacija pa je predlog o turistični namembnosti openskega strelišča, kjer krajevno prebivalstvo in organizacije zaman že dolgo zahtevajo, da g ar' preuredijo v spominski park kot poklon tolikim žrtvam nacifašističnega nasilja. Prizadeto prebivalstvo je demokratično izbralo KGS kot izvajalko del, ker ima zaupanje v to ustanovo in Sirca je najavil, da bo takoj po umestitvi komisarja na tržaški občini zahteval, naj on podpiše dogovorjeni sporazum.
Svoje mnenje sta iznesla predstavnika tržaške občine v skupščini KGS. Anamarija Kalc (DSL) je ogorčeno ovrgla Staffierijev e hipoteze in najavila proučitev možnosti, da ga prijavi sodnim oblastem zaradi o-puščanja službene dolžnosti, Viezzoli (KD) je ocenil to kot predvolilno potezo in se zavzel za razpravo v urbanistični komisiji. (B)
Kot je bilo pričakovati, se položaj v tovarni Stock po včerajšnjem srečanju sindikalnih predstavnikov delavcev z vodstvom podjetja ni premaknil z mrtve točke. Po skoraj peturnih pogajanjih, med katerimi so stavkajoči delavci ušrizorili cestno zaporo pred tovarno v Ul. Caboto, so stališča ostala praktično nespremenjena, nepopustljivost delodajalcev pa je med drugim prišla do izraza tudi v njihovi trditvi, da je stavka nezakonita. Stavka se je tako hočeš nočeš nadaljevala tudi včeraj, v ponedeljek pa se bodo zaposleni spet zbrali na sindikalni skupščini in sklepali o nadaljnjem zadržanju.
»Problem bi želeli na vsak način rešiti pred 1. avgustom, ko se bo začel tritedenski kolektivni dopust,« pravi članica tovarniškega sveta Emilia Gec, ki ne skriva zaskrbljenosti, ker stavka začenja težiti žepe zaposlenih. Po njenih besedah pa vodstvo podjetja ostaja popolnoma gluho za njihove zahteve, kar pospremi z grenkim komentarjem, da je treba »znati upravljati tudi človeški kapital«. Vodstvo podjetja je po včerajšnjem propadlem srečanju s tovarniškim svetom vsekakor zahtevalo sestanek s pokrajinskimi tajniki CGIL, CISL in UIL, do katerega
bo prišlo prihodnji torek na sedežu tržaške zveze industrijcev. »Poteza se nam ne zdi najboljša,« zaključuje gospa Gec, »saj tako upajo, da bodo prišli do sindikalnega premirja mimo neposredno prizadetih. Toda v položaju, v katerem smo se znašli, je vsak poskus dobrodošel...«
Sindikalno obzorje je sicer dokaj razburkano tudi na drugih področjih. Po včerajšnji stavki prevoznih delavcev, ki jo je oklical avtonomni sindikat CISAL, se prihodnji teden obeta nova stavka v tem sektorju, ki so jo tokrat oklicali deželni sindikati prevoza CGIL, CISL in UIL. Jabolko spora je tokrat reforma krajevnega javnega prevoza, stavka pa bo v četrtek, 15. t.m. zajela vso državo, vendar z zagotovljeno prevozno službo med 13. in 16.30. uro.
V sindikalnih vrstah se medtem nadaljujejo tudi razprave o nedavno doseženem sporazumu o ceni dela. Pozitivna ocena je prišla tako z zasedanja pokrajinskega sveta delavcev DSL, kot s sestanka tržaških pokrajinskih vodstev vseh treh sindikalnih konfederacij. Te so medtem že sprožile postopek za široko posvetovanje z delavci, ki ga bo treba opraviti pred 22. julijem, ko naj bi sporazum podpisali.
VOLITVE / PRIZIV SSK VČERAJ NA DEŽELNEM UPRAVNEM SODIŠČU
MATURA / POGOVOR S »ŠESTDESETICAMA« NA POKLICNEM ZAVODU STEFAN
Zakaj državni zakon ne velja edinole v tržaški pokrajini?
Sodniki bodo objavili razsodbo mogoče čez kak mesec
Diana in Elda, odličnjakinji na »strokovni« v brk prepričanju o »nižjerazredni šoli«
Prvo zanima sedaj prehrambena znanost drugo vodenje tovarn
Na deželnem upravnem sodišču je bila včeraj javna obravnava priziva, ki so ga vložili nekateri predstavniki SSk proti razporeditvi volilnih okrožij za izvolitev tržaškega pokrajinskega sveta. Sodišču je predsedoval Benedetto Pel-lingra, sestavljala pa še Umberto Zuballi in En-zo Di Sciascio. Vlagatelje priziva je zastopal odvetnik Peter Močnik, v imenu vladnega komisarja, tržaškega prefekta in notranjega ministrstva pa je nastopil odvetnik Marco Melloni od državnega odvetništva. Prisotna je bila tudi odvetnica tržaške občine Maria Serena Giraldi.
Naj najprej na kratko obnovimo vsebino priziva. Razporeditev volilnih okrožij za pokrajinske volitve ureja državni zakon 122 iz leta 1951, ki med drugim v drugem odstavku svojega 9. člena določa, da v mejah ene same občine ne sme biti več kot polovica pokrajinskih volilnih okrožij. Ta norma je razumljiva, če pomislimo, da bi v nasprotnem primeru pokrajinski svet postal nekakšen dvojnik občinskega sveta ene izmed občin, ki sodi pod njegovo teritorialno pristojnost. Vse to pa ne velja v tržaški pokrajini, saj se tu kar 21 od 24 volilnih okrožij nahaja v mejah tržaške občine. To pa zato, ker je svoj čas vladni komisar Palamara, ko je leta 1956 raztegnil zakon 122/51 na Tržaško, preprosto črtal drugi odstavek njegovega 9. člena. Prav proti temu
pa so vložili priziv tajniki sekcij SSk petih tržaških okoliških občin Terčon, Gruden, Guštin, Mahnič in Savron, češ da sta bili na tak način kršeni ustavni načeli o enakopravnosti vseh državljanov in o enotnosti državnega teritorija.
Priziv je naletel na vrsto ugovorov formalne in vsebinske narave. Tako je včeraj v razpravi na sodišču odvetnik Melloni osporaval vlagateljem priziva, da bi bil s sedanjo razporeditvijo volilnih okrožij kršen kak njihov legitimni interes, poleg tega pa opozoril, da bi moral biti priziv vložen tudi proti tržaški pokrajinski upravi, česar vlagatelji niso storili. Kar zadeva vsebino samega rekurza, pa so odvetniki vladnega komisarja, tržaškga prefekta, notranjega ministrstva in tržaške občine iznesli predvsem dva argumenta. Najprej so poudarili, da bi bila dodelitev polovice pokrajinskih volilnih okrožij okoliškim občinam krivična, ker v tržaški občini živi okrog 88 od sto celotnega prebivalstva tržaške pokrajine. Poleg tega pa so dejali, da je novi volilni zakon za občine in pokrajine im-plicite ukinil staro zakonodajo o razporeditvi volilnih okrožij.
Odvetnik Močnik je včeraj osporaval vsem tem ugovorom. Povedal je, da so predstavniki SSk vložili priziv predvsem kot zainteresirani volilci, niso pa ga naslovili proti pokrajinski upravi, ker ne ospo-ravajo nikakemu njene-
mu aktu, ampak aktu nekdanjega vladnega komisarja Palamare in aktom vseh tistih, ki so na tej osnovi razpisali zadnje tržaške pokrajinske volitve. Kar zadeva nesorazmerno veliko težo, ki bi jo dobili glasovi volilcev okoliških občin v primeru, ko bi polovica volilnih okrožij odpadla nanje, je Močnik opozoril, da bi šlo za stanje, kakršno danes že velja v Rimu, Genovi in v številnih drugih pokrajinah. Kvečjemu bi morali torej postaviti pod vprašaj sam vsedržavni zakon 122 iz leta 1951, a dokler slednji velja, bi moral veljati v vsej državi, vključno na Tržaškem. Kot povsem neobstojno pa je Močnik označil
stališče, po katerem naj bi nova volilna zakonodaja implicite razveljavila stare predpise o razporeditvi volilnih okrožij, saj so prav na osnovi slednjih bile razpisane zadnje pokrajinske volitve.
Do sem včerajšnja javna obravnava na deželnem upravnem sodišču. Zdaj imajo besedo sodniki. Kdaj bodo objavili razsodbo, je za zdaj popolnoma neznano. Najbrž čez kak mesec. Se bolj neznano pa je seveda, kaj bodo razsodili. Ni izključeno, da bodo priziv zavrnili, pa tudi ne, da ga bodo sprejeli, kar bi med drugim razveljavilo zadnje volitve. Se najverjetnejše pa je, da bodo zadevo predali ustavnemu sodišču.
Diana Colombin
Elda Jercog
Se še spominjate dijakinje, ki je prvi dan izpraševanj na poklicnem zavodu Stefan po opravljenem ustnem izpitu izjavila, da je »izgubila deset let življenja«? Usoda (beri: »šestdesetica«) je hotela, da spet spregovorimo o njej, črnolasi, kodrasti Eldi Jercog iz Sa-leža. A ne samo o njej. Tudi o Diani Colombin, blondinki iz Milj, ki ji dela enakopravno družbo na lestvici letošnjih odličnjakov na našem poklicnem zavodu.
»Strokovna«, tako pravita odličnjakinji svoji sedaj že bivši šoli. Izraz sta spoznali že kot nižješolki, ko sta se začeli zanimati
LUTKE / GOSTOVANJE LJUBLJANSKE SKUPINE ZOOM
Kozliček Kozle je zabaval v Saležu in Dijaškem domu
Prodoren uspeh med malčki poletnih centrov v Zgoniku in v mestu - Gostovanje je priredila ZSKD
Otroci poletnih centrov v Zgoniku in v Dijaškem domu Srečko Kosovel so včeraj spoznali, kako poreden in navihan je kozliček Kozle. Lutka na palici iz penaste gume je storila vse mogoče in nemogoče, da bi Igralcu preprečila pot v glasbeno šolo. Igralec pa se ni dal: dobro je vedel, da lahko računa na »pomoč« o-riok, ki so mu priskočili s ploskanjem, odgovarjanjem na vprašanja, petjem.
Odziv malčkov je bil res goreč, kar priča o zanimivosti, živosti in živahnosti lutkarske pred-
stave, ki jo je ljubljanska lutkovna skupina Zoom predstavila dopoldne v Občinski knjižnici v Saležu, popoldne pa - kot rečeno - v Dijaškem domu. Gostovanje je priredila Zveza slovenskih kulturnih društev, gre pa ga uokviriti v letošnji četrti Poletni lutkovni pristan, mednarodni festival lutkovnih skupin in lutkarjev, ki ga prireja Lutkovno gledališče iz Maribora. Pobuda je doživela prodoren uspeh, saj so se otroci ob peripetijah Igralca in kozlička Kozleta prešerno nasmejali in se pozabavali.
Merjan Kemperle
za višje šole in zavode, na katerih bi lahko nadaljevali šolanje. Njuni izkušnji o izbiri šole sta si zelo zelo podobni.
Elda: »Ko sem z odliko končala obvezno šolo, so mi profesorji svetovali, naj se vpišem na znanstveni ali na klasični licej. Svoje nasvete so delili na podlagi ocene, ne na podlagi mojega resničnega zanimanja. Ko so izvedeli, da sem se vpisala na “strokovno", me je marsikdo vprašal, zakaj sem se vpisala na to šolo, češ, da to ni šola zame. Sele nekaj let kasneje sem razumela, kaj so hoteli reči.«
Diana: »Meni so svetovali, naj se vpišem na “klasično". Ko smo šli na ogled “strokovne" pa sem se odločila zanjo, ker mi je ugajala kemija. Sledila sem svojemu zanimanju, ne pa že ustaljenemu prepričanju o kvaliteti višjih srednjih šol.«
Odličnjakinji sta »razkrili«, kakšno je to prepričanje: »Najboljši dijaki naj se vpišejo na klasični ali znanstveni licej, srednje dobri dijaki na “trgovsko" ali učiteljišče, najslabši pa na “strokovno".«
Elda vztraja: »Tudi za številne profesorje nižjih srednjih šol je “strokovna" nižjerazredna šola. Mnogi pravijo, da na tej šoli ne delajo nič. A to ni res. Na kateri šoli pa imajo po 40 ur tedenskega pouka, vsak dan od 8. do 15. me? Nekateri ugovarjajo, češ, da imamo 15 m laboratorija, kar pa ne drži, saj laboratorij ne
zavzame 15 m, v laboratoriju pa se ne spi, se dela! In še to: v našem razredu smo začeli v dvajsetih, končalo nas je sedem.«
Po tem j’ accuse splošnemu prepričanju o renomeju zamejskih višjih šol in srčnem zagovoru »strokovne«, ki jima dajeta najvišji oceni svojo žlahtno težo, še besedica, dve, o študiju in obetih za prihodnost.
Obe dijakinji sta študirali v kemijsko biološkem oddelku po eksperimentalnem načrtu »Prokejt ’93«. Predvsem s prakso v zadnjih dveh letih sta mnogo pametnega pridobili. Eldo Jercog je študij mikrobiologije na živilih toliko prevzel, da bo po vsej verjetnosti nadaljevala študijsko pot na triletni šoli za prehrambene znanosti v Padovi. Ze sedaj je mnogo bolj pozorna na hrano: predno je, si umije roke; ko kupuje hrano pogleda vedno na rok zapadlosti.
Diani Colombin je »strokovna« zadostila predvsem zaradi opravljene prakse. Ce bi se sedaj zaposlila v laboratoriju, bi znala opravljati potrebne analize. Trenutno jo mika šola za vodenje podjetij v Vidmu, ker smatra, da je bistvo take šole v razumevanju stvari, ne pa v piflanju na pamet, ki je značilno za številne fakultete. Skratka: če bo šlo vse po načrtu, se Miljam kmalu obeta nova managerka. Seveda z upanjem, da bo dotlej še delovala kaka tovarna. Srečno!
TRST
Sobota, 10. julija 1993
GLEDALIŠČE / PREMIERA SREČANJA
Priložnost za zabavo a tudi za razmislek
Izvirna interpretacija Mirande Caharija in Livia Bogatca
Bojana Vatovec
Srečanje med moškim in žensko, ki sta prehodila že veC kot polovico življenjske poti, ki so se jima sanje o srečni in zadovoljni prihodnosti že spremenile v grenko razočaranje in sivo sedanjost, tako da ju le na pol zavestne utvare branijo pred obupom, srečanje, ki v obeh zbudi pozabljeni mladostni žar in iskro upanja na srečo, o vsem tem pripoveduje gledališka predstava, ki bo popestrila našemu občinstvu letošnje poletje.
Predstavo so pripravili režiser Mario Uršič in igralca Miranda Caharija ter Livio Bogateč, da zapolnijo luknjo, ki je nastala ob odločitvi Slovenskega stalnega gledališča, da se vsaj za letos odpove svoji že tradicionalni poletni ponudbi. Organizator hvalevrednega in - vsaj po prvi predstavi sodec - uspešnega projekta je Ars Nova, njegovo uresničitev pa je omogočila Tržaška kreditna banka.
Motiv za igro Srečanje je povzet po enodejanki Jožef in Marija avstrijskega dramatika Petra Turrinija (v komaj minuli sezoni smo jo lahko gledali v Gledališču Cri-stallu v postavitvi tržaške La Contrada). Ma-
rio Uršič je dogajanje prestavil v naše okolje in sedanji Cas, tako da se v njem poleg splošno človeške tematike osamljenosti in odtujenosti odražajo tudi vprašanja, ki se neposredno nanašajo prav na tukajšnjo, našo stvarnost, Čeprav je v prestavitvi delo zgubilo del grenkobe in sivega brezupja, je ostrina ironičnih opazk ostala nedotaknjena, le vedri optimizem, ki ga morda navdihuje milejše in sonCno mediteransko podnebje, vliva veC tipanja, da se bo usoda obeh junakov - in tudi naša - obrnila na bolje.
Izredno agilna predstava, ki ne predvideva zapletenih kulis in jo je zato mogoče prilagoditi zelo različnim zunanjim okoljem, sloni izključno na ramenih obeh junakov, Ane in Rudija, ki delata v isti gostilni. ZveCer po odhodu gostov se zapleteta v pogovor, v katerem na začetku pokažeta svoj lažno zadovoljni obraz, počasi pa postajata vse bolj sproščena in iskrena, tako da priznata marsikatero slabost in razočaranje, na koncu pa se jima razodene tudi možnost medsebojnega zbli-žanja in nežnosti. Ana in Rudi seveda govorita v
Miranda Caharija in Livio Bogateč (foto KROMA)
narečju, nabrežinskem in kriškem, v katerem so primešani tudi izrazi, ki jih naši ljudje najpogosteje uporabljajo v vsakdanjem pogovoru. Dialogi zvenijo zelo naravno, pristno in neprisiljeno, nikoli niso pretirano pa-rodisticni, kot se včasih dogaja v narečnih komedijah. Prav z jezikovne plati je v priredbi najbolj razviden osebni doprinos obeh igralcev, ki sta v predstavo gotovo vpletla še marsikatero drugo osebno izkušnjo. Iz nju-
ne interpretacije vsekakor veje dobro poznavanje Človeške duše in tudi razumevajoča naklonjenost do Ane in Rudija. Predstava je tako priložnost za smeh in zabavo, a tudi povod za razmislek o nas in naši družbi. Po prvih dveh predstavah včeraj in predvčerajšnjim na dvorišču Partizanskega kluba v Boljuncu so predvidene ponovitve še po drugih vaseh na Tržaškem, v Benečiji in morda na Goriškem.
DANES V PARKU NA MOUZARJU
31. razstava terana v Repnu
Razstavljenih bo 8 vzorcev terana in 7 vzorcev belega vina
V	parku na Mou-zarju v Repnu bodo danes ob 18.30 odprli 31. izvedbo razstave terana in pokušnjo belih vin, ki jo prireja repentabrska občinska uprava v sodelovanju s krajevnimi društvi in vinogradniki.
V	Kraški hiši bo ob sodelovanju logaškega okteta uradna slovesnost in odprtje razstave slikarja Evgena Guština. Istočasno bodo v kioskih zaceli ponujati vino in repentabrski vinogradniki se kaj radi
ohvalijo, da na tem
oncu pridelajo najboljši teran. Ljubitelji domače kapljice bodo imeli na voljo 8 vzorcev terana, ki so
jih pridelali: Alojz Milic, Anamarija Skabar-Gomizelj, Ivanka Skabar-Lati-no, Milko Škabar, Dušan in Mirko Guštin iz Repna ter Karlo Milic in Lidija Gulič vd. Guštin s Cola. Na pokušnji pa bo sedem belih vin naslednjih vinogradnikov: Dušan Guštin, Milko PuriC, Irma Skabar-PuriC, Alojz Milic, Milko Škabar in Ivanka Skabar-La-tino z Repna ter Karlo Milic s Cola.
Ob 20. uri bo na ploščadi na razstavišču zaplesala folklorna skupina Nagelj iz Toronta v Kanadi, od 21. ure dalje pa bo za ples igral ansambel Zvezde. (B)
VERDI / REVIJA FILMSKE OPERETE
Teden Jeanette Mac Donald
Ameriški junakinji musicala je svet filma v 30 letih odprl sloviti Lubitsch
Video revija »Operetta e dintorni« (Opereta in vse, kar sodi k njej), ki poteka v avditoriju muzeja Revoltella (Ul. Diaz 27), bo prihodnji teden posvečena severnoameriški zvezdnici filmskih musi-calov, Jeanette Mac Donald, ki je bila zelo popularna v tridesetih letih.
Po debutu, ki ga je Mac Donaldova še rosno mlada opravila na sceni glasbene komedije, jo je leta 1929 sloviti režiser Lubitsch izbral za film »Love Parade«, v katerem je nastopila kot partnerka Ma-uricea Chevaliera. Od takrat ji je sreCa na široko odprla vrata, tudi po zaslugi igralkine žareče, nasmejane lepote in prijetnega, kultiviranega glasu lahkega soprana. Prav ta ji je utrl pot v svet filmske
operete, v katerem je pogosto nastopala kot partnerka baritona Eddyja Nelsona.
Ciklus, posvečen Jeanette Mac Donald, se bo v ponedeljek, 12. julija začel z »Uro ljubezni« avtorjev Lubitscha in Cu-korja iz leta 1932. Nadaljeval se bo v torek, 13. julija z van Dickeovim filmom »Naughty Marietta« (1935), v Četrtek, 15. julija z Leonardovim »Maytime« in v soboto, 17. julija s filmom istega avtorja »New Moon«.
Vse projekcije, ki bodo v izvirnem jeziku, se bodo začele ob 18. uri, medtem ko bo v petek, 16. julija, prav tako ob 18. uri ponovitev projekcije Achardo-vega filma »La valse de Pariš«, ki govori o življenju Jacquesa Offenbacha.
PRIREDITVE / POBUDA SKD GRAD
Praznovanje sv. Ivana pri Banih
Tudi pri Banih so se, kot vsako leto, spomnili svetoi-vanskega dne. Za to so poskrbeli elani slovenskega društva Grad, ki so sprva načrtovali prireditev v »Dulanjem brjače« na prostem, a so zaradi hudega naliva morali le-to prenesti v prostore zadruge »Ban«. Praznovanje je vsebovalo pester kulturni program, ki so ga začele pevke dekliške skupine »Vesela pomlad« z Opčin pod vodstvom dirigenta Franca PohajaCa. Skupina je s pesmimi v slovenskem, italijanskem, nemškem in angleškem jeziku navdušila navzoče. Posebno lepo so zazvenele
pesmi iz domače zakladnice.
Sledil je nastop otrok od Banov, ki so podali nekaj narečnih pesmi zamejske pesnice Marije Miot. Prijet-
ni večer so zaključili mladi vajenci klavirske in diatonične harmonike. Tudi ta nastop so poslušalci nagradili s ploskanjem. Po programu so se vsi lahko ok-
repčali s prigrizkom in kozarčkom rujnega. SreColov z bogatimi darovi je le še dodal prijetnega vzdušja veCeru, ki ga tudi moCan dež ni mogel pokvariti.
Dražba slik preložena na ponedeljek
Zaradi nenadne bolezni voditelja bo danes v občinski galeriji v Re-pniCu odpadla napovedana javna dražba dvajsetih originalnih slik uveljavljenih umetnikov iz naSe dežele in Slovenije. Prireditelji so jo preložili na ponedeljek, 12. t.m., vedno ob 19. uri in 70 odstotkov vnovčenih sredstev bodo namenili za pomoC bosanskim beguncem. (B)
Godbeno društvo Viktor Parma - Trebče 1913 -1993
vabi na jubilejne prireditve ob 80 - letnici
PROMENADNI KONCERT
pihalne godbe GORJE pri Bledu
danes, 10. t. m., ob 19. uri - športni park Griža - Trebče
POVORKA IN POZDRAVNI KONCERT GOSTUJOČIH GODB
iz Doberdoba, Nabrežine, Proseka, Doline, Trsta in trebenskih jubilantov
jutri, 11. t. m., ob 17. uri - Športni park Griža -Trebče
v ponedeljek, 12. t. m., ob 17. uri odprtje kioskov
Vsak večer ples z ansamblom Kraški kvintet
VCERAJ-DANES
Danes, SOBOTA,
10.	julija 1993
AMALIJA
Sonce vzide ob 5.26 in zatone ob 20.54 - Dolžina dneva 15.28 - Luna vzide ob 23.39 in zatone ob 12.09.
Jutri, NEDELJA,
11.	julija 1993
OLGA
TEMPERATURA VČERAJ: temperatura zraka 25 stopinj, zraCni tlak 1017,5 mb ustaljen, veter 10 km na uro zahodnik, vlaga 58-od-stotna, nebo skoraj jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 23,2 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI
RODILI SO SE: Davide Alessio, Antonio D’Ambro-sio, Matteo Quargnali, Katarina Zuzek.
UMRLI SO: 67-letni Sauro Bazzocchi, 56-letni Mario Can-ciani, 72-letna Maria Princich, 65-letna Maria Robelli por. Car-gnelli, 89-letni Vittorio Borghe-se, 88-letna Maria Sturm, 81-letni Guido Centini, 86-letna Elvira Bozzer vd. Leban, 61-let-na Edda Natech vd. Bello, 94-letna Antonia Grudevich.
OKLICI:
upravnik Carlo Quinto Degana in univerz, študentka Sabina Brocchi, uradnik Dario Piccin in uradnica Cristina Cecchi, inštalater Gianfranco Vigini in uradnica Adriana Zubin, geometer Marino Pestel in uradnica Rosanna Antonaz-zo, novinar Paolo Quazzolo in učiteljica Giuliana Križman, lekarnar Antonio Vigini in funkcionarka Novel-la Benolich, gledališki tehnik Gristiano de Forheger in uradnica Rossana Facciuto, uradnik Mauro Umer in grafičarka Federica Ramani, šofer Stefano Cerneca in uradnica Daniela Tasso, zidar Vincenzo Corrado in vajenka Serena Lucchesi, ribic Guido Degrassi in trgovka Erika Pohlen, zobo-tehnik Nevio Giorgi in vtr-narica Sabrina Cecchetto, ribič Giorgio Lorello in trg. pomočnica Liana Filippa Valanti, pek Fabio Maurich in gospodinja Marzia Vin-con, trg. pomočnik Sergio Negrino in uradnica Anto-nella Sila, trgovec Tullio Sineri in trgovka Antonella Lonza, agent javne varnosti Gianfranco Vuch in trg. pomočnica Orietta Bonifacio, uradnik Marco Antonio Volpe in uradnica Daniela Fanna, specializiran tehnik Andrea Manganaro in študentka Tanja Kalin.
'' LEKARNE
Od ponedeljka, 5., do nedelje, 11. julija 1993
Normalen urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30.
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Ul. Giulia 1 (tel. 635368), Ul. Zorutti 19 (tel. 766643), Zavije (tel. 232253).
ZGONIK (tel. 229373) -samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Ul. Giulia 1, Ul. Zorutti 19, Korzo Italia 14, Zavije .
ZGONIK (tel. 229373) -samo po telefonu za najnujnejše primere.
NOČNA SLUŽBA
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Korzo Italia 14 (tel. 631661).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVITA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012.
Zdravstvena dežurna služba
Nočna služba od 20. do
OBČINA REPENTABOR 10. in 11. julija 1993 v Repnu
31. RAZSTAVA TERANA
in pokušnja domačih belih uin
Program: Danes, to. t. m.: ob 18.30 otvoritev vinske razstave; nagrajevanje najboljših razstavljenih vin; otvoritev razstave slikarja Eugena Guština; odprtje kioskov na Mouzarju ob 20. uri nastop folklorne skupine "Nagelj" iz Toronta - Kanada
ob 21. do 0.1 ples z ansamblom Zvezde
Jutri, 11. t. m.
ob 8. uri mednarodni balinarski turnir v organizaciji balinarske sekcije Kraški dom in pod pokroviteljstvom občine
ob 9. uri ex tempore za otroke iz vrtca in za
osnovno ter srednješolsko mladino
ob 17. uri odprtje kioskov
od 20.30 do 0.30 ure ples z ansamblom Lojze
Furlan
SD ZARJA - BAZOVICA
vabi na tradicionalni
ŠPORTNI PRAZNIK
danes, 10. t. m. in jutri, 11. t. m. na vrtu Gospodarske zadruge v Bazovici
Oba večera ples.
Igrala bosta ansambla Pomlad in Happy day. Delovali bodo dobro založeni kioski.
Dekliški zbor Devin in Fantje izpod Grmade
vahita na
DRUŽABNI
VEČER
danes, 10. t. m., ob 21. uri na sedežu pevskih zborov v Devinu
8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoC tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
KINO
18. t. m., ob 17.30 v cerkvi na Repentabru odrsko lepljenko o škofu Antonu Martinu Slomšku BOŽJI VITEZ NA SLOVENSKI
ZEMLJI. Lepljenko bo izvedla gledališka skupina Beseda po vodstvom Alek-sija Pregarca.
KD V. VODNIK v sodelovanju z občino Dolino in univerzo v Piši vabi na srečanje o JAMI MEDVEDOV nad Dolino. S posebno vabljeni vsi, ki bi radi aktivno sodelovali pri neposrednem odkrivanju in raziskovanju prazgodovinskih ostankov v naših krajih. Sestanek bo v sredo, 14. t. m., ob 20.30 v prostorih dolinskega društva.
ARISTON - Poletno predvajanje filmov - 21.30 »Jona che visse nella bale-na«, r. Roberto Faenza.
EKCELSIOR - 18.30, 20.20, 22.15 »Bagliori nel buio«, r. Robert Lieberman.
EXCELSIOR AZZURRA - 18.40, 20.20, 22.00 »Ball-room - Gara di ballo«, r. Baz Luhrmann.
NAZIONALE 1 - Zaprto zaradi dopusta.
NAZIONALE 2 - Zaprto zaradi dopusta.
NAZIONALE 3 - Zaprto zaradi dopusta.
NAZIONALE 4 - Zaprto zaradi dopusta.
GRATTACIELO - 17.30, 19.05, 20.40, 22.15 »Un pie-dipiatti e mezzo«, i. Burt Reynolds.
MIGNON - Zaprto zaradi počitnic.
LJUDSKI VRT - Poletno predvajanje filmov - 21.15 »II distinto gentiluomo«.
EDEN - Zaprto zaradi dopusta.
capitol -18.00, 20.00,
22.00 »Lezioni di piano«, r. Jane Campion, i. Holly Hunter, Harvey Keitel.
ALCIONE - 20.15, 22.00 »II cattivo tenente«, i. Har-vey Keitel.
LUMIERE - 18.45, 20.10,
22.15	»Stefano quante sto-rie«, i. Maurizio Nichetti.
GRAD SV. JUSTA - Poletno predvajanje filmov:
21.15	»L’ultimo dei mohi-cani«.
RADIO - 15.30, 21.30 »Sexual Rollerbabies«, pora., prepovedan mladini pod 18. letom.
LH OBVESTILA
SKP Krožek Kras vabi vse, ki bi radi sodelovali na Prazniku komunističnega tiska v Zgoniku na organizacijski sestanek v ponedeljek, 12. t. m., ob 20.30 v gostilni Guštin v Zgoniku.
SK BRDINA organizira vsako sredo razvedrilni športni popoldan za otroke od 3. do 11. leta. Zbirališče na Opčinah na Brdini, ob 17. uri.
SK BRDINA obvešča vse atlete, da so suhi treningi vsak petek ob 17. uri z zbirališčem na Brdini.
SKLAD »M. Cuk« prireja poletne lekcije za popravne izpite. Informacije dobite vsak dan od 10. do 12. ure (razen sobote in nedelje) do 9. julija v uradih Sklada, Narodna ul. 126 - OpCine (tel. 212289).
SKLAD »M. Cuk« prireja KROŽEK LATINŠČINE za
srednješolce, ki nameravajo na klasični, znanstveni in pedagoški licej. Informacije dobite vsak dan od 13. do 15. ure od 12. do 23. julija (razen sobote in nedelje) v uradih Sklada - Narodna ul. 126 - OpCine (tel. 212289)
ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV je začela nabiralno akcijo za postavitev nagrobnega spomenika skladatelju U. Vrabcu. Prosimo, da morebitne zadevne prispevke nakažete na t.r. št. 01/7401/22 pri TKB in na t.r. št. 11385 pri
HPO.
V nedeljo, 18. t. m., ob 9. in 11. uri bo v Domu na Br-
Bi PRIREDITVE
SKP Krožek Kras prireja 16., 17., 18. in 19. .t .m. PRAZNIK KOMUNISTIČNEGA TISKA v Zgoniku. Igrala bosta ansambla Lojze Furlan in Krt.
SLOVENSKA PROSVETA priredi v soboto, 17. t. m., ob 20.30 in v nedeljo,
dini na Opčinah predavanje o masaži in japonskemu naravnemu zdravljenju reyki s praktičnimi prikazi masaže.
KRUT pripravlja 10-dnevno zdravljenje v zdravilišču Radenci od 12 do 22. septembra 1993. Prijave do 23. t. m. od 9. do 17. ure na sedežu krožka, ul. Cice-rone 8, tel. št. 360072 ali 360324.
KMEČKA ZVEZA opozarja elane, ki so v teh dneh dobili vabilo za poravnavo davka ICI v Nabrežini in Dolini, da je datum naveden v vabilu zgrešen. Zato jih vabi, naj se javijo: - v Dolini v sredo, 14. t.m., od 8.30 do 13.00 in od 14.00 do 17.00; - v Nabrežini v petek, 16. t.m., od 8.30 do 13.00 in od 14.30 do 18.00.
S	IZLETA
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV obvešča, da je še nekaj mest za izlet na SvišCake. Vpisovanje je možno v dopoldanskih urah v ul. Cicerone 8, tel. št. 360324.
SK BRDINA organizira izlet v Benetke z ladjo v nedeljo, 18. t. m. z odhodom iz Tržiča ob 8. uri. Vpisovanje na sedežu kluba, Pro-seška ul. 131 na Opčinah 14. in 15. t. m. od 20. do 21. ure. Informacije po tel. St.' 212859 ali 299573.
H ŠOLSKE VESTI
GLASBENA MATICA TRST - šola M. Kogoja sprejema potrditve vpisov svojih gojencev za šolsko leto 1993/94 do 30.t.m. vsak dan razen sobote od 9. do 11. ure na sedežu ul. R. Manna 29.
DTTZ Žiga Zois obvešCa, da so na razpolago diplome od šolskega leta 1973/74 do šolskega leta 1988/89 za knjigovodnje in od šolskega leta 1984/85 do šolskega leta 1989/90 za geometre.
SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - Tajništvo Trst sporoča, da je v teku vpisovanje na tečaje »150 ur» za delavce in odrasle za dosego diplome srednje šole. Tečajev se lahko udeležijo osebe, ki so dopolnile ali do 31. decembra 1993 dopolnijo 16 let starosti (za tiste, ki niso Se dopolnili 23 let je obvezna diploma osnovne šole); teCaji so brezplačni, trajajo eno šolsko leto, od oktobra 1993 do maja 1994 za skupno veC kot 350 učnih ur.; teCaji z italijanskim oz. slovenskim uCnim jezikom bodo potekali na italijanskih oz. slovenskih srednjih šolah; tečaje lahko obiskujejo tuji državljani iz držav, ki niso Članice EGS, ki imajo dovoljenje za bivanje. Rok za vpis zapade 15. julija oz. konec septembra. Prošnje sprejemjo vse državne srednje šole s slovenskim uCnim jezikom na Tržaškem.
SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO
IZOBRAŽEVANJE prireja v šolskem letu 1993/94 v Trstu naslednje tečaje: za dodeljene uradniškemu delu-1.letnik (1.200 ur), za uradnike uvozno-izvoznega podjetje - 2. letnik (1.200 ur), za kuharje - 1. in 2. letnik (1.200 ur letno), osnovne informatike -MS DOS 5, WINDOWS 3 (40 ur ), elek-
tronske razpredelnice (60 ur), urejevanje besedil (60 ur), urejevanje datotek (60 ur), začetniški tečaj ruščine (70 ur), izpopolnevalni teCaj za gostince (30 ur), strojepis z videotipkanjem (150 ur), osnovna informatika za prizadete (50 ur), gledališka šola (150 ur), splošno kmetijstvo (150 ur) in za animatorje (40 ur). Vpisovanje in podrobnejše informacije do 30. t. m. na začasnem sedežu Zavoda, Ul. Revoltella 37, tel. š. 394515, vsak dan (razen sobote) od 9. do 13. ure. Za teCaj iz kmetijstva je vpisovanje tudi na Kmečki zvezi v Trstu, Ul. Cicerone 8, tel.
št. 362941.
H ČESTITKE
Danes se vzameta v Zgoniku EGON DOLIAK in
SONJA KOSIČ. Želimo jima veliko sreče in ljubezni v skupnem življenju, predvsem pa mnogo otrok. Gigi in Gabrijela ter Damjan in Elena.
Danes se .vzameta SONJA in EGON. Srečno jima ldice SKP Krožek Kras.
Nas TOM je pravkar diplomiral iz tolkal na tržaškem konservatoriju. Da bi ga odličen uspeh v tem glasbenem izrazu raznoliko spremljal V ritmu življenja mu v en glas želijo prijatelji harmonikarskega orkestra Synthesis 4.
Pevci zbora Jadran iz Milj iskreno Čestitajo DLANI COLOMBIN ob odlično
opravljeni maturi na poklicnem zavodu J. Stefan.
MALI OGLASI
OSMICO sta v Borštu odprla Maria in Bruno Zahar.
OSMICO ima odprto v Samatorci Stanko Gruden. Pristna kapljica z domačim pršutom.
OSMICO ima Igor Milic v Zgoniku št. 4.
OSMICO ima Boris Pangerc - Dolina 116. ToCi pristno belo in Črno domaCo kapljico.
OSMICA je odprta v Pre-benegu št. 18 pri Jožetu Ra-potcu. Ob belem in Črnem vinu tudi prigrizek.
OSMICO ima odprto Ladi Rebula (Bajta).
OSMICA je v Dolini pri Marju Žerjalu.
NUDIM LEKCIJE iz slovenščine in tujih jezikov. Tel. št. 225267.
NUDIM LEKCIJE iz matematike, fizike, elektronike in informatike. Tel. št. 417689 ob uri kosila.
NUDIM LEKCIJE iz angleščine in latinščine, po dogovoru tudi iz drugih predmetov. Tel. št. 639318.
NA VASI, okolici Trsta, ali Krasu kupim majhno staro hišo ali stanovanje potrebno popravil oz. podrtijo za dostopno ceno. Tel. št.
828251.
V PODKORENU - Kranjska gora nudimo turistične sobe 1. kat. (12 lezišC) po 15 DM nočitev, otroci imajo popust. Možno z zajtrkom, polnim ali polpenzionom.
Tel. št. (003864) 883607.
LJUBITELJU ŽIVALI oddajamo srčkane mucke: dva Crnobela mucka in Crnorja-vo mucko. Tel. št. 911442 od 19. do 20. ure.
SPREMLJEVALKA psov nudi pomoC. Tel. št. (040) 634921.
PRODAM star lesen kmečki voz. Tel. št. 226408.
PRODAM štiri lesene mize, velika ugodnost. Tel. ob uri kosila na št. (040) 200169.
PRODAM polo, letnik 1980. Tel. št. 213750.
NAREDITE nekaj za svoje telo! Simpatične maserke z izkušnjami vam v prijetnem ambientu pomagajo polepšati vsakdanjost. Tel. St. (003861) 559970.
PRISPEVKI
V	spomin na 11. obletnico smrti predragega moža Silvota Budina daruje žena Marica 30.000 lir za Zvezo vojnih invalidov NOB in
30.000	lir za Zadružni center za socialno dejavnost.
V	spomin na Alda Strai-na daruje Marija Petaros (Boršt 8) in otroci 50.000 lir za cerkev v Borštu.
Ob 11. obletnici smrti Ernesta MarsiCa in 37. obletnici smrti hčerke Livije daruje žena in mama 50.000 lir za Center za rakasta obolenja.
V	spomin na pok. Alojza Širco darujejo uslužbenci občine Dolina 50.000 lir za Skupnost družina OpCine.
V	drag spomin na sina Karla daruje mama Kristina
50.000	lir za Skupnost družina OpCine.
Namesto cvetja na grob Franja Žužka darujeta Štefanija in Marta Skerk 40.000 lir za pevski zbor Fantje izpod Grmade.
V	spomin na moža Mirka Radoviča daruje žena Lidija
100.000	lir za MPZ Igo Gruden in 50.000 lir za sekcijo Slovenske skupnosti Devin-Nabrežina.
Ukmar Marija (s Plača) daruje 50.000 lir za pro-seško cerkev.
Družina Felicijana Gnida daruje 50.000 lir za popravilo spomenika padlim v NOB iz Ricmanj.
Odbor postavitve maja daruje 100.000 lir za SKD Slavec.
Namesto cvetja na grob Iztoka Grgiča darujeta Oskar in Milena Grgič
20.000	lir za SZ Gaja.
V	spomin na dragega Uroša darujeta nona Karla in nono Angelo 10.000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob Ernesta Bordona darujejo Vera in Ervina Kral 50.000 lir za MPZ F. Venturini od Domja.
Ob izgubi drage nune izrekajo Nevi Gregori in družini iskreno sožalje
sodelavci podjetja Micro M
Ob smrti Marije Grgič izreka svojcem iskreno sožalje
ŠD Zarja
GORICA
Sobota, 10. julija 1993
NOVICE
Zaposlovanje delavcev iz območja tretjih držav
Združenje ANOLF (Associazione nazionale oltre le frontiere), ki deluje v sklopu sindikata CISL, sporoča, da je ministrstvo za delo objavilo navodila glede izdajanja soglasja za sezonsko zaposlovanje delavcev iz držav, ki niso Članice Evropske gospodarske skupnosti. Gre za dispozicije, ki zadevajo predvsem delavce na področju gostinstva v trCaški, goriški in videmski pokrajini.
Soglasje se izda Sele po dejanski ugotovitvi, da je pomanjkanje delavcev v tej dejavnosti stvarno in po ugotovitvi, da ni drugih brezposelnih, z isto ah podobno kvalifikacijo, ki bi bili pripravljeni razpoložljiva delovna mesta sprejeti. Podjetja, ki se zanimajo za zaposlitev sezonskih delavcev, bodo morala sočasno s prošnjo za zaposlitev delavcev v tej sezoni, predložiti tudi dokazilo o izplačanih osebnih dohodkih in socialnih prispevkih za v lanski sezoni zacasn oi zaposlene delavce.
Razprava v DSL glede računov porabe plina in elektrike
Občinski odbor DSL je te dni ponovno razpravljal o vprašanju, ki povzroča precejšnjo nekjevoljo med občani. Gre za težko razumljiv način obračunavanja plina in elektrike s strani občinskega podjetja. Občinski odbor stranke ugotavlja, da je bilo to vprašanje že večkrat na dnevnem redu, vendar pa ga pri mestnem podjetju niso uspeh rešiti, Čeprav bi bilo to mogoCe, saj razpolagajo s sodobnim mehanografskim centrom. Občinski odbor DSL tudi navaja načine, kako bi bilo mogoče izstavljanje računov in plačevanje urediti smotrneje, predvsem pa bolj enakomerno porazdeliti med letom.
Podpisovanje peticije za ustanovitev Kraškega parka
Združenje “Terra-Lega ambiente" prireja danes podpisovanje zahteve za ustanovitev parka na Krasu. Podpisovanje bo danes od 17.30 do 19.30 v prehodu pod Goriško hranilnico na korzu Verdi. Isto zahtevo za ustanovitev parka pa lahko vsakdo podpiše pri odvetniku Paolu Bevilacqui v ulici Du-ca d'Aosta št. 50 od ponedeljka do Četrtka od 10. do 12. ure in od 17. do 19. ure. Pri podpisovanju mora vsakdo pokazati veljaven osebni dokument.
Danes bodo pokopali dr. Tristana Pausija
Pogreb znanega in v težki prometni nesreči pri Dobravljah na Vipavskem preminulega zdravnika Tristana Pausija bo danes ob 9.30 iz mrliške kapele go-riške splošne bolnice, od koder bodo pokojnega prenesli v cerkev sv. Ignaca na Travnik. Pogreb bo na glavnem pokopališču.
lil

POKRAJINA/ PRVA SEJA PO VOLITVAH
Uprava umeščena stroj lahko steče
V začetku seje nekaj proceduralnih zapletov - Branje programskih smernic
Vlado Klemše
Goriški pokrajinski svet, izvoljen 6. junija, je bil na sinočni seji umešCen, prav tako so bili svetovalci in javnost seznanjeni s sestavo pokrajinskega odbora, pa tudi s programskimi smernicami, ki jih namerava uresničevati ekipa ki ji predseduje Monica Marcolini. Pokrajina ima torej novo upravo, upravni stroj lahko steče, Severna liga ima zdaj vse možnosti, da dokaže to, kar je v volilni kampanji obljubljala in napovedovala: uspešnost, prosojnost in še marsikaj drugega, kar močno pogrešamo v italijanski in tudi goriški skupnosti.
Ker se bomo k programskim smernicam še povrnili, bi našo pozornost usmerili k dogajanju na sinoCni prvi seji v tem mandatu, ki je bila, vsaj Ce vzamemo v poštev zunatiji videz, res nekaj posebnega. Že zaradi občinstva, pretežno mladega, ki je napolnilo sicer ob zasedanjih pokrajinskega sveta skoraj dosledno prazno dvorano. Ne niso bili v večini pristaši Lige. Teh je bilo mogoče najmanj. Veliko je bilo predstavnikov raznih strank, ki so prišli, največ iz radovednosti, pa tudi iz drugih raz-
logov, na umestitveno sejo. Novo vzdušje je bilo opaziti tudi na fasadi pokrajinske palaCe, kjer sta, poleg italijanske, plapolali še zastava Evropske skupnosti in zastava pokrajine.
Ker je tudi predsednica v svojem uvodnem poročilu omenila, da paC nova ekipa potrebuje nekaj Časa, da se povsem vklopi v delo, to je bilo razvidno sicer tudi na sinoCni seji in ker bomo uspešnost nove uprave lahko ocenjevali šele Cez Cas, bi nekaj pozornosti namenili proceduralnemu zapletu, takoj na začetku seje, ki ga je sprožil predstavnik zelenih Renato Fiorelli tako glede volilnih izidov, spričo zapletenosti novega volilnega zakona, kakor glede izpolnjevanja pogojev za izvolitev. Navedel je nato še nekaj drugih pomislekov, ter s postavljanjem specifičnih vprašanj, tudi glede zamenjave v pokrajinskem svetu, štirih svetovalcev, ki so sedli na odborniška mesta, postavil na preizkušnjo neizkušenost predsednice ter končno napovedal, da se glasovanja o umestitvi svetovalcev ne bo udeležil. Pomisleke o veljavnosti
sklica seje ter o rokih ( seja naj bi se sklicala že do 3. julija) je izrekel predstavnik DSL Pironi. V razpravo so posegli še nekateri drugi svetovalci.
KonCno je prišlo do glasovanja o umestitvi, oziroma potrditvi izvoljenih. Za je glasovalo 20 svetovalcev, proti je bil eden (Buttignon SKP), eden se je vzdržal, eden pa se glasovanja ni udeležil.
Predsednica je zatem sporočila sestavo pokrajinskega odbora: Enzo Tirelli, Cesare Oblach, Franco Gualtiero, Raul Lovisoni, Aldo Scuor, Giorgio Grossi. Podpredsednik pokrajine bo Tirelli, odbornik z največ pooblastili pa Giorgio Grossi. Predsednica je zase zadržala pristojnosti s področja izvajanja politike enakih možnosti. Tudi glede postopka imenovanja odbornikov, ne toliko glede pristojnosti, ker je ta točno določena, marveč glede načina oziroma rokov v katerih so bila imena sporočena, je bilo slišati nekaj pripomb.
KonCno smo prisluhnili kratkemu predgovoru predsednice in branju programskih točk, o Čemer bomo sicer še podrobneje poročali.
OBČINA / PROTEST OPOZICIJE
Mera je polna!
Zupan Tuzzi gre trmasto po svoji poti. V Četrtek je razposlal vabilo za sejo občinskega sveta, za sredo, 14. in Četrtek, 15. t.m. SoCasno so načelniki svetovalskih skupin prejeli telegram s katerim jih dr. Zappala, načelnik svetovalske skupine KD vabi na srečanje, kjer naj bi se pogovorili o možnem izhodu, da se preprečijo predčasne volitve.
Ni povsem jasno, Ce sta bili pobudi usklajeni, ali pa deluje župan samostojno načelnik skupine spet po svoje. Dejstvo je, da so se predstavniki nekaterih opozicijskih strank (Genovese, Foma-sir, Busolini, Pecorari) v trenutku ko so prejeli dnevni red zasedanja, razjezili in to upravičeno. Zupan je na dnevni red, ki obsega kar 29 točk, uvrstil tudi taka vprašanja, ki nikakor ne sodijo v sklop tekoCe administracije, ampak imajo posebeno politično težo.
V	odprtem pismu javnosti opozarjajo na velika protislovja v ravnanju župana in ostanka občinskega odbora in obenem sporočajo, da se že pripravljajo na predčasne volitve, kajti takšna praksa ne more trajati.
V	pismu predstavniki opozicijskih gibanj in strank navajajo potek dosedanjih srečanj in vsebino dogovorov z župa-
nom. Tako so se na srečanju v Coroninijevi vili dogovorili, da bo župan do 15. julija odstopil in v tem Času se bo občinski svet ukvarjal le z razreševanjem vprašanj tekoCe administracije.
Na naslednjem srečanju so načelniki svetovalskih skupin opozicije ponovno naglasili, da ni mogoCe razpravaljati in odločati o pomembnih zadevah. Izrazili so pripravljenost, da omogočijo nadaljevanje mandata občinskemu svetu, vendar pod pogojem odstopa župana in celotnega odbora in pod pogojem spremembe v programu zlasti kar zadeva bolnišnico in šolo za finančno stražo.
S.julija so prejeli telegram načelnika svetovalske skupine KD s katerim jih vabi na srečanje za razreševanje krize. SoCasno so prejeli tudi vabilo na sejo občinskega sveta z dnevnim redom, ki obsega tudi vprašanja posebe-nega pomena.
Tako ravnanje je zdaj povsem deligitimiralo župana in ostanek odbora.
Podpisniki zagotavljajo, da bodo na soočanje s krščansko demokracijo šli, (srečanje naj bi se odvijalo sinoči) zato ker so za dialog, vendar pa tudi zato, da sogovornikom povedo, da se že pripravljajo na volitve.
GRAD / GLEDALIŠKI FESTIVAL
Fojeva satira o odkritjih K. Kolumba
Danes zvečer bodo v okviru 3. festivala amaterskih gledališč na go-riškem gradu odigrali Fojevo komedijo “Isabel-la, tre caravelle ed un cacciaballe". Komedijo bo uprizorilo gledališče Cooperativa Del Giullare iz Salerna. Gledališče sodi med najboljše skupine na letošnjem festivalu in se poteguje za prvo mesto, ki ga bodo določili med vsemi gledališkimi skupinami gledalci tako, da bodo glasovali z ocenami za vsako gledališko predstavo, ki so jo videli. Skupina velja za eno najboljših amaterskih gledališč v Italiji in je prejela že skorajda vse
najvažnejše nagrade za amaterska gledališča v Italiji (Pesaro, Macerata, Schio, Vicenza, Bolzano, Trento, Verona, Agrigen-to, Siracusa, itd.). Danes zvečer bodo predstavili moCno predelano satirično farso Darija Foja, ki je delo napisal že leta 1963. Gre za komedijo, ki na zafrkljiv in jedek način govori o Kolumbovem osvajanju Novega sveta. V glavnih vlogah nastopajo Gaetano Fana-saro, Flavia Palumbo, Marcello Andria, Enzo Tota, Roberto Lombardi, Augusto Landi, Carlo Avarista, delo pa je zrežiral in sodobno priredil Andrea Carraro. Predstava bo ob 21. uri.
GRADEŽ / SKUPINA OTROK IZ OSIJEKA
SEGHIZZI / ZVEČER NAGRADE
H ČRPALKE □ OBVESTILA
KINO
Teden dni na počitnicah v znamenju solidarnosti
Letovanje je omogočila nadškofijska Caritas
Za petdeset otrok iz Osijeka in njihovih spremljevalcev se zaključuje enotedensko bivanje v kampingu v Gradežu, ki ga je omogočila nadškofijska Caritas, nekatere druge humanitarne organizacije in tudi posamezniki. Danes se gosti že pripravljajo na pot proti domu, kamor bodo šli jutri. Teden dni so preživeli pod platneno streho v Gradežu. Gostom iz Osijeka so se pridružili vrstniki iz Podturna, saj je bil eden od ciljev pobude utrjevanje prijateljstva in sodelovanja. Med bivanjem v Gradežu so bili tudi na izletu v Benetkah, včeraj pa so obiskali goriški grad. V Gorici jih je sprejel nadškof
Bommarco.	Gosti iz Osijeka, vrstniki iz Gorice in spremljevalci v Gradežu - Foto Studio Reportage
Zadnji dan nastopov
Predzadnji dan mednarodne tekmovalne pevske revije je potekal v znamenju enoglasnih zborov. Prvega mesta niso podelili, na drugo mesto se je uvrstil Češki zbor Amici-tia Foerster z 89.17 točkami, na tretjem mestu je ženski zbor liceja Lajos Kossuth iz Ceglčda na Madžarskem s 86.14 točkami, s 85.40 točkami je sledil pevski zbor Citta di Parma, ženski pevski zbor Januš Pannonius iz mesta Pecs na Madžarskem je prejel 84.03 točk, ženski pevski zbor S. Pio XX iz Trsta pa je prejel samo 71.83 točke. Včeraj zveCer ob 21. uri je bilo v dvorani goriške telovadne zveze UGG tudi podeljevanje dosedaj že določenih nagrad v polifo-
niCnem petju in slovesen koncert nagrajenih zborov. Danes pa bo na sporedu zadnji del zborovskega tekmovanja, ki se bo pričelo že ob 9. in nadaljevalo ob 15. uri z nastopom zbora S.Pio X iz Trsta, zbora Giuseppe Pe-resson iz kraja Piano d‘Arta, za njima bo nastopil ženski pevski zbor Januš Pannonius iz Pecsi, Ljubljanski madrigalisti pod vodstvom Matjaža Sceka bodo zapeli po eno Merkujevo, LebiCevo, Svarovo, Ježevo in VrabCevo pesem, za njimi pa zbor Jubilate iz Legna-na, zbor Gredo iz mesta Dubna in zbor Amicitia Foerster iz Brna. Ob 21. uri bo slovesna razglasitev letošnjih zmagovalcev in slavnostni koncert.
AVTOMOBILI / NA TR2ASKI CESTI
MEJA / KNJIŽICA Z BESEDILOM V DVEH JEZIKIH
Ferrariji na ogled v Gorici
Promocijska pobuda kluba ljubiteljev
V Sloveniji že v obtoku nove prepustnice Strožji nadzor glede kriterija bivališča
Danes je za ljubitelje športnih avtomobilov znamke izreden dan, saj si nekaj primerkov sanjskih avtomobilov iz Ma-ranella lahko ogledajo
na ploščadi pred bencinsko Črpalko Agip na Tržaški cesti, v bližini sedeža italijanskega avtomobilskega kluba (ACI). Med razstavljeni-
mi avtomobili bo Proštov dirkalni ferrari iz Formule 1, mitični stroj za milijarderje F 40, tu bodo še legendarni avto Dino Ferrari 246 in celo 250 Scaglietti. Tu jim bodo mehaniki in sodelavci znane avtomobilske hiše razložili posebnosti in zanimivosti posameznih strojev, na bližnji Črpalki pa bodo ob tej priložnosti ponujali (in opravljali) tudi razne storitve po ugodnih cenah. Na sliki Proustov dirkalni avtomobil ferrari formule 1, ki bo danes na ogled.
V mejnih občinah v Sloveniji so že nekaj Časa v obtoku nove prepustnice. Po zunanjosti se precej razlikujejo od dosedanjih obrazcev, so namreč nekoliko manjše, ovojnica je rjavkaste barve, besedilo pa je natisnjeno samo v slovenščini in italijanščini in ne tudi v srbohrvaščini, kakor je bilo na starih obrazcih.
Naj ob tem povemo, da imajo na italijanski strani še veliko zalogo starih obrazcev in da bodo zato še lep Cas, tudi novim imetnikom, izstavljali knjižice, ki so
bile natisnjene že pred leti in so torej v treh jezikih.
Uvedba novih knjižic za prehod meje v okviru videmskega sporazuma o maloobmejnem prometu pa je bila tudi priložnost, na slovenski strani, za strožje izvajanje kriterija, da imajo pravico do maloobmejne prepustnice le občani s stalnim bivališčem na območju v videmskem sporazumu navedenih obmejnih občin (v Sloveniji jih je sedem). Tako razpolagamo z informacijo, da so v zadnjem obdobju na mejnih prehodih odvzeli
kar precej prepustnic osebam, ki ne izpolnjujejo vec tega pogoja. Tak je recimo primer oseb iz drugih republik nekdanje Jugoslavije, ki v tem Času niso uspeli ali hoteli rešiti statusa državljanstva, nimajo stalnega bivališča na v sporazumu predvidnem območju in torej ne izpolnjujejo enega od osnovnih kriterijev.
Na policiji v Novi Gorici so nam potrdili, da so že do zdaj opravljali tovrstno kontrolo, da pa uvajanje novih prepustnic omogoča bolj kapilarno izvajanje.
Danes popoldne in jutri bodo na Goriškem obratovale naslednje bencinske črpalke
GORICA IP - Trg Crispi ESSO - Ul. Lungo Ison-zo
MONTESHELL - Ul. Aquileia
ERG - Smihelova Ulica AGIP - Ul. Trieste
TRŽIČ
MONTESHELL - Ul. Boito
IP - Ul. Metteotti AGIP - Ul. Cosulich
KRMIN
AGIP - Drevored Vne-zia Giulia
GRADIŠČE
MONTESHELL - Ul. Trieste
ŠKOCJAN
AGIP - Ul. Garibaldi
SLOVRENC MONTESHELL - Ul. D’Annunzio.
ROMKE
AGIP - Ul. Redipuglia MARJAN
MONTESHELL - Ul. Manzoni
STARANCAN AGIP - Ul. Mainardis
SLOVENSKO GOSPODARSKO ZDRUŽENJE GORICA sporoča podjetnikom, ki izdajajo davčna potrdjla (ricevuta fiscale), da lahko uporabljajo stara potrdila do popolne izkoriščenosti zalog. Informacije nudijo v uradih združenja od 8. do 13. ure ali na tel. 32844 - fax 536667.
SPD GORICA priredi v nedeljo, 11. julija izlet v Val Cimoliana, na območje naravnega parka Prealpi Carniche. Vodi Zorko Cotar. Skupne hoje bo od 5 do 6 ur. Prevoz z lastnimi sredstvi. Informacije po tel. 30995.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV priredi v nedeljo, 8. avgusta, izlet in piknik v Mašunu pri Ilirski Bistrici. Ob pikniku in oddihu na visoki planoti bo prosta zabava. Vpisovanje samo v sredo, 21. julija, od 10. do 11. ure na sedežu društva. Samo en avtobus!
GORICA
VTITORLA 20.00-22.00 -24.00»Proposta indecen-te«. Prepovedan mladini pod 14. letom.
CORSO 18.00-20.00-22.00»Qualcuno da ama-re«.
GRADEZ
CRISTALLO 20.30-22.30 -24.30 «Proposta indecente «. Prep. mladini pod 14. letom.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
OBČINSKA 2 pri Sv. Ani, Ul. Garzarolli 154, tel. 522032
POGREBI
Danes ob 9.30 Tristano Pausi iz mrliške veže splošne bolnišnice, ob 11. uri Anselma Racolin vdova Kos iz bolnišnice Janeza od Boga v kapucinsko cerkev in na glavno pokopališče.

SEZONSKI DOPUSTI
GORICA - KORZO ITALIA 197
OD DANES, 10. JULIJA DALJE
VELJKA POLETNA IRAZPREEAJA
LA MAGLIA
TRŽIČ - Ulica Roma 58 - Telefon (0481) 790074
SVET
Sobota, 10. julija 1993
7
KONEC VRHA NAJRAZVITEJŠIH DRŽAV SVETA
Tokijsko obdobje
Sporazum sedmerice o zmanjšanju carin, ameriškega primanjkljaja in evropskih obresti ter odpiranju japonskega trga je šele črka na papirju
Voditelji sedmih najbolj razvitih držav sveta so v petek sprejeli načrt v treh delih za okrevanje mednarodnega gospodarstva, ki že nekaj let zapored tone proti ničelni rasti. Da bi preprečili hude politične težave, ki jih s seboj prinaša tako majhna gospodarska rast - predvsem 23-mi-
lijonsko nezaposlenost samo v državah velike sedmerice -, naj bi vsaka od treh svetovnih območnih velesil žrtvovala najbolj sporne postavke svoje gospodarske politike.
Japonska je obljubila, da bo z ustreznimi davčnimi in monetarnimi ukrepi spodbudila svojo potro-
Barbara Kramzar
šnjo. S tem bi drugim omogočila večji izvoz na svoja tržišča in gospodarsko oživitev po vsem svetu. Seveda samo v primeru, opozarjajo strokovnjaki, če se bo tujim izdelkom tudi res posrečilo prodreti na
Med izobčenci mednarodne skupnosti tudi Hrvaška
TOKIO - Nobeno presenečenje ni, če voditelji najbolj razvitih držav na ves glas grozijo Iraku ali Libiji, čedalje glasneje Severni Koreji in če vsaj z besedami obsojajo Srbijo. Te države so dobro znane izobčenke mednarodne skupnosti, ki jih veliki kaznujejo po svoji volji in presoji - ali pa tudi ne, če od njih tako kot v balkanskem primeru vendarle pričakujejo kakšno konstruktivnejšo regionalno vlogo v prihodnosti. Veliko presenečenje tokijskega vrha je, da se je med njimi znašla tudi Hrvaška, ki so jo nekoč obžalovali kot žrtev srbske agresije na Balkanu. V tokijski politični deklaraciji pa so Hrvaško in njeno vlogo v Bosni in Hercegovini obsodili z enakimi besedami kot Srbijo - obe sta po mnenju udeležencev
vrha sedmerice zaslužni za etnično čiščenje in delitev Bosne. Očitno soglašajo, da Zagreb in Beograd pri tem celo sodelujeta. Letošnje besedilo politične deklaracije sicer ne govori o morebitnem vojaškem kaznovanju balkanskih agresorjev kot lansko.
Zato pa ni nič manj nevarno za hrvaško mednarodno prihodnost. Celo nemški kancler Kohl, tradicionalni zagrebški prijatelj, ki si je pred leti iskreno prizadeval za mednarodno priznanje Slovenije in Hrvaške, tokrat ni dopustil nobenega dvoma o svojih novih občutkih do Hrvaške: »Srbi in Hrvati skušajo uresničiti svoje cilje na hrbtih Muslimanov, ki bi jih radi potisnili v geto,« je dejal nemški kancler in zagrozil obema državama, da jima Zahod ne bo pomagal pri povojni obnovi in razvoju. »Tudman lahko razume naše stališče kot odkrito grožnjo trgovinskim ugodnostim, ki jih ima z Evropsko skupnostjo,« je dodal britanski zunanji minister Hurd. »Nihče ne more računati, da bodo njegova dejanja pozabljena,« je sklenila novo zahodno stališče do hrvaške kanadska premierka Kirn Campbell. (Agencije)
japonski trg. Samo politične odločitve najpomembnejših prestolnic sveta za to ne bodo zadostovale, tuja podjetja bi morala dobiti ključ do japonskega sistema distribucije.
Evropa se je obvezala, da bo zmanjšala svoje obrestne mere, s tem pocenila kapital in omogočila napredek v finančnih tokovih in investicijah. Z drugimi besedami, evropski tekmeci bi radi preprečili zatekanje svetovnega kapitala v nemške banke, ki jim nudijo največje obresti.
Nemška zvezna banka namreč s takšno politiko znižuje inflacijo, ki galopira zaradi monetarnega plačevanja združitve, druge države pa ne morejo dobiti dovolj kapitala za oživljanje proizvodnje.
Združene države Amerike pa naj bi po dogovoru iz Tokia zmanjšale svoj velikanski proračunski primanjkljaj, ki prav tako močno draži ameriški denar, s tem pa tudi vlaganja v vsem svetu, saj je dolar še vedno valuta mednarodnih finančnih in gospodarskih tokov.
Zaradi hudih gospodarskih težav v vseh najrazvitejših državah sveta seveda ni presenetljivo, da so voditelji sedmerice posvetili največ pozornosti prav ekonomiji. Mednarodna politična vprašanja so tokrat potisnili na drugo mesto, še največ besed so na-
menili Rusiji, predvsem zato, ker jim lahko edina pokvari vse gospodarske načrte, če je ne bodo s krediti držali nad vodo. Predsednik Boris Jelcin je zaradi strahu zahodnjakov pred političnim, vojaškim in jedrskim kaosom v nekdanji Sovjetski zvezi dobil tri milijarde dolarjev za prehod svojega realsocialističnega gospodarstva v kapitalistično, obljubili pa so mu tudi pokop hladno-vojnih zakonov, s katerimi so svoji nekdanji sovražnici Sovjetski zvezi preprečevali uvoz visoke tehnologije.
Zadovoljni Jelcin je zato brezskrbno zavrnil japonske namige, ki bi se z njim rada pogovarjala o vrnitvi spornih Kurdskih otokov. »Ce bi se pogovarjal o tem, bi za pot domov potreboval vizo,« je povedal novinarjem z mislijo na svoje domače politične nasprotnike, ki samo čakajo na možnost obračuna z ruskim predsednikom.
Novi gospodarski položaj v svetu pa počasi spreminja tudi političnega. Nemški kancler Kohl je napovedal, da si bo njegova država prizadevala za stalni sedež v VS OZN s pravico veta. Nemčija bo svoja prizadevanja uskladila z Japonsko, z drugo državo, ki jo zaradi njene vloge v drugi svetovni vojni ustanovna listina OZN še vedno omenja kot sovražnico.
G7: kdo in s kom trguje	
	s l• i*i rii
&=j sa sss r5	
HiiniŠHHi	lEE •	*/ ■ .v~LU	ilflilim	"IliBTiililllIfnir f	
Izmenjava blaga in storitev držav G7 presega 50 odstotkov vsega svetovnega uvoza in izvoza.	
Naj večji izvozniki blaga:	Največji izvozniki storitev:
Država	Delež v odst.	Država	Delež v odst.
ZDA	12,1	ZDA	16.7
Nemčija	11,6	Francija	9.4
Japonska	9,2	Nemčija	6.7
Francija	6,4	Italija	6.3
Vel. Britanija	5,2	Vel. Britanija	5.9
Italija	4,7	Japonska	5.1
Nizozemska*	3,8	Kanada	1.8
Kanada	3,6	
*Ni članica G7	(Podatki za 1. 1991 in 1992)	
Članice G7 največ trgujejo z državami v razvoju.	
Tržišča, na katerih najbolj narašča uvoz iz ZDA:	Tržišča, na katerih najbolj narašča uvoz iz Japonske:
Letna izmenjava Tržišče	v odstotkih	_	Letna izmenjava Tržišče	v odstotkih
Kitajska	24,7	Kitajska	39,6
Bližnji vzhod	23,0	Bližnji vzhod	24,9
Latinska Amerika 18,7	Latinska Amerika	22,8
Afrika	11,5	Azija	12,4
Azija	9,9	ES	8,0
(Podatki za 'obdobje 1990-1992) Države v razvoju so najboljše tržišče za članice G7. •	32% severnoameriškega blaga izvažajo v države v razvoju (prav toliko kot na Japonsko in v Zahodno Evropo) •	44% japonskega blaga izvažajo v države v razvoju. •	45% zahodnoevropskega blaga izvažajo v države v razvoju (znatno več kot v Japonsko in v ZDA) 	 ( Podatki za 1. 1992) Vir: Sekretariat GATT, Ženeva	AP/Bob Bianchini	
MADŽARSKA
TEDENSKI KOMENTAR
Zakon o zaščiti manjšin
Madžari trdijo, daje njihov zakon lahko za zgled vsej demokratični Evropi - Podobne zakone bi Madžari radi videli v državah, kjer živijo številne madžarske manjšine, zlasti v Romuniji
Paola Juvenal / AFP
BUDIMPEŠTA - Madžarski parlament je sprejel zakon, ki zagotavlja pravice različnim narodnostnim skupnostim na njenem ozemlju. Sredi viharjev nacionalističnih zahtev v Vzhodni Evropi skuša s tem zakonom Madžarska vzpostaviti pravi model strpnosti in državljanskega čuta.
Besedilo zakona, ki so ga parlamentarci izglasovali skoraj soglasno (proti so bili samo trije poslanci, osem pa se jih je vzdržalo), prepoveduje kakršnokoli obliko diskriminiranja narodnostnih manjšin, prav tako pa tudi vsak poskus prisilne asimilacije in tako »iz pravice manjšine do svo-
je narodnostne in etične identitete ustvarja element človekovih pravic in temeljnih svoboščin«. Vse etnične skupine, ki živijo na Madžarskem vsaj že stoletje in imajo madžarsko državljanstvo s svojim lastnim jezikom, kulturo in tradicijo - so pojmovane kot nacionalne in etnične manjšine.
Besedilo se nanaša na trinajst etničnih skupnosti, ki predstavljajo približno deset odstotkov deset in polmilijonskega prebivalstva. Med njimi je približno petsto tisoč Romov, dvesto tisoč Nemcev, sto tisoč Slovakov, trideset tisoč Hrvatov, petindvajset tisoč Romunov, na tisoče Srbov, Slo-
"'7* :
Felipe Gonzalez v parlamentu (Telefoto: AR)
vencev in Bolgarov, pa tudi majhne skupnosti Armencev, Grkov, Poljakov, Ukrajincev in Rute-nov.
V skladu z novim zakonom bodo etnične manjšine na Madžarskem uživale veliko avtonomijo na ravni krajevnih skupnosti. Zagotovljena jim bosta šolanje in uradna uporaba materinega jezika, prav tako pa spoštovanje do tradicije in kulture posamezne manjšine. Poseben zastopnik, ki ga bo izvolil parlament, bo odgovoren za nadzor nad uresničevanjem manjšinskih pravic. Država je že priskrbela milijardo forintov (11 milijonov dolarjev), ki bodo v dveh le-
tih, 1994 in 1995, dodeljeni kot subvencije manjšinam.
Z izjemo Romov so etnične manjšine na Madžarskem maloštevilčne, dobro povezane med seboj, a pogosto zelo razpršene po državi. Podobno kot Madžari so tudi Slovaki ali Srbi iz Madžarske veliko bolj zaskrbljeni zaradi zaposlenosti in ravni življenja kot pa za obrambo svoje kulturne identitete. Veliko bolj kot za tiste manjšine, ki živijo na svoji zemlji in pravzaprav nikoli niso predstavljali posebnega problema, skuša biti novi zakon zgleden za sosednje države, v katerih živijo Madžari, zlasti po razdelitvi
Madžarske, v skladu s Trianonskim sporazumom iz leta 1920, ki je od domovine odrezal več kot tri milijone Madžarov. Ti so pogosto tarča diskrimi-natornih ukrepov, ki jih predlagajo nacionalistične sile.
Novi zakon, ki so ga pripravljali dve leti, tudi s pomočjo okrogle mize, je po splošnem prepričanju posreden apel, da bi podobno ravnale tudi Madžarske sosede. Budimpešta namreč vztrajno terja uvajanje podobnih ukrepov za več kot dva milijona romunskih državljanov madžarskega porekla, za 600.000 Madžarov na Slovaškem ter za 400.000 Madžarov, ki
živijo na severa Srbije, v Vojvodini. Pred kratkim se je Madžarska vse do zadnjega upirala zamisli, da bi Slovaška vstopila v Svet Evrope, in trdila, da Bratislava ni dala dovolj jamstev v zvezi z uresničevanjem pravic madžarske manjšine, zlasti ne na področju uporabe materinega jezika. Budimpešta prav tako ni podpisala sporazuma, s katerim bi končno opredelili meje med Madžarsko in Romunijo kljub vztrajnim zahtevam Bukarešte, vse dokler slednja ne bo učinkoviteje zajamčila pravic, pomembnih za madžarsko manjšino v Transilvaniji v zahodni Romuniji.
ŠPANIJA / PRIHODNJI TOREK NOVA VLADA
Socialistu Gonzalezu že četrti mandat
V parlamentu so ga podprli katalonski in baskovski nacionalisti - Desnica in levica proti
Rafael Antonio H. Menjivar
MADRID - Španski parlament je v petek zaupal prvaku Socialistične delavske stranke (PSOE) Fe-lipeju Gonzalezu že četrti mandat za sestavo vlade. Gonzaleza so poleg njegovih socialistov, ki so si na zadnjih volitvah priborili 159 poslanskih sedežev, v Cortesu podprli katalonski in baskovski regionalisti, Katalonci za zbliževanje in zvezo (CIU) in Baskovska nacionalistična stranka (-PNV), ki so novi koaliciji zagotovili absolutno večino, 181 glasov v 350-sede-žnem parlamentu.
Proti ponovnemu imenovanju Gonzaleza za
predsednika vlade so se izrekli poslanci desničarske Ljudske stranke (PP) in komunisti, združeni v Združeni levici (TU). Gon-zalezov protikandidat na nedavnih volitvah Jos6 Maria Aznar je izjavil, da njegovi populisti ne verjamejo obljubam dosedanjega premiera, hkrati pa je obljubil podporo in pomoč, če bo se bo vlada lotila resničnih gospodarskih in strukturalnih reform, kakršne je pred volitvami napovedovala tudi Ljudska stranka.
Levičarji, ki so podprli desničarje, Gonzalezu očitajo, da se je povezal v koalicijo z nacionalisti, to pa naj bi pomenilo, da je »-izdal« vse, ki so na volitvah glasovali za njegove »napredne ideje«.
Ker bo imel v parlamentu nasprotnike z levega in desnega krila, ki se redko sporazumeta, bi bilo Gonzalezu prihodnja štiri leta laže kot doslej, če si ne bi nakopal na glavo vse bolj zahtevnih lastnih koalicijskih partnerjev, ki utegnejo vsak trenutek pogo-
jevati podporo vladi z novimi in novimi zahtevami. Katalonci (gospodarsko najrazvitejši del Španije) in Baski (v baskovskih provincah je doma težka industrija) zahtevajo vedno več avtonomije, ki ji Gonzalez načelno nasprotuje.
Gonzalez bo prihodnji torek predstavil novo vlado, v kateri bo menda »združil izkušenost in nove obraze«. Na ministrskih stolčkih je pričakovati tudi neodvisne osebnosti in več žensk kot v njegovih dosedanjih vladah. Socialisti so v Španiji na oblasti že enajst let.
Njegovo veličanstvo -gospodarstvo
Barbara Kramzar
V petek končano vrhunsko srečanje najbolj razvitih držav sveta je v mednarodnih odnosih ustoličilo novega vladarja -Gospodarstvo z veliko začetnico, ki se mu mora politika šele prilagoditi. Kako preprosto je bilo na prvih petnajstih ali šestnajstih srečanjih bogate sedmerice! Takrat je bila že sama zamisel, da bi odpirali denarnice in iz njih vlekli milijarde dolarjev za Rusijo, bogokletna. Ce bi bili veliki iskreni, bi spregovorili o svoji skriti želji po novi železni zavesi. Ker pa so politiki in morajo biti realni, skušajo poiskati čimboljše - beri, čimbolj sebične - izhode za svet, ki je preveč učinkovito stopil dobro staro hladno vojno. Zato, ker so se mednarodni odnosi spremenili v temeljih, čaka kreatorje tudi naše prihodnosti dolga učna doba, kise je s srečanjem v japonski prestolnici šele dobro začela. Dogovor o zmanjšanju ah odpravi carin na osemnajstih industrijskih področjih je pohvalna stvar, ne glede na to, da potrebuje za uresničitev še veliko politične volje in soglasje držav, ki niso smele sodelovati v velikem tokijskem cirkusu. Toda napredek v urugvajskem krogu pogajanj o liberalizaciji svetovne trgovine še zdaleč ne bo dovolj za rešitev vse bolj eksplozivnega sveta. Urugvajski krog je zgodovina, še preden so ga sploh uresničib. Večino kapitala danes ustvarijo na področjih, ki jih zadnja listina Gatta še ne opredeljuje, v informatiki in intelektualni lastnini, skupaj z vsem tistim, kar strokovnjaki opisujejo z bledim imenom usluge ati storitve. Tu je seveda se trg kapitala, ki danes posluje z velikopoteznim zamahom in brez pravih povezav z investicijami ati proizvodnjo. Zato je še posebej ranljiv ter grozi - če se ne bodo pravočasno dogovoriti -z jedrsko različico finančnega razsula iz leta 1929. Razviti so poleg tega preveč uspešno zatrli tudi svojega najpomembnejšega gospodarskega sovražnika iz sedemdesetih let, inflacijo, ter dobiti 23 milijonov brezposehiih, brezkrvne investicije in gospodarski zastoj. Kot da ne bi imeti svojih težav dovolj, jim na vrata trkajo nepomembni ostati. To so lačne in tudi po zaslugi dolgoletnega kolonialnega bo-trovanja politično nerazvite časovne bombe političnih kriz v državah tretjega, četrtega sveta. Ce ne drugače, bodo svetovni pariji vrniti razvitim udarec z množičnimi migracijami in ekološkimi kata-strofarni. Pred takšnimi grožnjami kmalu
nihče več ne bo mogel ubežati.
Zato se bodo morati privilegirani člani svetovne skupnosti naučiti lekcij iz gospodarstva in ekologije ter pozabiti na lepe čase, ko je oboje nadvladovala politika. Celo Marshallov načrt, la je po drugi svetovni vojni dvignil iz ruševin tisti del Evrope, la si ga je za svojega izbral takratni nesporni vladar sveta, Združene države Amerike, in ki je zaokrožil zahodnega bojevnika proti sovjetskemu »carstvu zla«, je bil v svojem bistvu samo varnostna politika.
Kljub novemu spoznanju, da je svet čedalje bolj en sam in da smo vsi odvisni drug od drugega, bomo nekateri vsaj v prehodnem obdobju še vedno bolj odvisni od drugih. Ko so udeleženci tokijskega vrha žugati Iraku ati Severni Koreji, podeljevali milijarde Rusiji in nekaj drobtinic tudi revnim državam, so imeti v mislih samo eno - kako bi jih utišati, da bi se lahko sami s svežimi močmi posvetiti medsebojnemu merjenju moči. Že mogoče, da japonsko politično prizorišče nevarno pretresajo korupcijski škandali in da bo Liberalno demokratična stranka najverjetneje prvič po pol stoletja izgubila vladajoči monopol, toda njene finančne in tehnološke moči te težave ne bodo bistveno zmanjšale. Zato Japonska čedalje bolj ambiciozno vabi k sebi svoje regionalno azijsko zaledje in odriva ameriški varnostni dežnik ob stran. Prav tako je povsem mogoče, da ima Nemčija velike težave s svojimi'v realsocializmu pokvarjenimi vzhodnimi pokrajinami in enako z neposlušnimi evropskimi državami, toda še vedno je Bundesbanka tista, ki kroji vso evropsko politiko, pa naj je vvashingtonski Beli hiši to prav ali ne. Ameriški predsednik Clinton je posredno priznal novo, neameriško obdobje v mednarodnih odnosih z napovedjo, da bo z vsemi močmi skušal preprečiti svojemu kongresu, ki bi rad z ekološkim izgovorom pokopal ustanovitev vseameriškega skupnega tržišča. Pred nami je torej obdobje treh ati petih velesil, ki se bodo predvsem v skladu s svojimi interesi spopadale s svetovnimi izzivi. Tisti, ki se ne bodo mogli priključiti v te vprege, bodo lahko samo opozarjati, da morda novi izzivi tega sveta vendarle potrebujejo kaj več od klasičnega prerazporejanja sil, pa čeprav je zadnje pravilo mednarodnih odnosov enake starosti kot Zemlja.
Sobota, 10. julija 1993
SVET
NOVICE
Bosansko predsedstvo proti delitvi BiH
SARAJEVO - Bosansko-hercegovsko predsedstvo, ki je zasedalo včeraj v glavnem mestu BiH, se je na seji odločilo proti predlogu o delitvi Bosne in Hercegovine na tri dele na etničnih temeljih.
Proti predlogu je glasovalo sedem elanov od desetih, je sporočil predsednik Predsedstva Bosne in Hercegovini Alija Izetbegovič. (Reuter)
Pozivi k priznanju Makedonije
HELSINKI - Parlamentarna skupščina Konference o evropski varnosti in sodelovanju (Kevs) je v zaključnem dokumentu predlagala sprejetje Makedonije v to organizacijo in svetovala vsem državam, ki tega še niso storile, naj priznajo makedonsko suverenost. Proti dokumentu je glasovalo šest članic, med katerimi je bila seveda tudi Grčija. (Reuter)
Kevs na jug Turčije pošilja opazovalce
HELSINKI - Na včerajšnjem zasedanju je Parlamentarna skupščina Kevsa sklenila, da bo na jug Turčije, ki je prizorišče spopadov vladnih sil in kurdskih upornikov, poslala skupino opazovalcev. Dosedaj je bilo v oboroženem uporu Kurdske delavske stranke, ki se že od leta 1984 bojuje za osamosvojitev Kurdistana, ubitih več kot 6.3000 ljudi. Predsednik skupščine Suominen je poudaril, da skupščina ne obsoja nikogar, paC pa samo skuša opozarjati na pereče probleme. Turška vojska je včeraj sporočila, da je na jugu Turčije v akciji ubila devet kurdskih upornikov, petnajst pa jih je priprla. (Reuter)
Nove žrtve spopadov v JAR
DURBAN - V včerajšnjem napadu v Natalu v Južni Afriki je bilo ubitih deset oseb, enajst pa je bilo ranjenih. Tako se je število žrtev medemskih obračunov v JAR v zadnjem tednu dni dvignilo na 150. Predstavnik Afriškega nacionalnega kongresa Skosana je povedal, da je skupina oboroženih Črncev z rdečega minibusa streljala na ljudi, ki so Čakali na avtobus. (Reuter)
Izraelsko maščevanje
MARAYOUN - V napadu proiranske organizacije Hezbolah sta bila včeraj na jugu države ubita dva izraelska vojaka, dva pa ranjena. Samo v zadnjih 24 urah so bili tako ubiti štirje izraelski vojaki. Izrael je že po Četrtkovih napadih Libanonu zagrozil z ostrimi protiukrepi. Izraelski vojaki so tako včeraj s helikopterji napadli oporišče Nacionalne fronte za osvoboditev Palestine južno od Beiruta. V napadu so bili ranjenih trije Palestinci. (AFP)
_____________GRUZIJA / BOJI V ABHAZIJI_________
Moskva želi ohraniti oporišča v Črnem morju
Abhazijcem bi se slabo godilo, če bi se Tbilisi in Moskva zbližala
Stephan Bentura / AFP
SUHUMI - Gruzijski predsednik Sevar-dnadze se je že drugič v tem tednu znašel v življenjski nevarnosti, ko je granata abha-ških upornikov padla v bližino hiše v Suhu-miju, v kateri je predsednik nastanjen. Vse kaže, poročajo tuje agencije, da gruzijska vojska ne bo mogla preprečiti upornikom izpeljave njihovega cilja, to je odcepitve od Gruzije, in vzpostavitve lastne republike ob Črnem morju. V začetku tedna je Ševardnad-ze le za las ušel smrti, ko je sovražna granata eksplodirala le nekaj metrov od avtomobila, v katerem se je peljal.
Gruzijski predsednik je pozval predstavnike sedmih najbogatejših držav sveta, naj pomagajo zaustaviti državljansko vojno v njegovi državi. Sevardnadzejev poziv je prišel v Tokio skupaj s poročilom o dogodku, v katerem bi nekdanji sovjetski zunanji minister skoraj lahko izgubil življenje. Sevardnadze, ki si je sloves pridobil zaradi odprte politike do Zahoda, je svet presenetil kot predsednik rodne države, ko se je odločil v uporno Abhazijo lani poleti poslati čete, ki so, namesto da bi naredile red, le ropale in požigale ter tako domačine le še bolj utrdile v prepričanju, da se morajo osvoboditi. (B. S.)
GUDAUTA - Ob simuliranem napadu na kopnem dve letali Suho) 25 z ruskimi barvami preletavata v nizkem letu nad prodnato obalo pred ravnodušnimi pogledi abhazij-skih separatistov, ki si dajejo opravka na hitrih motornih Čolnih, opremljenih z večvrstnimi metalci raket.
Demonstracija poža-
nje vzklike občudovanja ducatov malih beguncev vseh narodnosti, ki so jih Gruzijci pregnali z juga Abhazije lansko leto.
Odtlej živijo skupaj z družinami v počitniških hišah Gudaute, ki je začasna prestolnica abhazijskih separatistov (na zahodu Gruzije).
»Za nas ne storijo
ničesar. Oni si želijo edinole ohraniti to strateško zračno bazo v Gudauti,« nam zagotavlja skupina starejših abhazisjkih beguncev v trenutku, ko vec letal Suhoj 27 vzleti 800 metrov daleC od nas. Cele tri ure so ruska letala vzletala, vadila streljanje v tarCo in manevriranje ob zračnem spopadu kot v opozorilo gruzijskim letalom, ki bi si drznila leteti proti Gudauti. Fronti se le redkokdaj približajo, kadar postane rusko oporišče v Eširi kot med dvema ognjema ob reki Bumi-sta na severu Suhumi-ja, abhazijskega glavnega mesta, ki je v gruzijskih rokah, tarCa preveč številnih zablo-delih granat.
Rusija je prisiljena zapustiti nekdanja sovjetska oporišča v Gruziji in Azerbajdžanu, želi pa ohraniti svojo navzočnost v Abhaziji, vzhodnem delu Črnega morja nasproti Turčiji, ki je toliko bolj strateško pomembno območje, ker zahodne obale odslej pripadajo Ukrajini.
Gruzijski predsednik Edvard Sevardnadze je zavrnil ponudbo, da bi ostal pod
ruskim okriljem. »Potuje po svetu in išCe pomoC v Združenih državah Amerike, v Turčiji, celo pri Natu, to pa gre Rusom na živce,« trdi Valerij Gumba, predstavnik za tisk abhazijskega ministrstva za obrambo. Tako nam je razložil »dobrohotnost« Moskve do Abhazije.
Po začetnih uspehih ofenzive, ki so jo sprožili v začetku julija, so enote »republike Abhazije«, ki se jim je posrečilo presekati cesto Suhumi-OcamCira na jugu, obstale na mestu, Četudi gre po besedah nekega abhazijskega oficirja, »na splošno gledano, vse po načrtu«.
Nenačrtovana je »velika ladja obalne straže«, še vedno neidentificirana, ki vsako noC onemogoča barže, s katerimi se izkrcavajo abhazijske okrepitve enotam, ki so zavzele cesto proti Ocamciri. Po mnenju abhazijskega oficirja Gruzijci nimajo ladje te velikosti. Meni, da gre za plovilo obalne straže iz Črnomorske flote, vendar ne vedo, ali je ruska ali ukrajinska.
Tbilisi obtožuje Moskvo, da neposre-
Gruzijska garda v mestu Srama v bližini Suhumija (Telefoto: AP)
dno podpira separatiste, s tem pa se utegne zgoditi, da bo zgubil bitko z Abhazijci, ki jih podpirajo »sorodniki« iz kavkaških republik na jugu Rusije in pa njihovi kozaški in armenski zavezniki.
Na meji med Rusijo in Abhazijo pa kljub temu pregledujejo vlake, vozila in potnike ruski graničarji, ki uradno ne dovolijo prenosa orožja.
»Lansko leto so nas Rusi izdali, ko so opremo nekdanjih sovjetskih enot v Gruziji prepustili enotam Edvarda Sevardnadzeja, te pa so nas 14. avgusta 1992 napadle,« nam razlaga poveljnik Gumba. Abhazijci trdi-
jo, da so letala in helikopterji, ki bombardirajo gruzijske linije, iz njihove »flote«, ki šteje kakih pet suhojev 25, oporišče pa imajo na delu ceste proti Gudauti, ki jo uporabljajo kot vzletno stezo.
Eden izmed oficirjev trdi, da stane danes na Črnem trgu v Rusiji letalo SU 25 kakšnih 700 milijonov rubljev (700 tisoC dolarjev), borbeni helikopter Mi 24 stane 100 milijonov rubljev (100 tisoC dolarjev), letalo SU 27 pa 1, 2 milijarde rubljev (1, 2 milijona dolarjev).
»Ruska vojska se na veliko preoblikuje. Oficir ne ve, kaj prinaša jutrišnji dan, medtem ko se Rusija šibi
pod zalogami orožja. Posledica tega je, da je vse naprodaj,« razlaga Ruslan Bartsits, vodja kartografske službe abhazijskega poveljstva. Oklepna vozila v celoti zajamejo od Gruzijcev, nam smeje se razlaga Aslan Ciku, oficir adi-genske narodnosti s severnega Kavkaza.
Kljub »dobrohotnosti« Moskve, ki Abhaziji dobavlja bencin in elektriko, so Abhazijci prepričani, da bi jih Rusija takoj zapustila, Ce bi ji Tbilisi izrazil vdanost. »Bolj se bo Rusija približevala Tbilisiju, večja bo nevarnost separatizma na severnem Kavkazu na jugu Rusije,« trdi poveljnik Gumba.
------ RAZDELJENI SLOVANI ------------
Slovenija in Makedonija sta dokaz, da ni vse tako črno
Državi sta najbolj državotvorni republiki nekdanje Jugoslavije
Med vsemi velikimi	DZEMAL SOKOLOVIč	religij ne zagovarja so-
evropskimi narodi so edinole Slovani razdeljeni, med drugim tudi s tremi velikimi religijami. Ob katolištvu in pravoslavju so si Slovani (vsaj 2, 5 milijona, Ce jih sploh še je toliko) za svoj svetovni nazor izbrali tudi islam. Tisto, kar bi moralo združiti ljudi, razdeljene na plemena in narode, se pravi vera v enega Boga, je, kot menijo nekateri, skozi zgodovino spodbujalo še hujšo razcepljenost in zmeraj veC spopadov.
Sklep bi bil lahko 'tudi povsem nasproten, Ce bi ugotavljali po tistem, kar se je dva dni dogajalo v Ljubljani. Medtem ko cerkveni zbor prosi Sv. Cirila in^Metoda, naj rešita slovanski rod, pater Pavel Uršič opozarja tako Sarajevo kot Mostar in Beograd (z vsemi zadržki v imenih teh treh mest prepoznam samo simbole, na katere je župnik pri tem mislil - islam, katolištvo in pravoslavje), da jih lahko reši samo ljubezen. Ljubezni do Boga pa ni nikjer tam, kjer je ni tudi do človeka, do svojega bližnjega. Ali potemtakem brezbožni vodijo to vojno?
V istem Času, v istem mestu, v isti državi, sta se sestala predsednika dveh držav, ki sta nastali na območju nekdanje Jugoslavije - Milan Ku-Can in Kiro Gligorov. Oba iz držav, ki sta na najskrajnejšem robu,
po vseh drugih pokazateljih pa najbolj umirjeni. Edinih dveh, ki sta ostali zunaj vojne vihre, ki še naprej besni v preostalih nekdanjih republikah; ki sta tudi zunaj revščine in lakote, sovraštva in zla, ki pustošijo po BiH, Hrvaški, Srbiji in Črni gori.
Makedonskemu pravoslavju se očitno ni zdelo prav nie narobe, da je predsednik države Makedonije za svojo prvo pot v tujino, po tem ko je bila Makedonija sprejeta v ZN, za svojo prvo državo, v kateri bo odprl veleposlaništvo, izbral katoliško Slovenijo. Ta izbor seveda ni naključen, je celo obojestranski.
Vsega tega, kar povezuje Slovenijo in Makedonijo, nikakor ni mogoče, kot bi si to mogoče želeli zlobneži, omejiti na tovariša Kučana in Gligorova, se pravi na njuno identično ideološko poreklo. Nekdanji komunisti imajo namreč veliko resnejše razloge za vzpostavitev in razvijanje medsebojnega sodelovanja in veliko bolj bistvene predpostavke, da nadaljujejo tam, kjer so obstali.
Niti pripadnost Južnim Slovanom niti različnim cerkvam ali veram ni bil razlog njune razdružitve od skupne države, še manj pa je njuna nekdanja ideološka bližina zadosten pogoj za sodelovanje. Nobena od obstoječih
vraštva, ampak ljubezen in potemtakem tudi skupno življenje, medtem ko so se prav med komunisti znašli tisti, ki so skupno državo hoteli vpreči v ve-likonacionalni enovprežni voz.
Razlogi, zaradi katerih sta gospoda Kučan in Gligorov (da sta tudi tovariša je očitno) tako uspešno vzpostavila meddržavno sodelovanje, celo mimo fronte, ki je globoka kar nekaj sto kilometrov, so veliko globlji. Slovenija in Makedonija sta se potrdili kot najbolj državotvorni republiki nekdanje Jugoslavije. Obe sta imeli tudi najbolj konstruktiven pristop pri dekonstituiranju Jugoslavije.
Ce bi bilo po njunem, bi ta potekal po Češkoslovaškem modelu. Državotvornost obeh držav, njuna neodvisnost in suverenost so izšle neposredno iz njunega konstruktivnega odnosa do lastne jugoslovanske državotvorne preteklosti. Niti Makedonija niti Slovenija se nista odrekli ne Gligorovu ne Drnovšku. Hrvaška ni bila sposobna za podoben odnos do Suvarja, ne Bosna do Mikuliča, prav tako ne do Bogi-Ceviča. Mogoče tudi to priCa o njunih predi-spozicijah za to, da sta postali državi.
Slovenija in Makedonija sta dokaz, da ni vse tako Črno. Ne Cisto vse od Triglava - do Vardarja.
BES
MODRI TRAMVAJ

Vse je dobilo novo ceno, življenje pa še vedno slane piškavo marko
' S- :
Branko Somen
...vročina, dež in ohladitev pa znova dež in sonce so se elegantno menjavali na gostilniškem vrtu, kjer smo Čakali, da bi modernizirali Vlaško ulico in bi se lahko s tramvajem vrnili domov, Čeprav so nam gostilniški gostje zatrjevali, da bo popravilo trajalo vse do oktobra, do vinske trgatve in Rom jim je odgovoril, da ima dovolj Časa, da ne misli oditi na dopust, ker sovraži morje, posebno kadar padajo vanj srbske bombe in Rom je dodal, da ima morske školjke sicer rad kot vsi Panonci, vendar pa nima denarja zanje, kajti ponoči so mu z avtomobila, parkiranega pred hišnimi vrati, elegantno sneli masko in tako bo namesto v Istro moral z markami v Slovenijo in tam kupiti ukradeni kos preklete pločevine in da bi pozabili na Cas, v katerem se ne bo mnogo spremenilo, kot je zatrdil gospod Krleža, ki bi bil te dni star sto let, in da bi pozabili na kraj v obliki elegantnega tankega šestila in na nesposobno vlado, smo se šli staro dalmatinsko igro, vrgli smo prste v zrak, jih prešteli in Rom je rekel, da je to Črka V, in si takoj izmislil geslo Vuk in Rom je dodal, kako se je pojavil v Beogradu grafit, Ovce vrnite nam Vuka, a Draškoviča in volkulje ni mogla izbezati iz ječe niti Mitterrandova žena, čeprav so bili vsi prepričani, kako bo to zelo koristno, saj bi se tako gospod Miloševič elegantno rešil svojega tekmeca, a si je premislil, mogoče se je tudi on naredil v pogovorih Francoza, pa ni razumel mrtvega diplomatskega jezika ter sklenil, da bo Vuka raje onesposobil in ga vrnil elanom stranke kot prebitega vola, osebo brez zavesti, politično ničlo ter pri tem izjavil, kako je Cist kot solza, to je namreč fraza, ki je postala najprej v modi pri filmskih režiserjih, tudi Veljko Bulajič je izjavil, da je Cist kot solza, ko je Vojvodina z njegovo pomočjo bankrotirala zaradi neuspešnega filma Veliki transport in nekaj podobnega je izjavil tudi gospod Franjo Tudman, ko je slo na tiskovni konferenci za novinarje za unionsko pivo, v Piranskem zalivu pa za cestni koridor ter neke druge Trdinove bajke z Gorjancev, in ko smo znova vrgli prste v zrak, je Rom pokazal samo dva prsta, midva z Romom sva se namreč držala za Čaše, kajti potegnil je neprijeten veter iz Bosne, zadišalo je po ožganih truplih,
strjenih psovkah in izgubljenih iluzijah in Črka B je pomenila Bobetko in Rom je znal povedati, kako se je Bobetko z dobrodušnim obrazom upokojenca ruskega generala vračal z letalom iz Splita in ob njem je sedel nerazpoloženi »pizza-
man« Suško in potem je hrvaški general nenadoma potegnil iz torbe majhen su-venir, modro-beli rešilni pas iz stiropora, na katerem je pisalo Zrinjski, ter ga ponudil obrambnemu ministru, ta pa je rekel, da ga ne potrebuje, in hrvaški ge-
neral je samo dobrohotno pokimal in rekel, veš, mnogi ga niso hoteli, ko pa so ga potrebovali, ga niso imeli pri roki in so utonili in potem smo znova vrgli prste, Rom je za spremembo dvignil samo tri prste in Rom je hotel elegantno vstati od mize in kot užaljeni protestnik oditi v gluho, krlezijansko noC brez ulične razsvetljave in umiril se je šele potem, ko mu je Rom zagotovil, da je dvignil tri prste iz žejne, in ne politične pobude, ker je hotel naročiti še tri piva in ker je hotel reci, kako Hrvaški primanjkuje trifaznega električnega toka, a Rom ni bil tako naiven, kot je bil videti, in počakal je na svoje pivo in nato rekel, da bomo vrgli zdaj v zrak Cim več svojih prstov in tako smo se znašli pri zadnji Črki abecede, Z je namreč pomenilo elegantno življenje in Rom je hitro preklel vsako Črko v besedi ter dodal, da je kljub Čedalje večji draginji življenje iz dneva v dan cenejše in zaklel se je, da zaradi podražitve telefona ne bo poklical žene in ji rekel, da je bil ves dan v banki, kjer je Čakal na izplačilo starega varčevanja, a sva ga midva zmamila iz banke in zdaj je tu, kjer je in troši, kar ima, in da zaradi povečanih storitev hrvaške pošte tudi pisal ne bo vec nikomur, da prav tako ne bo vec potoval s podraženim vlakom, z avtomobilom se namreč tako in tako ne vozi več, ker so mu prvega maja elegantno odvzeli vozniško dovoljenje, pa tudi stikala v stanovanju ne bo več obrnil, sedel bo v temi, Santa Barbara je lahko zaradi njega najbolj neusmiljena svetnica v Vrdoljakov! katedrali duha, kajti poln kufer ima vsega, kajti vse je dobilo svojo novo ceno, pretirano vrednost, življenje samo pa Se naprej stane eno piškavo nemško marko, posebno njegovo, novinarsko, in ko sva ga z Romom vprašala, kako to misli, je odgovoril, da en naboj, ena krogla na fronti stane še vedno eno elegantno marko in toliko je vredno tudi življenje, Ce te krogla ne zgreši, Ce pa te po naključju zgreši, imaš paC podarjeno, zgrešeno življenje in lahko se zaletiš v rit, v svoje... in po teh besedah smo se zazrli v svoje banske pivske pene ter ugotovili, da se okrog nas vrti in draži vse, celo naše dviganje rok, posedajoče potovanje v preteklost, kjer je Romov oce enkrat že doživel prekleto inflacijo ustaške kune...
Foto: Romeo Ibriševič
LJUDJE IN DOGODKI
Sobota, 10. julija 1993
NEMČIJA / GRAMSOV UBOJ
ZDA / PRAVI FINANČNI ŠKANDAL
NOVICE
RAF grozi z novimi atentati
Težke obsodbe za bankrot Keatingovega imperija
Davkoplačevalce bo vsa zadeva stala 2., 5 milijarde dolarjev
Kjrstin Ridlev, Reuter
BONN - Nemška sk-rajnoleviearska teroristična RAF je obotožila nemško državo umora nekega svojega pripadnika in se obvezala, da bo nadaljevala boj proti kapitalističnemu sistemu.
V izjavi, s katero so se teroristi odzvali na tovariševo smrt in na katero so oblasti dolgo Čakale, je RAF poudarila, da se bo po »usmrtitvi« VVolfganga Gram-sa 27. junija, še naprej borila proti državi. Izjavo so teroristi napisali na papir s svojim logo-gramom, puško kalaš-nikov in peterokrako zvezdo, ter dejali, da je treba zrušiti kapitalistični sistem. Čeprav niso omenili posebnih represalij, oblasti vseeno pričakujejo val nasilja.
RAF, ki je pred dvema desetletjema napovedala državi vojno z ugrabitvami in umori zahodno nemških voditeljev, je sklenila nadaljevati s politiko, ki jo vodi od aprila 1992, ko se je odpovedala nasilju proti posameznikom. Pristavila pa je tudi nejasni stavek: »Izhodišče je sedaj drugo: VVolfgang Grams je bil usmrčen...v 23 letih se je izkazalo, da ni mo-
goče vojaško likvidirati RAF.«
Nemška varnostna služba je izjavila, da pričakuje kampanijo terorističnih umorov. Oficir za varstvo ustave je naglasil, da teroristi očitno išCejo podporo radikalne levice ali vsaj prosijo za razumevanje ob povračilnih ukrepih.
Preiskave o skrivnostni Gramsovi smrti, ko so ga policisti skušali aretirati v mestecu Bad Kleinen, so se osredotočile na izjavi neimenovanega očividca, ki trdi, da ga je policija ustrelila iz neposredne bližine, potem ko je že ranjen obležal, kar so potrdili	tudi
strokovnjaki. Toda orožje, s katerim je bil ubit, ne pripada policistom. Poleg tega je dvajset agentov izjavilo pred preiskovalci, da niso videli, da bi kdo Gramsa usmrtil.
Minister za pravosodje Sabine Leutheus-ser-Schnarrenberger je postala zadnja politična tarCa vse večjega škandala, zaradi katerega je že izgubil mesto minister za notranje zadeve ter zvezni tožilec, to pa je še bolj osibilo Kohlovo ze utrujeno vlado. Tudi državljani so izgubili zaupanje v državo.
Michael Fitzpatrick, Reuter
Finančnik Charles Keating (Telefoto AP)
LOS ANGELES - Nekdanji finančnik Charles Keating Jr., ki je s svojimi razkošnimi navadami in površnim poslovanjem postal simbol ameriške krize na področju prihrankov in posojil, je bil v Četrtek obsojen na 12 let in pol zapora zaradi izsiljevanja in drugih prekrškov.
Sodnica Mariana Pfaelzer je tudi odredila, da mora Keating zveznim oblastem plačati 122 milijonov dolarjev zaradi steCaja Keatingo-ve banke, ki je davkoplačevalce stal 2, 6 milijarde dolarjev.
Nekdanjega šefa danes ne vec obstoječega podjetja Lincoln Savings and Loan so obosodili na 151 mesecev zapora. Poleg tega je 69-letnega moža zvezno sodišče na začetku lanskega leta obsodilo na 10 let zapora, ker je opeharil na tisoCe priletnih investitorjev. Sodnica, ki mu je tudi prepovedala, da bi se kdajkoli spet udejstvoval na področju finančnega poslovanja, ga je obsodila na skoraj dvojno kazen, predvideno za tovrstne prestopke, saj se je tudi mož dvojno izkazal. Izjavila je, da so izgube v tem primeru tako velike, da je možnost, da bi jih obtoženec izplačal malo
verjetna. Keating je bil videti pobit in utrujen, vendar je ostal brezizrazen, ko je slišal obsodbo in ni želel dati nobene izjave.
Namestnica državnega tožilca Aliče Hill je zahtevala najvišjo možno kazen, to se pravi od 25 do 30 let zapora, Ceš da je obtoženi krivo prisegal, oviral potek pravice in ni pokazal nobenega obžalovanja, ker je povzročil finančni propad tisočih priletnih investitorjev. Dejala je, da je Črpal denar starejših vlagateljev z rednimi dohodki, da bi potešil svojo in družinsko lakomnost. »Nazadnje je opeharil vse ameriške davkoplačevalce,« je naglasila Hillova, ki je izračunala, da bo stečaj družbe Lincoln Savings stalo vlado dve in pol milijardi dolarjev, saj je povzročil verižno reakcijo, v kateri so propadla številna podobna podjetja.
Keatingov odvetnik Jeffrey Povvell je prosil za uvidevnost, Ceš da bi dve dolgi in zaporedni obsodbi bili dejansko smrtna obsodba. Dodal je tudi, da je Povvell v zaporu že imel težave z zdravjem.
Obsodba je v Četrtek zaključila štiriletno ob-
dobje preiskav in postopkov proti Keatingu in drugim osebam, ki so si prisvajale denar družbe Lincoln Savings in leta 1989 povzročile bankrot podjetja. Keatin-ga so obsodili januarja lani na podlagi 73 različnih obtožb, njegov 37-letni sin, ki so ga spoznali za krivega na podla-
gi 64 podobnih obtožnic, pa Čaka na obsodbo 23. julija letos. Obtožbe so sledile stečaju družbe American Continental Corporation s sedežem v Arizoni ter podružnice Lincoln Savings s sedežem v Kaliforniji, aprila leta 1989. Lastnik obeh družb je bil Keating.
Med sodno obravnavo je porota izvedela, da sta oba Keatinga sklepala namišljene kupčije z zemljišči ter prodala 220 milijonov dolarjev obveznic, da bi prikrila finančne težave, v katerih se je nahajala družba. Tožilci so oba Keatinga obtožili, da sta porabljala denar podjetja za svoje razkošne potrebe. Naglasili so, da je denar služil za nakup zasebnih letal in počitniške hiše v Floridi in je omogočal, da so Keating in elani njegove družine imeli vrtoglave dohodke.
Med obravnavo so proti Keatingu pričali tudi vodilni kadri njegovih družb, Keatingov odvetnik Stephen Neal pa je naglasil, da je mož nedolžna žrtev maščevalne vlade, ki ga hoče kaznovati zaradi njegove javne kritike vladnih prizadevanj. Njegov steCaj je vsekakor naj dražji v zgodovini Združenih držav Amerike.
Keating se je rodil za Časa depresije v Cincinnatiju. Kdor ga pozna, pravi, da sta njegova železna volja in obla-stiželjnost sad revščine, v kateri je odraščal. Revija »Fortune« je leta 1977 v nekem članku napisala, da je Keating napadalen in ošaben ter da je skoraj nemogoče najti koga, ki bi mu mož ugajal.
Zaradi epidemije kolere 235 mrtvih v Biharju
NEW DELHI - Po pisanju indijskega dnevnika v angleščini Times of India je epidemija kolere prizadela indijsko zvezno državo Bihar. Po zadnjih vesteh je od kakih 10 tisoč okuženih umrlo že 253 oseb. Bihar je za pomoC že zaprosil osrednje oblasti in mednarodno skupnost.
Rasno mešanemu paru preprečili posvojitev
LONDON - Jim in Roma Lavvrence nista primerna za posvojitev rasno mešanega otroka, ker ne poznata rasnih problemov. To je razsodila socialna asistenka za rasno mešani par (on je belec, ona pa Azijka), ki v 13-letnem zakonu ni imel otrok. Par je izpolnjeval vse pogoje za posvojitev, zataknilo pa se je med pogovorni z asistentko. Jim in Roma sta ji namreč povedala, da nista doživela v 13 letih odkar živita v norfolkški grofiji nobenega rasnega izpada. »To ni mogoče«, je poudarila asistentka in takoj razsodila, da je par »prenaiven«, da bi občutil rasno nestrpnost.
Obračun med ruskimi vojaki: 4 mrtvi pri Leipzigu
BERLIN - Štiri ruski vojaki so izgubili življenje v streljanju na nekem tovornem vlaku, ki je prevažal vojaški material. Po prvih ugotovitvah je prišlo do prerekanja, ki se je končalo s streljanjem. Življenje sta izgubila dva oficirja in dva podoficirja, nemški preiskovalci so priskavo že prepustili ruskemu vojaškemu sodstvu. V pripora je neki ruski podoficir, ki je bil na železniški kompoziciji, a trdi, da se ni udeležil prerekanja in streljnaja. Na sliki (Telefoto AP): nemški preiskovalci pregledujejo vagon na postaji Taucha pri Leipzigu.
Strmoglavilo rusko vojaško letalo IL-76 •
MOSKVA - Včeraj pri ruskem Pskovu (nedaleč od estonske meje) se je med pristajanjem zrušilo rusko transportno letalo Iljušin-76. V nesreči je življenje izgubilo enajst ljudi (štiričlanska posadka, inštruktor in trije kadeti).
ZDA / TEMPERATURE, KI JIH NA VZHODNI OBALI ZDA 2E DOLGO NE POMNIJO
New York v oklepu pasje vročine
Dekleta v toplessu, kopalne kade kot zasilni bazeni, odprti hidranti - V velemestu je postal hlad najbolj iskana dobrina
V živalskih vrtovih povzroča vročina velike preglavice
Vročina povzroča velike teža- na s gladno vodo, v Pittsburgu ve osebju v živalskih vrtovih, ki pa so za medveda pripravili komora poskrbeti za ohladitev ži- se ledu z zelenjavo in sadjem, vali. Tako v Syracusi brizgajo slo- (Telefoto AP)
Cristlano Del Riccio, Ansa
NEW YORK - Dekleta v toplessu, turisti, ki padajo v nezavest in na vso moC odprti hidranti: taka je bila v Četrtek podoba newyorških pločnikov, ki jih je eden od najhujših valov vlažne vročine tega stoletja spremenil v ogromno savno. V Central Parku je temperatura oplazila 100 stopinj Fah-reneita (okrog 37, 5 Celzija), vendar je termometer v senci in na kraju, kjer vendarle pihlja. »Upoštevajoč vlago je temperatura na mestnih pločnikih danes presegla 45 stopij Celzija,« je izjavil nek meteorolog, »stopiti na ulico pa je kot stopiti v prižgano peč.«
Vročina je povzročila smrt vsaj dveh oseb, od katerih je ena starka, ki je namesto hladilne naprave po pomoti vključila kurjavo. V bolnišnicah so oklicali stanje pripravljenosti, oblasti pa so pozvale prebivalstvo, naj ne pušCa na prosto srenih in pljučnih bolnikov, ostarelih in otrok. Poseben poziv je veljal avtomobilistom, ki naj se odrečejo uporabi vozila, ker je smog lahko smrtonosen.
Na Washington Squa-reu so se nekatera dekleta - ob popolnem ravno-dušju policajev odločila za topless. V Harlemu so fantje odprli hidrante in cele ulice spremenili v bazene, medtem ko je na plaže Big Applea navalila 125 tisoCglava množica. Drugih 25 tisoč oseb se je natrlo v 33 javnih bazenov, ki so se morali odločiti za podaljšanje umika.
Med najbolj peklenskimi kraji so bile platforme postaj podzemne železnice, kjer je temperatura zaradi popolne negibno-sti zraka dosegla mejo Človekove vzdržljivosti. Ob prihodu vlakov se je položaj obrnil na glavo, saj so temperaturo v klimatiziranih vagonih potisnili na polarno nizko raven.
Iz Central Parka so izginile konjske kočije, namenjene turistom, saj konji razbeljenega tlaka ne hi prenesli. Rekorden pa je bil obisk v živalskem vrtu, kjer so se obiskovalci zgnetli v ograjo pingvinov s polarno temperaturo, medtem ko sloni za nobeno ceno niso hoteli na piano.
Izčrpane prebivalce Big Applea so doživeli pravo bombardiranje z nasveti strokovnjakov: izognite se alkoholu in težko prebavljivim obrokom, pijte CimveC in se Cim večkrat vržite v kopalno kad ali pod tuš. Stroga prepoved velja za mestni jogging in vse druge oblike naprezanja, lastnikom psov pa velja nasvet, naj štirinožce ne peljejo na sprehod (ali na potrebo) na pločnik, ampak na trato.
Poleg vročine je rekorde zabeležila tudi poraba električne energije in vode, nič manj pa prodajalci hladilnih in klimatiza-cijskih naprav, ki jim je posel nepričakovano zacvetel. Posebno poglavje so bile kuhinje restavracij, ki so se ob tej priložnosti spremenile v kraje javnega trpljenja.
Dekletom v toplessu v Central parku in damam, ki kvartajo v kopalnui kadi se v New Yorku nihče ne čudi (AP)
KULTURA
Sobota, 10. julija 1993
IZ TUJINE
Zaresna smrt na odru
ASUNCION - Igralec paragvajskega gledališča je prejšnji teden v Santa Rosi, ki leži 180 kilometrov vzhodno od Asunciona, zares umrl na odru. V glavo ga je zadela krogla, potem ko je njegova soigralka v vlogi ljubosumne soproge petkrat ustrelila vanj, pri Čemer naj bi bila pištola nabita s slepimi naboji. Kakor hitro je zaCel Cristobal Godoy, ki so ga mnogi imenovali »ambasador Čustev«, moCno krvaveti, je njegova soigralka Elodia de Arevalos poklicala na pomoC občinstvo, ki pa je njene klice razumelo kot sestavni del igre in jih pod vtisom »veličastne interpretacije« preglasilo z glasnim ploskanjem in vzkliki: »Bravo, bravo!«.
Paragvajski tisk, ki je poročal o nesreči, zaenkrat ni sporočil še ničesar o morebitnih motivih niti o policijski preiskavi. (AFP)
Izobraženci hlastajo po kriminalkah
MIAMI BEACH - Ameriški knjižni poznavalci so opozorili na velikanski porast naklade kriminalnih romanov. Omenjeni romani, ki jih bere na milijone ljudi, so postali najbolj prodajano blago na knjižnem trgu, so povedali strokovnjaki na sestanku ameriškega združenja za prodajo knjig. Avtorji, kot so Agatha Christie, John Mac-Donald, Ellery Queen in Dashiell Hammett, imajo že vrsto let zveste bralce. Toda kriminalni žanr je doživel pravi boom v zadnjih petih letih. Prodajalci knjig so povedali, da se je približno sto knjigarn v Združenih državah posebej specializiralo za prodajo kriminalk, policijskih in vohunskih romanov. Raziskave so pokazale, da je večino bralcev teh romanov visoko izobraženih. Torej omenjeni romani ne spadajo med branje za pogrošen okus, kamor jih nekateri poskušajo uvrstiti. Tako avtorji kot tudi bralci kriminalk poudarjajo, da k popularnosti romanov pripomoreta dve stvari; prvič, da imajo jasen začetek, sredino in konec, in drugič -zmeraj zmaga pravica. (Reuter)
Harvard bo investiral v nočni klub
CAMBRIDGE (ZDA) - Univerza Harvard v Cambridgeu (Massachusetts) bo vložila denar v podjetje HOB Entertainment Inc., ki ima verigo nočnih klubov, je povedal John Sally, odgovorni za Harvardove naložbe.Podjetje HOB Entertainment je znano po klubih The house of Blues, ki jih je v zadnjem letu odprlo v Cambridgeu (Harvard), New Yorku, Chicagu in Londonu. V novembru bodo odprli še dve “hiši bluesa", in sicer v New Orleansu in Los Angelesu. »Mislimo in upamo, da bomo s to naložbo zaslužili veliko denarja,« je dejal Sally, ki pa ni hotel povedati, za koliko denarja gre. (AFP)

6
■
■
1
IZŠLO JE
Revolver, številka 8, junij - avgust 93, izdaja Roza klub, Kersnikova 4, format A4, 50 strani, cena 400 tolarjev
Revolver, revija za kulturna in politična vprašanja, ki izhaja štirikrat letno, je tudi v novi številki nabit s homoerotiko. Takoj za uvodnikom, ki opozarja na nevarnost aidsa, ter domačimi in tujimi novicami sta Nataša S. Vegan in Bojana Vesel pripravili intervju s Sla-venko DrakuliC. Tema pogovora se je dotaknila tudi lezbištva. Prispevek Corning out doma predstavlja, koliko staršev pravzaprav ve, da je njihov sin gay oziroma hci lezbijka, in do kakšnih problemov pri tem prihaja. Nedvomno je zanimivo izvedeti, do Česa je na Nizozemskem pripeljalo sprejetje novega protidi-skriminacijskega zakona. Na podzemni z Rhiann je zgodba Linde Devo, ki je bila objavljena tudi v knjigi lezbičnih erotičnih zgodb in poezije More Serious Pleasure. V rubriki o filmu sta prikazana Neil Jordan, igralec iz filma The Crying Game, Ke-anu Reeves, ld mu je Revolver podelil priznanje za naj obraz, ter 10 naj lezbičnih filmov. Pisatelja Oscarja VVilda predstavlja Gusti Leben, slikarko Je-anne Mammen pa Nataša S. Vegan. V reviji je tudi priloga o pornografiji. Kljub temu da želi biti večina avtorjev neimenovana, so teme same po sebi dovolj zanimive, da pritegnejo k branju. (I. S.)
.. / REVIJE
Časopis za kritiko znanosti, številka 154-155, izdaja Študentska organizacija Univerze v Ljubljani, format B5, 206 strani, cena 1575 tolarjev
NajveCji del revije je tokrat namenjen televiziji. Takoj po uvodniku Igorja Pribca Jože Vogrinec predstavi teorijo in lahkost televizije. Začenja z Neilom Postma-nom, ki pravi, da problem ni v tem, kaj ljudje gledajo. Problem je, da gledamo in da je rešitev treba iskati v tem, kako gledamo. Sele naučiti se moramo, kaj televizija je. Objavljena sta tudi prispevka Davida Morleya o spreminjanju paradigem v raziskavah televizijskega občinstva in Michela Chiona o zvoku na televiziji. Antropološki prispevek je pripravil Iztok Saksida, objavlja pa ga pod naslovom O prebitku gospe Filipe. O sociologiji revščine piše Mojca Novak, in sicer o konceptualnih koreninah raziskovanja (ne) blaginje v slovenski sociologiji. Objavljen je tudi intervju z Michelom Serresom, ki je izšel v reviji Magazine Litteraire, in Serresov prispevek Naravna pogodba z njegove knjige z istoimenskim naslovom. Knjiga Naravna pogodba je v tej številki tudi re-cenzirana. Peter Barbarič, Jure Potokar in Andrej Ilc so pripravili reportaže o glasbi sedemdesetih let, ki ji nekateri pravijo tudi srednji vek popularne glasbe. (I. S.)
ČUDAKU mcVIfMI
t ■
»*[ K-legij« rrrlHtM’
OIKOS
P0PIZMI: •;*(?
TRADICIONALNE PRIREDITVE / LJUBLJANSKI POLETNI FESTIVAL (1)
Ko se poleti prižgejo luči - nekoč
Ko je davnega 1782. leta papež Pij VI. skozi Ljubljano potoval na Dunaj ali ko je skorajda stoletje pozneje vojvoda Franz Karel prispel na ljubljanski kongres, so ju mestni oCetje, kakor se je po takratnih navadah za veljake spodobilo, nastanili v nekdanji samostan nemškega križarskega viteškega reda v osrčju mesta, ki še danes stoji na križišču evropskih poti. In ko sta se, seveda vsak ob svojem Času, pred napornim dnevom, ki je bil pred njima, v meglenem ljubljanskem jutru zazrla v tišino samostanskega vrta, nista pričakovala, da se bo sredi petdesetih let 20. stoletja našel mož, ki bo dodobra preobrazil podobo samostana in ga s tem, ko mu bo dodelil amfitea-tralno podobo, namenil posvetno, a vendar visoko kulturno in umetniško rabo.
Današnja podoba nekdanjega samostana, prizorišče vsakoletnega Mednarodnega poletnega festivala, je nastajala postopoma, prav tako kot sama ideja o poletnih prireditvah v Ljubljani. Potrebno je poudariti, da je misel na poletne prireditve v Ljubljani starejša. 2e pred prvo vojno je bil ljubljanski mestni park Tivoli ne samo priljublje-
Miha Trefalt
IZJAVA
Izjava o
ii lEKjimsivtfn i
muzeju
Letos obeta Slovenski etnografski muzej sedemdesetletnico obstoja. Zal se Sloveniji v sedemdesetih letih ni posrečilo, da bi Muzeju zagotovila lastno stavbo. Muzej je ves Cas podnajemnik v stari muzejski stavbi na Prešernovi 20, M si jo deli z Narodnim in Prirodoslovnim muzejem. V Evropi ni glavnega mesta, ki bi svojega etnografskega muzeja ne imelo v lastni stavbi. Ljubljana je žalostna izjema!
Narodova dediščina, ki jo hrani Slovenski etnografski muzej, pomeni nepogrešljivi del slovenske narodne identitete, ostaja pa skrita in neznana. V skladišču leži 30.000 eksponatov, namesto da bi bili razstavljeni v primernih dvoranah, na voljo obiskovalcem, domačim in tujim.
Slovenska akademija znanosti in umetnosti, katere naloga je raziskovanje in varovanje naravne in kulturne dediščine slovenskega naroda, zaskrbljeno ugotavlja to nemogoče stanje in ne razume odlašanja pri tako važni in nujni odločitvi,-kot je rešitev prostorske stiske. Zato na pobudo svojega razreda za filološke in literarne vede odločno poziva ustrezne javne organe Republike Slovenije, naj se končno odločijo in Slovenskemu etnografskemu muzeju dodelijo eno izmed stavb, ki Čakajo na novo namembnost.
Predsedstvo Slovenske akademije znanosti in umetnosti
no sprehajališče meščanov, temveč v poletnih dneh, ko je bilo osrednje ljubljansko gledališče zaprto, tudi prireditveni prostor, kjer so uprizarjali tako gledališke kot tudi operne
li organizirati poletno gledališče v hotelu Tivoli (nekdanja Svicari-ja), ki »naj bi skrbelo za plemenito zabavo in razvedrilo«. Zal njune prošnje predsedstvo mestnega magistrata in
Ce poskušamo prvih 25. festivalskih let zaobjeti v številkah, potem moramo zapisati, da si je prireditve Poletnega festivala ogledalo toliko ljudi, kolikor jih premore današnja Ljubljana s širšo okolico (470.364), do danes pa se je skozi prireditvene prostore ljubljanskih Križank sprehodila malone celotna slovenska populacija. Skupno število vseh prireditev v omenjenem festivalskem obdobju je znašalo 676, med njimi pa izstopa 1976. leto s 53 prireditvami in 1975. s 46 prireditvami. Med najbolj sušna festivalska leta pa sodi obdobje 1960-61 s skupno 11 prireditvami. Po številu obiskovalcev močno vodi 19. festival z 41.716 obiskovalci in 15. festival s 34.852 obiskovalci, najslabše obiskana pa sta bila festivala z najmanj prireditvami, saj so našteli le 9.906 obiskovalcev. Festival z največ prireditvenimi dnevi je bil 24. Poletni festival, ki je potekal kar 49 dni, Ce pa poskušamo razdeliti Festivalske prireditve po umetniških zvrsteh, ugotovimo, da v obdobju do leta 1967 prednjačijo koncerti (33%), operne predstve (16,3%), sledijo baleti (17,2%), folklorne prireditve (15,2%), gledališke predstave v najširšem pomenu (dramske predstave, pantomima, opereta, musical itd.) pa so bile zastopane le z 15,9%.
predstave in koncerte. Poskus kontinuiranih prireditev v Tivoliju sodi v leto 1930, ko sta dramska igralca Valo Bratina in Rado Železnik zaprosila upravo Narodnega gledališča v Ljubljani, da jima dovo-
gledališCe takrat nista uresničila, vendar pa so med leti 1931 in 1937 v Tivoliju izvedli kar nekaj opernih in operetnih predstav, Čeprav je morala Ljubljana Čakati na pravi festival vse do zgodnjih 50. let.
IZJAVA
Predlog za ustanovitev Sveta za kulturo slovenskega knjižnega jezika
Slovenska akademija znanosti in umetnosti je zaskrbljena spričo vse pogostejših znamenj o premajhni skrbi za slovenščino v javni rabi. Da bi te razmere postopno izboljšati, Akademija na pobudo svojega razreda za filološke in literarne vede v pričujoči javni izjavi predlaga ustanovitev Sveta za kulturo slovenskega knjižnega jezika.
Svet za kulturo slovenskega knjižnega jezika bi bil v pomoč vladi in javnosti. Po službeni dolžnosti naj bi spremljal jezikovne razmere v Sloveniji, opozarjal zlasti na prekoračenje normalnega oziroma še sprejemljivega in predlagal potrebne ukrepe, tudi jezikovno-politicne. Posameznikom in ustanovam bi pisno in ustno svetoval v jezikovnih vprašanjih. Po potrebi bi izdajal jezikovne pripomočke ali taka dela vsaj spodbujal.
Svet za kulturo slovenskega knjižnega jezika naj bi bil v svojem
delu samostojen, glede proračuna pa dodan enemu izmed pristojnih ministrstev, vladi ati parlamentu. Tesno bi sodeloval z ustreznimi znanstvenimi ustanovami, s SAZU, obema univerzama in samostojnimi inštituti.
Podobne ustanove imajo že desetletja v nekaterih zahodnih državah, med drugimi v vseh skandinavskih, njihova koristnost se je izkazala za nesporno. V Sloveniji imamo seveda posebne razmere in te bi predvsem upošteval predlagani Svet.
Svet za kulturo slovenskega knjižnega jezika naj bi uzakonili in uresničili cimprej, izpolnjevali pa bi ga postopno. Zaposloval naj bi strokovnjake za slovenski knjižni jezik in po potrebi tudi zunanje sodelavce. Na čelu sveta naj bi bila skupina znanstvenikov, v kateri bi lahko biti zastopani tudi predstavniki drugih strok.
Predsedstvo Slovenske akademije znanosti in umetnosti
Zgodovino ljubljanskega poletnega festivala kakršnega poznamo danes, bi lahko razdelili na vec obdobij; ne samo po nekaterih reorganizacij-skih, temveč in predvsem po tematskih in konceptualnih vidikih in spremembah repertoarja v posameznih festivalskih letih. Ce je prva leta Festivala zaznamovala programska improvizacija, so naslednji festivali že potekati v znamenju razmišljanja festivalskega odbora o potrebni kvaliteti in zato zmanjšanem številu prireditev oziroma odpravi vsega, kar je bilo amatersko in bi Festival obarvalo z amaterizmom. Prvo obdobje festivala se konCuje z novo programsko shemo. Tako je z uvedbo Operno-bale-tnega bienala 1960. leta steklo iskanje festivalske identitete. Umetniška raven festivala se je dvignila z odpiranjem v jugoslovanski kulturni prostor in s poskusom navezave z nekaterimi evropskimi solisti in skupinami. Ce je prvih sedem ljubljanskih festivalov zajemalo svoj spored iz dramskih, opernih, baletnih del ter koncertnih in folklornih prireditev, ne da bi kakorkoli poudarjalo katero od treh zvrsti, je osmi festival (1960) poskušal v tradicionalno programsko podobo prinesti nekaj novega: omejil se je izključno na baletne predstave jugoslovanskih gledaliških hiš. Logično nadaljevanje baletnega festivala 1960 je bila Revija jugoslovanske opere naslednje leto s sodelovanjem šestih jugoslovanskih opernih hiš. Tako stilno prečiščen koncept festivala se je ohranil samo prvi dve leti od uvedbe operno-baletnega bienala, že v naslednjih letih pa so se na festivalsko prizorišče ponovno vrnile tudi glasbene, folklorne in druge scenske prireditve, izmenjajoCi se baletni in operni del pa je predstavljal samo svojevrsten uvod v vsakoletno festivalsko dogajanje. Pred začetkom desetega festivala (1962) je prišlo do reorganizacije zavoda Ljubljanski festival, ki se je preimenoval v Prireditveno poslovalnico Festival, s tem pa se je spremenil tudi naziv prireditev v Poletne kulturne prireditve. To leto so po poskusih ob prvih festivalih zopet sodelovati tuji izvajalci, ki jih prejšnja štiri leta ni bilo, in s tem prvič prevzeli vec kot
Prizorišče drugega festivala 1954 na Trgu francoske revolucije
Uprizoritev Nušičeve komedije Knez iz Semberije 1913 v Tivoliju
Obiskovalci pri predstavi Gorenjskega slavčka 1931 na terasi hotela Tivoli
četrtino festivalskih prireditev. Prav tako so to leto prvič v Času prireditev preusmerili promet na obvozne ceste, saj je bila zaradi avtomobilskega hrupa zapora ob južnem zidu nujna, začele pa so se tudi priprave na izgradnjo premične strehe nad festivalskim prostorom. Drugo festivalsko obdobje se konCuje z letom 1966, s štirinajstimi Poletnimi prireditvami, saj je to leto nakazovalo zaključek operno-baletnega bienala, ki so ga ponovno obuditi šele Cez pet let. Po končanih štirinajstih prireditvah je prevzel mesto direktorja festivala Danilo BraCiC, ki si je zelo prizadeval, da bi vsako leto nastopile v Ljubljani pomembne
evropske skupine. Ker se ni omejeval na določeno umetniško zvrst, v tem Času operno-baletni bianale ni obstajal, uvajal pa je v festivalsko dogajanje tudi prireditve lahkotnejšega žanra, predvsem z namenom, da bi pritegnil manj zahtevno, vendar številčnejše občinstvo. Program Poletnih prireditev je ostajal eklektičen, ne sicer v takšni meri kot v prvih letih Festivala, vendar pa je moralo preteci kar nekaj let - vse dokler maja 1972 mesta direktorja ni prevzel Dr. Henrik Neubauer, ki je ponovno usmeril festivalske prireditve na operno-baletno bienalno zaporedje, ki je kontinuirano potekalo vse do srede devetdesetih let.
Ce poskušamo zaobjeti prvi obširnejši del zgodovine ljubljanskega festivala - do leta 1976, ko je ljubljanski festival postal elan Evropskega združenja festivalov in s tem enakovreden pen-dant vsem pomembnejšim evropskim festivalskim dogajanjem, vendarle lahko trdimo, da je že pred tem slovensko občinstvo prav po zaslugi te festivalske organizacije zelo zgodaj spoznalo ustvarjalce in umetnike, ki so v svojem Času sodili v svetovni umetniški vrh in tako dokazovati, da umetnost ne pozna meja.
O festivalu danes berite naslednjo soboto, 17. julija, ko se bo zaCel tudi letošnji 41. Poletni festival.
Projekt Bojana Gorenca in skupine V. S. S. D.
DUNAJ - Po uspešni razstavi fotografa Hermana Pivka v Fotogalerie Wien Galerija Skuc nadaljuje s predstavljanjem mlajših slovenskih likovnikov v tujini, zato so konec junija v Kunsthalle Emergasse na Duaju v sodelovanju z dunajskim kulturnim centrom WUK pripravili skupni projekt Bojana Gorenca in skupine V. S. S. D. (njihova zadnja razstava z naslovom RdeCe morje je bila letos v Ljubljani) z naslovom Kreuzpunkt, Korrespondenz H. Umetniki, ki se skupaj predstavljajo na tej razstavi, so že sodelovali pri razstavnih projektih, druži pa jih želja, da bi svojo interpretacijo realnosti utemeljili v komaj ulovljivih lastnostih vidnega, kot so odnos videza in bistva ter razmerje med podobo in njenim realnim referentom. Raznovrstna umetniška dejavnost V. S. S. D., ki sega od slik do instalacij, je že od samega začetka težila k povezovanju različnih elementov v celostno umetnino, ki povsem vključi gledalca in zavzame vso njegovo pozornost, v svoje razstave pa vključuje dela, ki se na različne načine povezujejo z refleksijo o artificial-nem in naravnem, saj je prav narava sama ena izmed njihovih glavnih tem. Razstava, ki so jo odprti konec prejšnjega meseca, bo na ogled do 31. julija. Otto Tohočin-ski
Vizualizacija zgodovine mesta
LJUBLJANA - S pomočjo računalniško obdelanih video sekvenc bodo s projektom računalniške animacije oziroma vizualizacije antične Emone prikazali nastanek in razvoj prvih naselbin na območju današnje Ljubljane. Iz prvih naselbin izpred nekaj tisoč let bodo gradili mesto tako, kot se je dejansko razvijalo vse do današnje podobe, s poudarkom na rimskem obdobju. Projekt bo predstavljen v Regensburgu na Bavarskem, 16. oktobra letos v sklopu predstavitve R S Slovenija zdaj - Slovvenien heute. Pripravila sta’ ga Mestni muzej Ljubljane in podjetje za računalniško vizualizacijo Arxel Ljubljana pod pokroviteljstvom vlade in Ministrstva za kulturo. Projekt bo Slovenijo osvetlil v kulturnem, umetniškem smislu in v tradiciji ter bo prikazal slovenske vrhunske znanstvene in tehnološke dosežke. Celoten projekt temelji na izsledkih izkopavanj in raziskav arheologov dr. W . Schmidta, dr. J. Sašlja in dr. L. Plesničar. Pri izdelavi projekta bodo sodelovali ugledni filmski umetniki, oblikovalci, zgodovinarji in znanstveniki. Gledalcem bodo ustvarili vtis, da so neposredne priče rojstvu Ljubljane z računalniško tridimenzionalno vizualizacijo, animacijo in simulacijo ter elektronsko obdelavo video slik in fotografij, ter tako omogočili fotoreali-stiCni sprehod skozi mesto in njegovo umestitev v realno okolje. Rajka Perevanje
NAPOVEDI PRIREDITEV
Sobota, 10. julija 1993
GLEDALIŠČA
SLOVENIJA
LJUBLJANA
KRIŽANKE
Andrej Anabaptist Rozman: TARUF, režija Vito Taufer. Igrajo: Miloš Battelino, Ivan Godnič, Željko Hrs, Dario Varga, Jožef Ropoša, Uroš MaCek, Robert Prebil, Andrej Rozman, Janez Škof, Niko GoršiC, Ivan Sikora, Stefan Marcec, Sandi Mikluž, Franci Plestenjak, Daniela Pietrasanta (torek, 24. 8. ob 20.30,900 SIT).
Po motivih baleta Bertolta Brechta: LUNA NAD MISSISSIPP1JEM - RAZPRODAJA GREHOV, Opera in balet SNG Maribor (petek, 27. 8. ob 20.30, 900 SIT).
Joseph Strauss: NETOPIR, Opera in balet SNG Ljubljana. »Tempora mutantur«, bi lahko rekli za pojav operete na odru osrednjega slovenskega gledališča. Le-ta je opereto pred vojno poznal in jo gojil, tudi ni opereta nič izjemnega za velika evropska gledališča. Le slovenska domišljavost jo je izbrisala z naših odrov, ker naj bi bda opereta malomeščanska iluzija, torej laž, ki naj bi bila povojnem Slovencu nepotrebna. Opereta je glasbeno-gledališko delo - sicer lahkega, zabavnega značaja. Glasba operete hoče biti dopadljiva in popularna, stilno naslonjena na zabavno glasbo. Na oder pripelje ljudi, karakterje in dogodke iz vsakdanjega življenja. Največkrat se spravi na nezdrave družbene pojave in jih zasmehuje. Latikoživo-st, zaljubljenost vase, zakonska prevara svojo krti-tiko in razgaljenje doživijo tudi v Netopirju. Sam na-
slov operete ne pomeni nič misterioznega ah okultnega, ampak samo maškaradno preobleko glavnega junaka, ki zaradi svoje lahkoživosti ni ne tič ne miš, ne soprog ne ljubimec. Zadosten razlog, da se ga lotijo in razkrinkajo skozi smeh in izmikanje, v barvnih preoblekah (torek, 21. 8. ob 20.30, 1800, 1200 SIT).
LJUBLJANSKI GRAD
Anton Novačan: HERMAN CELJSKI, SLG CELJE, režija: Franci Križaj, Igrajo: Janez Bermež (Herman h. Celjski), Bogomir Veras (Friderik), Renato Jenček (Herman mlajši), Milada Kalezič (Barbara, ogrska kraljica), Darja Reichman (Veronika Deseniška, Friderikova žena) in drugi (četrtek, 26.8. ob 20.30, dvorišče Ljubljanskega gradu, 900 SIT).
MARIBOR
MLADINSKI KULTURNI CENTER, Orožnova 2
Predstavitev gledališkega projekta v izvedbi kulturnega društva DPZ Franc Jamnik iz Ljubljane. Promocija pesniške zbirke z naslovom KRI, MALODUŠJE, LJUBEZEN, ŽIVLJENJE, s pesmimi dijakov Francija Vodopivca, Gorana Završnika in Martina Zupančiča (nedelja, 18.7. ob 21. uri v Klubu MKC).
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
dvorana TRIPCOVICH Festival Operete
Danes, 10. julija, ob 21. uri koncert »Dlusions« pevke UTELEMPER
Pri blagajni dvorane Tripcovich je v teku prodaja vstopnic. Umik: 9-12, 16-19 (zaprto ob ponedeljkih), ob predstavah: 9-12,18-21.
Od 21. do 24. juh ja bo na sporedu opereta L Kalman »Giafin Mariza».
BAZOVICA
V	četrtek, 15. t.m.,ob 21. uri ponovitev predstave SREČANJE z Mirando Caharijo in Livijem Bogatcem. Režija Mario Uršič.
V	petek, 16. t.m., ob 21. ponovitev predstave v Ric-manjih.
GRAD SV. JUSTA Straordinario Estivo
V sredo, 14. in četrtek, 15. tm., ob 21.30 na sporedu Vaneta s Podreccovimi lutkami. Predprodaja vstopnic Pn osrednji blgajani (tel. 578855).
V soboto, 17. in 21. julija bosta na spor rogmt6 *^ast0P^1 bosi3 angleški skuj
iredu koncerta ipini Izit in In-
•V četrtek, 22. julija, ob 21. uri - Recital Paola Rossija V .četrtek, 5. avgusta, ob 21. uri Redral Claudia Bisia.
MIRAMARSKI GRAD
V	juliju so spet pričele večerne predstave LUCI IN ZVOKOV, ki jih organizira Turistična ustanova - Trst Umik predstav v juliju: ob 21.30 in 22.45 - torek: v angleščini in v italijanščini,; četrtek - v nemščini in italijanščini; sobota - obe predstavi v italijanščini.
GORICA
TEATROTENDA
V	sredo, 14. t m., ob 21. uri nastop skupine Giorgio Totola iz Verone z delom S. Tofena »Avventura del si-gnor Bonaventura«
VIDEM
PARKMORPURGO
V	ponedeljek, 12. tm., ob 21. uri bo skupina sodobnih plesov Sosta Palmizi predstavila balet »L’azzurro ne-cessario«, »Balocco« in »Ta. Tuu».
V	četrtek, 22. tm., ob 21. uri bo na sporedu »Di nien-te, del mare« Paola Taggija Recitira Massimo Somagh-no.
UGNANO
ARENA ALPE ADRIA
Danes, 10. tm., ob 21. uri koncert skupine Witz Orkestra
V	četrtek, 15. tm., ob 21. uri - Koncert skupine Legiru-paV petek, 16. tm., ob 21. uri: »C in R Jazz band«.
koroška
ŽELEZNA KAPLA	RADIŽE
Danes, 10. t.m., ob 20. uri bo pred občin- Kulturni dom
skim kopališčem - »21. Poletna noč« . Igral Jutri, 11. t.m., ob 11. uri: Prireditev ob bo znani ansambel Melos, polnočni vložek zaključku delovne sezone in piknik. Priredi-Villacher Rock’n Roli Club.	telj SPD Radiše.
RAZNE PRIREDITVE
SLOVENIJA
LJUBUAMA
KRIŽANKE
Bojan Adamič: SNEGULJČICA, musical, ORKESTER SLOVENSKE POLICp (ponedeljek, 19. 7., torek, 20. 7., sobota, 24. 7., in nedelja 25. 7. ob 21. uri, premiera: 1800, 1200 SIT, ponovitve 1500, 1000 SIT).
NEW SVVING QUARTET in ALENKA GODEC (sreda, 21. 7. ob 21. uri, 1000 SIT).
PIONIRSKA KNJIŽNICA,
Komenskega 9
V spomin Janeza Vajkarda Valvasorja so v knjižnici pripravili razstavo z naslovom Po sledeh J. V. Valvasorja, kranjskega barona, stotnika dolenjske strani dežele Kranjske in člana Kraljevske družbe v Londonu. Otroci si lahko v knjižnici krajšajo čas z reševanjem PRAVLJIČNIH UGANK.
gornji grad
Letos bo že 24. Gornjegrajski praznik, ki bo trajal dober teden dni, in sicer od 10. do 18. julija. V teh dneh se bodo zvrstile številne kulturne, športne in zabavne prireditve. Danes, 10. julija: Pohod na Rogatec, koncert v katedrah.
KOPER
16. FESTIVAL MELODIJE MORJA IN SONCA '93. Prizorišče letošnjega festivala, ki bo potekal v dveh večerih, bo osrednji trg pred Loggio. Tekmovalni večer slovenskih popevk bo v soboto, 10. 7., v petek, 16. 7. sledi Mladi MMS, nova pridobitev festivala, v obliki večera, namenjenega izvajalcem, mlajšim od 19 let, v soboto, 17. 7 pa bo na sporedu že uveljavljeni mednarodni del festivala.
ROVTE
V Domu krajanov v Rovtah bo danes, 10. 7. ob 21. uri gostovala skupina RAST iz Argentine. Predstavili se bodo s pesmijo, plesom in recitali.
SEVNICA
3. SREČANJE LJUDSKIH PEVCEV (nedelja, 11. 7. ob 15. uri v parku na gradu Sevnica).
Srečanje harmonikarjev (danes, 10. 7. ob 15. uri, Lovski dom Zabukovje).
VELENJE
IZTOK MLAKAR, šanson (petek, 16. 7. in sobota 17. 7. ob 20.30, Velenjski grad, 1200 SIT).
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST	d’amore», i. J.Mac Donald in M. Chevaher.
AVDITORIJ MUZEJA REVOLTELLA	Do 31. decembra so na voljo vsako soboto ob
V ponedeljek, 12. t.m., ob 18. uri bo v dvorani 10.30 brezplačni vodeni obiski v Muzej Revol-Muzeja Revoltella predvajanje filma »Un’ora tella.
ZA NAJMLAJŠE
SLOVENIJA
MAPIBOP
LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIBOR, Rotovški trg 1
Lutkovna skupina FRU FRU iz Ljubljane: KAM PA KAM, RDEČA KAPICA (danes, 10. 7. ob 15. uri pred PRO Banko v Gosposki ulici).
Lutkovna skupina FRU FRU iz Ljubljane: RDEČA KAPICA (danes, 10. 7. ob 19. uri v atriju gradu).
Lutkovna skupina US iz Ljubljane: ČRVIVA ZGODBA (nedelja, 11.7. ob 19. uri v atriju gradu).
Lutkovno gledališče BAVASTEL iz Avstrije: KA-SPERL IN ČAROVNIK (ponedeljek, 12. 7. ob 19. uri v atriju gradu).
Lutkovno gledališče Zagreb, Grimm: MATOVILKA (sreda, 25.8. ob 19. uri v atriju gradu).
UKOVNO-LUTKOVNE DELAVNICE:
Lutkovna delavnica s skupino FRU FRU: SANJSKO GLEDALIŠČE (danes, 10. 7. ob 11. uri v atriju gradu).
Lutkovna delavnica s Slavkom Rakušem: USTVA-
RJAMO Z LESOM (sreda, 25. 8. ob 11. uri v atriju gradu)
Lutkovna delavnica z Bredo Varl: PLOSKA LUTKA (četrtek, 26. 8. ob 11. uri v atriju gradu).
Lutkovna delavnica s Slavkom Rakušem: USTVARJAMO Z LESOM (petek, 27. 8 ob 11. uri v atriju gradu).
Lutkovna delavnica s kamniškimi lutkami (sobota, 28.8. ob 11. uri v atriju gradu).
Lutkovna delavnica z Branetom in Majo Solce: LUTKE IZ PAPIRJA (nedelja, 29. 8. ob 11. uri v atriju gradu).
Vse predstave, ki bodo v atriju mariborskega gradu, Grajska ulica 2, se v primem dežja izvajajo v dvorani Lutkovnega gledališča Maribor, Rotovški trg 2, in v Minoritski cerkvi na Vojašniškem trgu.
POSTOJNA
V okviru poletnih, sobotnih lutkovnih matinej bo danes, 10. 7. ob 11. uri v atriju muzeja v Postojni lutkovna pravljica Jane Stržinar: ČAROVNICA ZELENA IN ZAČARANE ROŽICE.
Podreccove marionete se vračajo pred tržaško občinstvo s svojim slovitim »Varietejem«, s katerim bodo v sredo, 14. in v četrtek, 15. julija nastopile na Gradu sv. Justa. Predstavi, ki se bosta obakrat začeli ob 21.30, sodita v okvir festivala »Straordinario estivo«, rezervacije in prodaja vstopnic (po enotni ceni 10 tisoč lir, medtem ko je vstop za otroke do 6 let brezplačen) pa poteka pri osrednji blagajni v galeriji Prottl.
Podreccovim marionetam bosta tudi tokrat vdihnili življenje veliki umetnici starejše generacije, Giannina Donati Braga in Caterina Raimondo Qua-glia, pomagala pa Jima bo skupina mladih, ki so se lutkarske umetnosti naučili na tečajih Stalnega gledališča FJK. Z njimi si teater prizadeva nadaljevati tradicijo Vittoria Podrecce, kise je začela leta J9i4 v Rimu.
	
SLOVENIJA	
LJUBLJANA
Društvo za oživljanje kulturne podobe starega mestnega jedra iz Ljubljane bo uradno svojo letošnjo sezono odprlo danes, 10. 7. ob 21. uri na Pogačarjevem trgu s koncertom orkestra Slovenske filharmonije, dirigent Zoltan Peško, program: P. I. Čajkovski, S. Prokofjev.
KRIŽANKE
OTVORITEV 41. MEDNARODNEGA POLETNEGA FESTIVALA: SIMFONIČNI ORKESTER RTL LUKSEMBURG, dirigent: Leopold Hager (sobota, 17.7. ob 21. uri, 1800 SIT).
Joseph Haydn: LTNFEDELTA DELUSA SALIE-RIJEV KOMORNI ORKESTER (četrtek, 22. 7. ob 21. uri, 1800,1200 SIT).
PROGRAM: Franz Liszt (četrtek, 22. 7. ob 20.30). Tatjana Ognjanovič se je začela učiti klavir s štirimi leti pri Darinki Bemehč, nato je nadaljevala študij na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri Dubravki Tomšič-Srebotnjak. Diplomirala je leta 1986, podiplomski študij pa je končala leta 1990. Izpopolnjevala se je na Dunaju pri Hansu Petermandlu in Viktorju Meržanovu. Je docentka na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Ognjanovičeva je koncertirala v domovini, v Avstriji, Italiji, Nemčiji, Grčiji, Rusiji, na Nizozemskem in na Češkem. Pri založbi Helidon je izšla njena prva gramofonska plošča, za RTV pa je posnela številna dela iz klasičnega in sodobnega repertoarja.
PORTOROŽ
AVDITORIJ
STOLNICA
ANSAMBEL MUSIČA ANTIQUA LABACENSIS (petek, 23. 7. ob 21. uri, vstop prost).
BLED
Promenadni koncert v Zdraviliškem parku v izvedbi Pihalnega orkestra JESENIŠKIH ZELEZARJEV (nedelja, 11. 7. ob 17.30).
Večer komorne glasbe v gradu GRIMSCE. Duet DUMA - kitara in vokal (ponedeljek, 12. 7. ob 20. uri, vstopnine ni).
BOHINJ
Dobrodelni koncert POKLICI ME NOCOJ, nastopih bodo: Pop Design, Čuki, Helena Blagne, godba Gorje... Program bo povezoval Sašo Hribar (četrtek, 15. 7. ob 19. uri, Pod Skalco).
CELJE
V torek, 20. 7. ob 20. uri bo na Kocenov! ulici (vodni stolp) jazz koncert skupine MILKO BAND.
Milko Band sestavljajo mladi slovenski glasbeniki (Milko Lazar, Aleš Rendla, Primož Grašič, Žiga Golob), vsi člani Big Banda RTV Slovenija. Igrajo svoje lastne skladbe, kmalu pa bo izšla tudi njihova nova CD plošča.
POSTOJNA
IMMENSUM AD ANTRUM ADITUS
CIKLUS KLAVIRSKIH RECITALOV SLOVENSKI PIANISTI: Koncert: TATJANE OGNJANOVIČ,
PIRANSKI GLASBENI VEČERI 1993:
KONCERT ZA MLADE IN STARE: ANDREJ ŠIFRER, priljubljeni slovenski kantavtor, vsakoletni gost portoroškega odra (danes, 10. 7. ob 19.30). IRENA GRAFENAUER - flavta, ELIOT FISK - kitara, program: Haendel, Scarlath, Bach, Haydn, GiuMani, Rodrigo, Piazzola (petek, 16. 7. ob 21. uri).
salzburški komorni solisti, vokaino-mstm-
mentalna skupina v zgodovinskih kostumih s programom Mozartovih lahkotnih humorističnih Di-verhmentov, Nottumov in Canzonet ter skladb baročnih avtorjev - Tartinija, Telemanna, Vecchija (petek, 23. 7. ob 21.30, Križni hodnik Piran).
TRŽIČ
STEFAN KORDES, Nemčija, program: F. M. Bartholdy, O. Lindberg, J. Brahms, (danes, 10. 7. ob 18.30 v farni cerkvi v Tržiču).
MATJAŽ MEGLIC, program: J. S. Bach, J. Pachelbel (sobota, 17.7. ob 18.30 v farni cerkvi v Tržiču). ANGELA TOMANIČ, program: J. Trošt, F. W. Za-chau, T. Dubois, J. Trošt (sobota, 24. 7. ob 18.30 v farni cervi v Tržiču).
VELENJE
GLASBENA SOLA FRAN KORUN KOŽELJ-SK1
SLOVENSKI KVINTET TROBIL, program: Purcell, Clarke, Evvald, Rossini, Bizet, Burrell, Krajnčan, Rathbum, Hačaturjan (torek, 13. 7. ob 20. uri).
Prvi koncert udeležencev mednarodne poletne violinske šole IGORJA OZIMA (sreda, 28. 7. ob 20. uri).
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
AVDITORIJ MUZEJA REVOLTELLA
V sredo, 14. t.m., ob 21. uri bosta nastopila sopranistka Sara Dilena in pianist Gnido Cergob.
UGNANO
Jutri, 11. juhja, ob 21.30 (Arena spettacoh) koncert Francesca De Gregorija.
VIDEM
Trg 1. Maggio
Danes, 10. t.m., ob 21. uri bo na sporedu arabska
glasba s skupino Gil Gilala iz Maroka. Do 24. t.m. bodo vsak večer nastopili razni ansambli arabske glasbe.
V	soboto, 7. avgusta, ob 21. uri : Operetni program.
V	torek, 1Q. avgusta, ob 21. uri: Gledališče Verdi iz Trsta »Tutti insieme appasionatamente«.
Giardino del Torso
V	sredo, 14. t.m., ob 21. uri bo na sporedu jazz glasba s skupino Enrico Rava Quartet.
V	soboto, 17. t.m„ ob 21. uri : Folk glasba z Vin-cenzom Zitiellom (harfa).
V	petek, 13. avgusta, ob 21. uri: Nastopil bo trio Frizzi-Comini-Tonazzi.
RAZSTAVE
SLOVENIJA
LJUBLJANA
CANKARJEV DOM
Razstava SLOVENSKI MITI IN LEGENDE je ciklus skulptur in risb, ki jih je STOJAN BATIČ ustvaril v preteklem letu. Zamisli za triindvajset predstavljenih junakov je črpal iz zakladnice slovenskih mitov in legend. Razstava bo na ogled do 18. julija.
Dokumentarna razstava 40 LET GRAFIČNEGA BIENALA LJUBLJANA (Mala galerija, do 18. julija).
KRIŽANKE
15. juhja
KUD FRANCE PREŠEREN
Razstava kseroksnega kopiranja fotoelektrografije 1979-1993, ki pregledno prikazuje ukvarjanje različnih umetnikov s fotokopirnim tiskanjem.
SLOVENSKI GLEDALIŠKI IN FILMSKI MUZEJ, Mestni trg 17
Razstava slik igralke METE VRANIC.
CELJE
Razstava MALE PLASTIKE BOŠTJANA PUTRIHA bo na ogled od 12. do 25. juhja
MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE -CEKINOV GRAD, Celovška 23
Na ogled so tri razstave: ponovna otvoritev razstave slik JANINA KLEMENČIČA: POPOTNA FOTOGRAFIJA (do konca avgusta), Reševanje zavezniških letalcev med NOB na Slovenskem in Plakati in razglasi 1914-1918.
MESTNA GALERIJA
Do nedelje, 11. 7. je na ogled mednarodna grafična razstava Konstruktivistične in kinetične tendence v grafiki. Z mapami in grafičnimi listi se predstavljajo znani evropski umetniki: ALBERS, ARP, BILL, HERBIN, KELLER, LE PARC, LOHSE, MUNAR1, PICELJ, PIENE, SEUPHOR, MONDRIAN, ŠOTO, VASARELV in dragi.
GALERIJA ZDSLU, Komenskega 8
Razstava grafik BOGE DIMOVSKJ. Ciklus iz obdobja 1991-92 v tehnikah globokega tiska - jedkanica, akvatin-ta, suha igra (do 14. juhja).
MODERNA GALERIJA
Razstava 20. MEDNARODNI GRAFIČNI BIENALE. Mednarodni grafični likovni center bo danes, 10. 7. in v nedeljo, 11. 7. ob 11. uri, organiziral javno vodstvo po grafičnem bienalu v Modemi galeriji. Po razstavi bo vodil kustos Pavel Toplak.
KULTURNI DOM SPANSKI BORCI,
Zaloška 61
Razstava kiparja IVA GOISNKERJA - OBLIKOVANJE SOLNIC. Avtor se predstavlja s 50 posodicami za sol iz Upovega lesa
GALERIJA COMMERCE,
Einspielerjeva 6
Razstava slik, unikatnega stekla in nakita UMETNIKOV IZ UKRAJINE bo na ogled do 3. septembra.
BEŽIGRAJSKA GALERIJA,
Dunajska 31
Razstava slik FRANCETA GRUDNA.
GALERIJA LALA, Židovska 5
Razstava slik tržaškega slikarja in grafika ALDA FAMA-
JA
GALERIJA LEK
Do 18. juhja je na ogled razstava POLDRAGI KAMNI Duške in Andreja HOVNDCA.
GALERIJA KRKA, Dunajska 65
Razstava bosanske akademske slikarke JASMINE KODZAGA.
GALERIJA SKUC, Stari trg 21
V galeriji si lahko ogledate skupinsko razstavo de-figure. Na njej bodo zbrana dela desetih avtorjev različnih generacij, ki jim je skupno razmišljanje o prisotnosti/odsotnosti figure v polju umetniškega diskurza.
GALERIJA TIVOLI
Razstava nagrajencev 19. mednarodnega grafičnega bienala (DAVID SALLE, JANEZ BERNIK, A. R PENOK, DIMCE NIKOLOV).
GALERIJA POLJE, Studenec 48
Razstava ASEMBLAZI FANTASTIČNIH ŽIVALI ANE SFILIGOJ.
GALERIJA VODNIKOVA DOMAČIJA, Vodnikova 65
Razstava slik slikarja SEADA ČERKEZA bo na ogled do
LIKOVNI SALON CELJE
Razstava kiparskih del DRAGICE ČADEŽ (do 25. juhja).
KOSTANJEVICA NA KRKI
GALERIJA BOŽIDAR JAKAC
Razstava TONETA LAPAJNETA v Kostanjevici na Krki, ZEMLJA NA JUTI 1991-1993.
LAMUTOV LIKOVNI SALON
Razstava izbranih slik ob 35-letnici Lamutovega likovnega salona: IVANA KOBILCA in FERDO VESEL (do 31.8.). Izbor je pripravil kustos Narodne galerije Ljubljana dr. Ferdinand Serbelj.
KRANJ
GALERIJA V PREŠERNOVI MSI
V	Galeriji v Prešernovi hiši je razstava slik in objektov slikarja KARLA KUHARJA.
GALERIJA MESTNE HIŠE
Na ogled je E. MEDREGIONALNA LIKOVNA RAZSTAVA.
LAŠKO
Razstava ob 90-letnici Čebelarske družine Laško.
MARIBOR
NOVINARSKI KLUB, Vetrinjska 30
Razstava DADO MAR, grafike.
MURSKA SOBOTA
POKRAJINSKI MUZEJ
V	galeriji Pokrajinskega muzeja je na ogled pregledna razstava del akademskega slikarja FERENCA KI-RALVA.
PIRAN
V	Tartinijevi hiši razstavlja svoja dela mlada slikarka SANDRA KUMP. Razstava ima naslov SREČANJE DVEH SVETOV.
POSTOJNA
GALERIJA MODRIJANOV MUN
Razstava del akademskega slikarja iz Avstrije HUGA VVULZA je na ogled do 13. julija.
SEŽANA
V	Galeriji AVGUSTA ČERNIGOJA je odprta edinstvena zbirka tega tržaškega slikarja.
KULTURNI CENTER SREČKA KOSOVELA
Do 27. julija je na ogled je pregledna razstava IVANA VARLA.
ŠKOFJA LOKA
GALERIJA LOŠKEGA MUZEJA
Razstava slik SANDRE PEČENKO.
GALERIJA FARA
Razstava slik in risb MILOJKE BOŽO VIČAR
VELENJE
GALERIJA VELENJE
Razstava fotografij LOJZETA OJSTERŠKA.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
TK GALERIJA
Na ogled je razstava lesorezov umetnikov, ki so bila realizirana na Mednarodni šob za grafiko v Benetkah v letu 1992-93 in na seminarjih, ki jih je vodil Franco Vecchiet
TKB - AGENCIJA MITNICA
V razstavnih prostorih razstavlja najnovejša matericna dela Deziderij Švara.
GALERIJA CARTESIUS
Na ogled je razstava slikarke Marie Terese De Zorzi.
ARTGALLERV
Do 20. juhja je na ogled je razstava ArtEstate ’93 -1. Deželna razstava slikarstva, skulpture in grafike. Razstavljali bodo Franca Batich, Luciana Costa, Bogomila Doljak, Mina Germek, Flavio Girolomini, Barbara Ius, Adriano Janežič, Flavio Riz, Rossdear, Luša Sguazzi, Diego Valentinuzzi.
GALERIJA BASSANESE
Na ogled razstava Michaela Goldberga. Umik: vsak delavnik od 17.00 do 20.00.
ART LIGHT HALL
Do 27. juhja bo razstavljala svoja dela Ema Ferjančič Fric.
MILJE
V	prostorih Letoviscarske ustanove - Ul. Roma 20 - je na ogled razstava slikarke Grazie Pellegrino z naslovom »Pietre scolpite dal tempo« posvečena Krasu. Odprta bo do 28. t.m.je na ogled razstava školjk. Umik: 9-13,16-19, ob sobotah 9-13.
GORICA
GORIŠKI GRAD
V	Pokrajinskem muzeju na goriškem gradu je vsak dan na ogled razstava o proizvodnji in uporabi svile med leti 1725-1915 »Svetlikajoča se nit« ter stalna muzejska zbirka o prvi svetovni vojni in goriška pinakoteka od 10.00 do 13.00 ter od 15.00 do 20.00, ob ponedeljkih zaprto.
Muzej zgodovine in umetnosti je zaprt zaradi popravil.
PALAČA ATTEMS
Pinakoteka - zaprta zaradi popravil.
Biblioteka in Pokrajinski zgodovinski arhiv sta odprta od 9.30 do 12.30.
GRADIŠČE
GALERIJA L. SPAZZAPAN
Umik galerije: od 10.30 do 12.30 in od 15.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto.
MUZEJ ŽIDOVSKE SKUPNOSTI CARLOIN VERA VVAGNER
Na ogled je razstava Srebrnine in sakralne opreme židovske htuigije. Umik :ob nedeljah od 17. do 20. ure, ob torkih od 16. do 18. ure, ob četrtkih od 10. do 13. ure.
MUZEJ REVOLTELLA
Na ogled je stalna razstava »Da Canova a Birni«. V organizaciji Tržaške letoviscarske ustanove se vsako soboto ob 10.30 vršijo vodeni brezplačni ogledi Muzeja Revoltella.
REPNIC
V občinski galeriji je vsak dan od 18. do 21. ure odprta razstava 2. slikarskega ex tempore »Poletni solsticij«. Jutri, 10. juhja, bo javna razprodaja slik, katerih izkupiček bo namenjen Karitas - za pomoč BiH.
VIDEM
PALAČA SAVORGNAN
Do oktobra je na ogled razstava o arheoloških najdbah v Vidmu z naslovom »Zgodovina pod mestom«.
VIHA MANIN - PASSARIANO in PALMANOVA
Do 15. novembra je na ogled razstava ob 400-letnici Palmanove »Palmanova - trdnjava Evrope, 1593-1993«. Razstavljeni so dragoceni predmeti, dokumenti, orožje, reljefi in slike.
ŠPETER
Do 10. julija je v Beneški galeriji na ogled skupinska razstava XVI. Mednarodnega ex-tempore »Podobe iz Nediških dolin«. Ogled: od 17. do 19. ure.
KOROŠKA
CELOVEC
GALERIJA CARINTHIA Alter Pl. 30
Do 30. avgusta 1993 je na ogled razstava Hansa Stauda-cherja.
RTI T ER UMETNA HALA (H.-Gmeiner Str.)
Do 1. oktobra je na ogled razstava »Miserere« G. Herol-da in W. Biittnerja.
ARS TEMPO RIS (Herreng. 14)
Na ogled je razstava Stuhlobjekte.
GALERIJA FREUND
Se danes, lO.tm., je na ogled razstava Franza Motsch-niga.
BELJAK
GALERIJA UNART
Do 31. tm. bo na ogled razstava slikarke Ingrid Cemy.
PUBERK
GALERIJA FALKE-KUHN
Se danes, 10. t.m., razstavlja Gustav Januš.
ROŽEK
GALERIJA SIKORONJA
Do 11. julija bo na ogled razstva »Hiša ob reki« -Markuš Orsini-Rosenbeig.
BOROVLJE
PUŠKARSKI MUZEJ je odprt do 9.oktobra 1993. Po dogovoru je možen tudi ogled v skupinah.
BEGUNJE
GALERIJA AVSENIK
Na ogled je razstava slik KUD Dr. Lojz Kraigher.
KULTURNI DOGODKI
Sobota, 10. julija 1993
TARAB / NA VIDEMSKEM TRGU PRVEGA MAJA
KNJIŽEVNOST / PREMSKA SREČANJA
POSVET / ZGODOVINARJI, ARHEOLOGI IN LINGVISTI n
V znamenju arabske glasbe
Festival bo trajal od danes do 24. julija
Jasnina nad Premskim gradom
Prijazno ozračje in zoninniv potek sto tokratni prireditvi zagotovilo velik uspeh
Rižanski placit po 1200 letih še vedno buri duhove sosedov
Aleš NValtritsch
Delo na področju glasbe, gledališča in kulture iz leta v leto širi svoja obzorja in odkriva nove vrednote. Tako publika kot sami izvajalci so nosilci novih zahtev in soočanj različnih kultur, spoštovanja narodnosih vrednot in sožitja.
Vse to daje festivalu arabske glasbe Tarab - ki bo potekal v Vidmu od danes do 24. julija - poleg glasbenih Se Številne druge motivacije. Tarab je prvi italijanski festival, ki je v celoti posvečen arabski glasbi in kulturi. Besedo Tarab so uporabljali filozofi in kulturniki že v desetem stoletju in z njo označevali ganjenje, opojnost in ekstazo, ki jih glasba na najvisji ravni lahko povzroča. Arabska glasba teži k abstraktnosti, zgublja se v melosu slogov, tudi glas se spreminja v glasbeno igro. Svojevrstna igra naglasov in posebna ritmična lestev dajeta tej glasbi posebno strukturo.
Letošnji Tarab nam daje možnost prisluhniti predvsem glasbenemu svetu Maghreba (Maroko, Alžirija, Tunizija in Libija) in Egipta, prihodnje leto pa se bomo srečali z Bližnjim vzhodom. Prvi koncert festivala bo drevi, ko bo
nastopila maroška skupina Jil Jilala. Maroko je edina država, ki ni bila pod vplivom Turkov in to se pozna tudi v glasbi, kjer je velik vpliv berberske in afriške kulture. V torek, 13. julija bodo na vrsti elani tunizijskega ansambla mističnih pesmi in plesov Al Tari-qua, 15. julija pa najvažnejši izvajalec glasbe ma-louf, tradicionalnih tunizijskih melodij, Tahar Gharsa. Koncerti se bodo nadaljevali do 24. julija, ko bo festival zaključil
Cheb Khaled, kralj rala, moderne arabske glasbe. Poleg koncertov, ki bodo vsi*ob 21. uri na Trgu prvega maja v Vidmu, ponuja festival Tarab vsak dan ob 18. uri Se vrsto drugih zanimivih predavanj, razprav in filmov o arabski glasbi in kulturi nasploh. Podrobnejše informacije lahko dobite na tel. 0432/504765.
Na sliki: tunizijski glasbenik Tahar Gharsa, ki bo v Četrtek, 15. julija predstavil tradicionalno glasbo malouf.
Letošnje, že sedmo srečanje pisateljev in ljubiteljev literature na Prem-skem gradu je zares potekalo v vsestranskem jasnem, vedrem vzdušju, od ravno pravšnjega svežega in sončnega poletnega popoldneva do zadovoljstva številne publike. Tudi grajski prostor z lepo urejenim »odrom« - za literarni večer in za sodelovanje baročnega kvarteta iz Ilirske Bistrice pod oboki -sta prispevala k bolj svečanem vzdušju. Prostor so namreč »po grajsko« uredili udeleženci slikarske kolonije, mladi umetniki, ki so se v tednu pred tem zbirali v grajskih prostorih in tam piredili tudi razstavo svojih stvaritev. Srečanje, ki sta ga pripravila (po malo drugačnem »receptu« kot dosedanja) Združenje književnikov Primorske in ZKO Ilirska Bistrica, je vse potekalo v popoldanskem in večernem pasu. V prvem delu, imenovanem sicer Okroga miza, so trije mladi raziskovalci: pesnik in klasični in filolog Brane Senegačnik iz Ljubljane, esejist, urednik in pisatelj Miran Košuta iz Trsta ter slavistka in raziskovalka Ivana Slamič iz Ajdovščine podali troje zanimivih in svežih referatov: o tendencah v mlajši slovenski poeziji danes, o odnosu skla-
Jasna Kodrič
dateljev do uglasbitve nekaterih Kosovelovih pesmi ter o ajdovskem pisatelju Danilu Lokarju, ki bi letos dopolnih sto leto.
Pričakovanje literarnega nastopa je bilo posebej napeto, saj so bila med imeni tudi zelo znana, nekateri v vseslovenskem, drugi pa predvsem v primorskem prostoru, tu pa smo si jih lahko ogledali »od blizu«, slišali njihov glas, spoznavali njihovo osebnost iz nastopa in njihovega literarnega branja. Novost je bila letos tudi v tem, da je tako predavatelje kot književnike na kratek in posrečen način predstavila Zora Tavčar, predsednica Združenja književnikov, ki je vso prireditev tudi uvedla in ves čas povezovala, da je tekla brez zastojev in v primemo »svečanem« tonu. Besedila, ki smo jih poslušali, so bila -kot že prej referati - kvalitetna in jih je poslušalstvo nagradilo s popolno tišino pri poslušanju in lepimi aplavzi. Zanimivo je bilo to, da so se zvrstili pisatelji in pesniki raznih generacij. Nekateri so s svojim tudi »igralskim« nastopom posebej pritegnili, kot Tone Pavček, Sergej Verč in Vera Pejovič. Najmlajša sta bila Mirko Novak in Maja RazborSek, najstarejši pa Frane Tomšič. Privlačna so bila tudi
besedila Rudija Šelige in Marije Mercine. Prijetno branje je lepo zaokrožil Baročni kvartet na začetku in koncu literarnega večera, nakar je prireditev poživil Se domači umentik Franc Gombač, igralec, ki je v pristnem podgrajskem narečju povedal dve zabavni vaški zgodbici. Takoj po večernem zaključku te besedno glasbene prireditve pa je po kratkem odmoru sledilo Se odprtje razstave mladih slikarjev, v glavnem Študentov slikarskega oddelka Pedagoške akademije v Ljubljani.
Ce velja, da sodimo uspeh neke pobude po prijaznem vzdušju in po zanimivem poteku, ki drži poslušalstvo »v šahu« do konca, potem bi lahko zaključila, da so bila letošnja Premska srečanja zelo uspela. Prireditelji so se najbrž precej trudili, a ves potek je bil tako sproščen in samoumeven, da ni bilo čutiti niti najmanjše »režije« - ta pa je, kot vemo, za tako gladek in tekoč program nujno bila v ozadju. Za to ima poleg ZKO Ilirska Bistrica gotovo zaslugo tudi nori odbor Združenja s svojo predsednico, ki je vse popoldne vodila »kot da nič ni«, kot da gre za prijetno literarno družbo, ki ji je lepo biti skupaj.
________ZALOŽNIŠTVO / »POLETNA« POTEZA KOPRSKE ZALOZBE_
Pet novih izdaj lipe
Na trg so prišle tri pesniške zbirke, zbirka novel in knjiga dramskih besedil
Založba Lipa iz Kopra je v prvih poletnih dneh poslala na trg pet novih izdaj, med temi tri pe-snške zbirke, eno zbirko novel in eno knjigo dramskih besedil. Kot imenitno poslastico lahko štejemo novo pesniško zbirko Edelmana JurinCiCa Istri-janova molitev, s spremno besedo Toneta Pavčka. S to pesniško zbirko se Jurincic postavlja ob bok prvemu pesniku Istre Alojzu KocijanCiCu in pisatelju Marjanu Tomšiču, ki je s svojo prozo dvignil istrsko motiviko v sam vrh sodobne slovenske proze.
Istrijanova molitev Edelmana JurinCiCa je zrasla iz najglobljih plasti istrske zemlje, iz najbolj pretanjenih vzgibov trdega, ponosnega, kremenitega in obenem v usodo vdanega in od zunanjih okolnosti tepenega istrskega človeka. JurinčiCe-ve pesmi učinkujejo masivno, prežete so z ljudskim Čutenjem, sporočajo z govorico najbolj pristnih Istranov (ali bolje Istrijanov). Pesnik razvija boleCo motiviko zapuščanja rodne zemlje, umiranja pristnega izročila in pokrajine ter se ubija z žgoCo razdvojenostjo: oditi ali ostati!, z dilemo, ki je v preteklosti grenila življenje tisočim prebivalcem Istre in ki dandanes vznemirja mladi rod. To dilemo vpleta Jurincic v namišljeni (ali nemara resnični?) spor z očetom v ciklusu Ubij, ubij me oče. V drugem delu pesniške zbirke Istrijanova molitev, v cik-
lusu Večno prekleti kor nori kostanji, pa se Jurincic spoji z istrsko zemljo, z njenimi posebnostmi, značilnostmi, z njeno preteklostjo in sedanjostjo in beleži z zaj kot molitev mehko besedo, zdaj s trdo, robato govorico, ki ji tudi kletev ni tuja, najbolj opojne in Čarobne lastnosti Istre in njenih ljudi. Z zbirko Istrijanova molitev se je Edelman Jurincic potrdil kot občutljivi pesnik prvinske Istre.
V	zbirki Rob za leto 1992 (urednik Zdravko Duša) sta izšli dve pesniški stvaritvi: Blaž Lukan V tihem teku in Matej Demšar Zasilni vhod.
Lukanova pesniška govorica je tiha, rahločutna in polna; zdi se, kot da išče sogovornika in je v tem iškem ju moCno sporočilna. Nekatere pesmi bralca prevzamejo, ker so skrajno krhke in polne notranje svežine. Jezik se skrbno prečiščen, podobe izgrajene, izraz uglajen in tekoč. V nekaterih pesmih pa je Čutiti utesnjenost pesniškega izraza; avtorju se sredica sporočila izmika, izraz je težak in za ritem ubijajoč.
V	celoti učinkuje Lukanova pesniška zbirka V tihem teku mestoma neenotno, vsekakor pa je vredna branja, kajti pesnikova govorica vsebuje notranji naboj, ki bralca pritegne, ker začuti za besedami, stavki in prispodobami pomene, o katerih je vredno razamisliti in se vanje poglobiti. Blaž Lukan je pesnik, ki mu
gre prisluhniti; to je poezija vrednot, naravnana k Človeku in njegovemu tihemu, samotnemu Čutenju sredi prehrupnega, Ce ne že nasilnega sveta.
Za pesniški prvenec Mateja Demšarja Zasilni vhod pa bi rekli, da so pesnikovi napori, da bi si pridobil svež in samosvoj izraz hvalevredni, da pa bo do neke izraznosti v slogovnem in metaforičnem mislu treba prehoditi še nekaj poti. Demšarjeve pesmi se berejo tekoCe, vendar še ne zdramijo ognja v duši. Zasilni vhod odlikujejo spretno in suvereno obvladovanje jezika, vendar se bo moral pesnik odločiti ali ubere pot modernega ubesedovanja ali ostane pri tradicionalnejši obliki izražanja. Vsekakor kaže Matej Demšar svež pesniški profil, ki ga je vredno vzeti v poštev.
Ugledni primorski pisatelj Jože Felc se nam predstavlja z novo zbirko novel Dom mojega doma. Felc ima v sodobni slovenski prozi že točno določeno mesto; pisatelj ni nobeno odkritje, temveč samo potrjuje svojo doz-
dajšnjo kakovost. Dom mojega doma vsebuje deset novel, ki razvozlavajo usodo ljudi, ki veljajo v občem svetu za posebneže.
Fabula je izredno premočrtna in skopa, notranje dogajanje pa je neverjetno dinamično, živo in problematično. Iz spremne besede na zavihku povzemamo, da se »v prvem sklopu novel pisatelj dotika tistih človekovih mejnih stanj, ki so povezana z erotičnem življenjem, medtem ko se v drugem delu posveča vprašanju (ne) uresničljivosti in nehumanosti kateregakoli ideološkega projekta, ki se ima za univerzalnega. Iz okvirnih novel pa je razvidno, da ima v zbirki vseskozi osrednje mesto posameznik s svojimi stiskami in dilemami, ki živi sprijaznjeno integriran ali usodno razklan sam s sabo ali pa z okoljem.« Jože Felc posega v pripovedi v prvi osebi (pripovedni tok se odvija v tretji osebi), vendar le toliko, kolikor je potrebno, da se vsebina razvija skladno z upovedovalnimi nagibi.
Pisatelj zajema namreč snov iz svoje profesionalne prakse (po poklicu je zdravnik psihiater), vendar, kot sam pravi, »ne posnema realnosti«, temveč se v snov poglablja z zavestjo in hotenjem besednega ustvarjalca, ki v resnični danosti išCe možnost njenega odslika-vanja na umetniški ravni, tako da lahko vsak bralec zazna v upovedenih osebah tudi kanček sebe.
Saša Vuga Steza do polnoči (uredila Vesna Gomezel, spremna beseda Borut Trekman). Saša Vuga sodi med redke slovenske pisatelje, ki so se zelo zgodaj zavezali radijski igri; radijskemu mediju je pisatelj (tudi po naravi svojega dela) ostal zvest 40 let.
Steza do polnoči je izbor petih radijskih iger, ki predstavljajo mejnik ne le za pisatelja, temveč tudi ža slovensko radijsko igro samo. 2e samo dejstvo, da je Saša Vuga prejel za to specifično literarno zvrst veliko nagrad in priznanj, pomeni, da je pisatelj dobršen del svojega duhovnega napora, umetniškega navdiha,
intelektualnih zmogljivosti in veliko veliko ljubezni vložil v zvrst, ki med slovenskimi pisatelji ni najbolj priljubljena in ki je, po trditvah Boruta Trekmana v spremnem besedilu Mejno območje besede »nekašna pastorka v našem umetniškem snovanju« in to kljub temu, da je tako doma kot na tujem dosegla nespod-bitne uspehe.
V izbor Saše Vuge so prišle radijske igre, napisane, objavljene in uprizorjene v Času od 1972 do 1992. Izbor prinaša naslednje igre: Steza do polnoči, Silvestrovo Črepinj, Povest o belem zajcu, Maistrova najdaljša mariborska noC, 1918 in Moronij Pilla. Knjižna objava dramskih besedil je v založniški praksi prej redkost kot navada; vendar ni razlogov, da bi po njih ne segli, saj je Vugov jezik Čarobno pesniški, slog ekspresionistično obarvan, tako da najdemo v objavljenih besedilih toliko umetniškega Čara, da nas morejo pritegniti tudi kot »Cista« literarna zvrst brez misli na medijsko postavitev.
Stanko Flego
Konec maja je bilo na Kortini pri Sv. Antonu v koprskem zaledju mednarodno srečanje zgodovinarjev, arheologov in lingvistov na temo "Rižanski placit, Istra in Furlanija”. Nekoliko neobičajna, a izredno posrečena je bila izbira kraja, kjer se je odvijalo srečanje, posvečeno nedavno preminulemu uglednemu arheologu Branku Marušiču iz Arheološkega muzeja v Pulju. Na Kortini, majhnem zaselku na obronku vzpetin nad Rižansko dolino, pogreznjenem v bujno vegetacijo, si je eden izmed starost slovenske arheologije, dr. Vinko Šribar, preuredil staro domačijo in del te namenil centru za kulturna srečanja in razstave. To srečanje je predstavljalo tudi neke vrste otvoritev tega svojevrstnega kulturnega centra in ob tej priliki je bila v galerijskem prostoru prirejena razstava skulptur koprskega likovnika, akademika Jožeta Pohlena.
Uvod v samo srečanje je podal ravnatelj Pokrajinskega muzeja Koper, Salvator Žitko in spregovoril na kratko o pomenu Rižanskega placita - zbora, ki se je vršil na območju Koprskega teritorija okoli leta 804. Prebivalci istrskih mest so se na tem zboru pritožili odposlancem frankovskega vladarja Karla Velikega med drugim tudi zato, ker je njegov namestnik, furlanski vojvoda Ivan, na njihovo zemljo naselil Slovane, ki jim sedaj odvzemajo posest in živino. Sporno je bilo tudi pobiranje desetine, ki je bilo doselj v rokah cerkve, 'pa jo je sedaj izvajala administracija vojvode Ivana osebno. Tudi pravico sojenja je Ivan pridržal zase. O zboru samem je takrat nastala listina, katere original se ni ohranil, temveč samo prepisi iz mnogo kasnejše dobe. Strokovnjaki se največkrat poslužujejo prepisa iz Trevisanskega kodeksa iz 15. stoletja, ki se nahaja v Državnem arhivu v Benetkah. Listina je v zadnjih dveh stoletjih doživela celo vrsto obravnav in študij, sam Žitko je avtor časovno zadnje izmed teh, ki jo je v dveh delih objavil v reviji Annales, glasniku Zgodovinskega društva za južno Primorsko (S. Žitko, Listina rižanskega placita - dilepie in nasprotja domačega in tujega zgodovinopisja, Annales 1/91, str. 59-68, Annales 2/92, str. 87-102). Poslužili se bomo nekaj stavkov iz te študije za kratek oris te listine: "Listina Rižanskega placita je eden izmed najpomembnejših dokumentov družbenih, upravnih, gospodarskih in političnih razmer v Istri na prehodu med bizantinskim in frankovskim sistemom. Opozarja na velike razlike med bizantinsko in frankovsko upravo, med mestnimi muni-cipiji in fevdalnim sistemom, ki so ga Franki razširili po Istri. S področja slovenske nacionalne zgodovine pa je njen pomen predvsem ta, da nedvomno govori o naselitvi in prisotnosti Slovanov v zaledju istrskih romanskih mest...”.
Naj citiramo iz izvirnika še dva odlomka, ki govorita neposredno o Slovanih v zaledju istrskih mest. Najprej pritožba predstavnikov istrskih mest proti vojvodu Janezu, ki je uvajal novi fevdalni red na tem prostoru: "...Poleg tega je naselil na našo zemljo Slovane. Ti orjejo naše njive in naše krčevine, kosijo naše travnike, pasejo po naših travnikih in od naše zemlje dajejo dajatve Janezu. Poleg tega nam zmanjkujejo tako voli kakor konji: če kaj rečemo, pravijo, da smo jih sami pobili. Vzel nam je naša opustela zemljišča, s katerimi so naši predniki gospodarili po stari navadi...”
Sedaj pa še Janezov zagovor in obljuba: "...Glede Slovanov, o katerih pripovedujete, pa pojdimo v tiste kraje, kjer prebivajo, in poglejmo; kjer bi mogli prebivati brez škode za vas, naj prebivajo; kjer pa vam povzročajo kakšno škodo, bodisi na polju, po gozdovih, na krčevinah ali kjerkoli, jih od tam preženimo. Ce vam je prav, jih pošljimo v take zapuščene kraje, kjer lahko prebivajo brez škode za vas, da bodo koristni za državo, tako kakor so druga ljudstva...”.
Zgoraj povzeti stavki so bili s strani italijanskih in slovensko-hrvaških zgodovinarjev različno tolmačeni. Na splošno predstavljajo za starejšo italijansko zgodovinopisje nespodbiten dokaz, da so se Slovani v Istri pojavili šele s prihodom Frankov, po placitu pa so bili z nje pregnani. Slovenska in hrvaška historiogra-fija pa sta skušali na podlagi zgodovinskih in predvsem novejših arheoloških raziskav znanstveno utemeljiti tezo o sistematični slovanski avaro-slovanskih vdorih okoli leta 600 pa do Rižanskega zbora leta 804.
Pa preidemo k samemu poteku srečanja. Prvi referat o vprašanju prehoda oblasti nad Istro od Bizanca na Franke je v italianskem jeziku podal hrvaški zgodovinar, akademik dr. Lujo Margetič iz Reke. Orisal je zapletene odnose v Evropi med Franki in Bizancem, to pomeni med novim - fevdalnim in starim - rimskim pravom, ki se zrcalijo prav na območju
Istre. Naslednji predavatelj, lingvist dr. Goran Filipi iz Pulja je podal analizo o iskanju slovanskih in predneolatinskih jezikovnih prvin v listini Rižanskega zbora. Teh prvin v listini ni in tudi on ugotavlja, kot namreč že nekateri pred njim, da Slovani na zboru sploh niso bili prisotni.
Tretji in zadnji referat dopoldanskega dela srečanja je bilo izredno zanimivo poročilo dr. Brigitte Mader iz Trsta (sicer arheologinje iz Dunajske univerze) v nemškem jeziku in s pomočjo diapozitivov o zgodnjesrednjeveškem grobišču, ki so ga leta 1985 naključno odkrili in kasneje le delno raziskali v samem središču Pordenona (okoli palače Ricchieri in pod njo). Gre za nekropolo s tipološko homogenim materialom staroslovanske Ko-tlaške kulture (lunicasti uhani, broše, ob-senčni obročki) iz 9. in 10. stoletja. Del materiala spada celo v dobo pred načrtno izvršeno kolonizacijo Slovanov s strani oglejskih patriarhov na od ogrskih vpadov opustošena furlanska področja. Prav ta podatek še dodatno terja odgovor na številna nerešena in nekatera komaj nakazana vznemirljiva vprašanja povezana s problematiko naseljevanja Slovanov na prostoru Furlanije, kateri se posvečuje že skoraj dve desetletji prav gostitelj tega srečanja, dr. Vinko Sribar. Je nedavno odkriti Langobardski limes, ki se v obliki z obzidji povezanih utrdb, postojank, opazovalnic, skoraj nepretrgoma vleče po hribih vzhodno od Krmina do Humina imel funkcijo varovati Furlanijo pred slovanskimi vpadi? Kako točneje zgodovinsko opredeliti številne lingvistične slovanske relikte v Kamiji, v krajih kamor zgodovinsko izpričana slovanska kolonizacija ni segla? Prav v teh predelih so prisotne posamezne slovanske najdbe (lunicasti uhani zgodnjega tipa). Do kod je segala ta naselitev, če je res, da je skupina odkritih zgodnjesrednjeveških grobov v okolici Brescie imela tipične staroslovanske pridatke?
Popoldanski del srečanja je uvedel zgodovinar prof. dr. Rajko Bratož s Filozofske fakultete v Ljubljani s predavanjem o istrski cerkvi v 7. in 8. stoletju. Njemu je sledil dr. Erič Szameit iz Univerze na Dunaju s predavanjem o arheoloških najdbah 8. stoletja na Koroškem. S pomočjo diapozitivov je prikazal bogastvo in pestrost najdb iz te dobe na Koroškem, kjer se v arheološkem materialu, (predvsem gre za grobne pridatke), prepletajo elementi avarske, bavarske, karolinške in slovanske kulture.
Kot zadnji predavatelj je nastopil gostitelj samega srečanja, dr. Vinko Sribar, ki je občuteno najprej podal arheološko sliko same Koritine, malega zaselka, z izjemno dolgo kontinuiteto naselitve, ki gre od stare bronaste dobe (najdba bronastega bodala), preko pozne bronaste in železne dobe (kaštelir s trojnim obzidjem), antike (rimska vila rustika), zgodnjega srednjega veka (grobovi iz 10. stoletja) do današnjih dni. Osrednja tema njegovega nastopa pa je obravnavala iskanje povezav arheoloških najdb in torej arheologije z Rižanskim placitom. Najdišče, ki najbolj nazorno prikazuje politične in etnične spremembe povezane z listino Rižanskega placita je prav bližnje grobišče v Predloki pri Črnem kalu, v katerem so odkrili grobove romanskih staroselcev iz 6. - 7. stol. in novonaseljenih Slovanov od 8. do 11. stoletja s tipičnimi uhani in obsenčnimi obročki.
Sribarjevim besedam je sledila diskusija, v katero so posegli mnogi arheologi in zgodovinarji. Ob koncu je udeležence pozdravil Salvator Žitko in podrčtal, da Srečanje na Kortini ne bo ostalo edino, pobuda se bo zato preimenovala v Srečanja, saj se bodo te vrste simpozijev nadaljevala v prihodnosti.
Referati, ki so bili predstavljeni na srečanju so skrbno zbrani v katalogu, katerega je uredil Matej Zupančič, arheolog iz koprskega Pokrajinskega muzeja, kasneje pa bodo natisnjeni skupaj s povzetki iz diskusije v drugi številki zbornika Acta Histriae.
Po končanem posvetovanju in ob poslavljanju raznih gostov pa se vseeno nisem mogel otresti občutka, da, prav tako kot pred približno 1200 leti, tudi danes sožitje in stiki med sosedoma na tej zahodni meji našega etničnega prostora, niso lahki. Kako bi lahko na drug način tolmačili popolno odsotnost italijanskih strokovnjakov (če izvzamemo publicista P. Parovela) na tem simpoziju, katerega naslov, ne pozabimo, je bil prav: Rižanski placit, Istra in Furlanija? Furlanskih uglednih gostov, kot tudi tržaških, na posvet, ki je vseeno potekal skoraj v celoti dvojezično, ni bilo, vsak si je za svojo odsotnost priskrbel primemo opravičilo.
Rižanski placit torej še vedno deli in ne združuje, tudi znanost se mora pokoriti prastraremu strahu pred Slovani...
AVSTRIJA, PORABJE
Sobota, 10. julija 1993
TRGOVSKA AKADEMIJA
Odprta tudi Sloveniji
1993/94 nad 150 dijakov
Ivan Lukan
Vatikan: bodo Krenna poslali v Afriko?
ST.POLTEN - Razprav v škofiji St. Polten v Nižji Afstriji zaradi samovoljne politike skrajno konzervativnega škofa Kurta Krenna ni konec. Po poročilu dunajskega magacina »News« zdaj celo že Vatikan razmišlja o možnostih, kako ohladiti vročo debato okrog spornega škofa. Ena od teh možnostih naj bi bila začasna misija Krenna v Afriki. »News« s tem v zvezi piše o načrtu, po katerem želi Vatikan spornega škofa poslati kot osebnega papeževega odposlanca na vizi-tacijo univerz v cmo celino...
Krenn je na poročilo dunajskega magacina takoj odgovoril in poudaril, da gre tu za »domnevo oz. vest, ki nima ni-karkršne resne podlage«. Dejal je tudi, da še nikoli ni bil v Afriki ter da osebno izključuje možnost, da bi ga Vatikan za nekaj mesecev poslal v tretji svet, samo da bi se položaj v škofiji pomiril.
Protesti proti škofu se medtem nadaljujejo in tudi pozivi, nai odstopi, niso utihnili, (I.L.)
CELOVEC - Dvojezična trgovska akademija v Celovcu, tip višje poklicno-izobraževalne srednje šole, za katerega se pozanimajo celo v dragih državah (npr. v Braziliji - op. ured.), bo tudi v šolskem letu 1993/94 v prvem letniku spet imela dva razreda.
Ravnateljica akademije, Maja Amrusch-Hoja, je v pogovora za Republiko dejala, da so za prvi letnik dosegli od deželnega šolsekga sveta predpisano število 31 avstrijskih državljanov, tako da bodo prvi letnik lahko delili na dva razreda.
S tem pa so se odprla vrata šole tudi večjem številu slovenskih državljanov, ne glede na to, ali živijo v Avstriji ali v Sloveniji. To do zadnjega trenutka ni bilo zagotovljeno, ker so šolske oblasti s restriktivnimi ukrepi skušali omejiti število dijakov iz Slovenije. V prvi letnik Dvojezične trgovske akademije bo v šolskem letu 1993/1994 lahko sprejetih do 60 dijakov, od tega nad 20 iz Slovenije.
Število tistih, ki so že opravili sprejemni izpit oz. uspešno polagali letos prvič uvedeni »orientacijski pogovor iz nemščine« (samo za kandidate iz Slovenije) že zdaj znaša
skoraj 50 dijakov, pred začetkom šolskega leta, torej jeseni, pa bo ponovna možnost vpisa.
Trgovska akademija bo tako v četrtem letu svojega obstoja imela sedem razredov z nad 150 dijakinj in dijakov, vodstvi akademije kot tudi Slovenske gimnazije pa tipata, da se bodo dela v zvezi z načrtovano do- in nadgradnjo šolskega poslopja Cimprej začela.
Minister Scholten je ravnateljem obeh srednjih šol sporočil,da pa bo projekt mo možnosti upoštevan pri sklepanju proračuna za poživitev konjukture predvidoma še jeseni letos.
Ravnateljica celovške akademije M. Amrusch.
Dežela
Koroška
želi
prodati
Kelag
CELOVEC - Koroška bo pričela s pogovori o prodaji 49 odstotkov delnic deželne družbe za elektriko Kelag zveznemu združenju energetskih družb Ver-bundgesellschaft. To je v Četrtek popoldne z glasoviOVP in FPO sklenil Koroški deželni zbor. Socialdemokrati so se močno upirali ter svarili pred »razprodajo koroške domovine«, zagovorniki prodaje pa menijo, da bodo odločilne pristojnosti ostale pri deželi Koroški.
Iniciativo za razpravo je podala Haiderjeva FPO, glavni argument za prodajo Kelag OVP in FPO pa vidita v naraščajočem deficitu družbe (1992: 192 milijonov šilingov), ki je med drugim posledica nedavne reforme tarifnega sistema. S prodajo delnic zveznemu združenju avstrijskih energetskih koncernov si koroški politiki pričakujejo finančno razbremenitev.
Vse tri stranke pa so glasovale za to, da Kelag obdrži 49-od-stotni delež pri Avstrijskih dravskih elektrarnah (ODK)
PORABJE
Gallupov inštitut raziskuje življenje Porabskih Slovencev
Prebivalci ne zaupajo madžarskim izpraševalcem
Valerija Perger, Monošter
GORNJI SENIK - Gallupov inštitut je te dni končal terensko delo najnovejše raziskave o Porabju. Prva obsežnejša raziskava o Slovencih v Porabju je potekala leta 1984 na Gornjem Seniku, drugo so opravili raziskovalci Inštituta za narodnostna vprašanja iz Ljubljane lani poleti v Monoštru.
Tokratna raziskava zajema vseh 7 porabskih vasi. Izprašan-ci izpolnjujejo dva vprašalnika: prvi se ukvarja s socialnim in gospodarskim položajem družin, drugi je t.i. narodnostni. Vzorec zajema 400 družin in posameznikov.
»Smo strogo nevtralni, kajti le tako smo lahko verodostojni,« zatrjuje vodja raziskovalne skupine Peter Rado. Inštitut želi iz prvega vprašalnika razbrati, kakšno je socialno in gospodarsko stanje v porabskih vaseh in na osnovi teh ugotovitev proučiti možnost za modernizacijo kmetij, oziroma razvoj podjetništva.
Drugi del raziskave je izrazito narodnostni. Vpršanja se nanašajo na narodnostno identiteto porabskih Slovencev, na manjšino kot jezikovno skupnost, raziskovalce pa predvsem zanima, kako daleC sta v Porabju jezikovna asimilacija in akultu-racija.
Odzivi porabskih Slovencev na to raziskavo so zelo različni, v večini primerov negativni. Posebej moteč je zanje drugi vprašalnik torej t.i.narodnostni, saj so najbolj delikatna vprašanja zastavljena v madžarskem jeziku (tista, ki se nanašajo na jezikovne navade porabskih Slovencev), izpraševalci pa prav tako v večini obvladajo le madžarščino. In Ce vemo, da Madžari imenujejo slovensko porabsko narečje vendski jezik (torej ne-madžar-
ski in ne-knjižna slovenščina), lahko razumemo odklonilen odnos Porabcev do raziskave Gallupovega inštituta. Ljudje paC upravičeno dvomijo v nevtralnost in verodostojnost raziskave, sprašujejo se, kakšen je dejanski namen le-te, bojijo pa se, da raziskovalci gredo na roko raznorodovalnim težnjam določenih skupin znotraj po-rabskega prostora, pa tudi širše; take skupine, npr. Vendska zveza, diletantsko dokazuje obstoj nekakšne fantom-
ske vendske narodnosti, pridobivajo somišljenike predvsem med madžarsko govorečim prebivalstvom ter s svojim nečastnim početjem delajo neprecenljivo škodo slovenski skupnosti.
Dejanske namene raziskave bo pokazal Cas, rezultati pa bodo prav tako povedali svoje; upamo lahko samo, da ne bodo v škodo slovenske manjšine, ki se že brez takih in podobnih izzivanj srečuje dan za dnem z velikimi težavami.
AVSTRIJA / PRED POČITNICAMI V PARLAMENTU
Maratonsko
glasovanje
V zadnjem hipu še vrsta zakonov
Igor Schelllander
DUNAJ - S prenatrpanim dnevnim redom, burnimi razpravami in celo vrsto novih zakonov ter zakonskih sprememb so poslanci državnega zbora v sredo, Četrtek in petek zaključili delovno obdobje avstrijskega parlamenta pred poletnim odmorom.
Plenarno zasedanje se je pričelo z gospodarskim poročilom zvezne vlade, zasenčenim od aktualnih, negativnih gospodarskih prognoz. V okviru te razprave so izglasovali vrsto finanCnopolitiCnih zakonov, med drugim novi banCni zakon, ki predvideva posebne ukrepe proti pranju »umazanega« denarja ter novelizacijo borznega zakona, ki naj bi odslej onemogočal tako imenovane »insiderske« posle.
Pri ustavnih spremembah je med drugim bilo utrjeno novo določilo o sodelovanju občanov pri preizkusih glede skladnosti (npr. gradbenih projektov, novih podjetij) z okoljem. Poslanci so v teh treh dneh obravnavali in (proti glasovom opozi-cije) izglasovali vrsto sprememb in novih zakonov na področju šolstva.
Tako je v okviru zmanjšanja učnega obsega za učitelje osnovnih
šol bila sklenjena novela, ki jasno diskriminira dvojezične učitelje na Koroškem in Gradiščanskem (Republika je o tem obširno poročala, - op.ur.).
Bistven napredek vsekakor predstavljata dva nova šolska zakona: prvi bo omogočal integracijo prizadetih otrok v regularne šole in razrede, drugi pa - v okviru soglasja staršev, učiteljev in vzdrževalca šole - predvideva uvedbo raznih oblik celodnevnega šolstva. Tudi tu so opozicijske stranke imeli dosti kritičnih pripomb na raCun nedodelanosti zakonov in zlasti spremljevalnih u-krepov, minister za šolstvo Scholten pa je nasprotno izpostavil, da novi zakoni lahko ustvarjajo samo okvirne pogoje za integracijo ali celodnevno šolstvo.
Pri Četrtkovem zasedanju je državni zbor še sklenil reformo zakona o kazenskem postopku, od katere si pričakujejo znižanje števila jetnikov v preiskovalnem zaporu ter pospešitev preiskovalnega postopka. Hkrati pa je Avstrija kot ena izmed poslednjih zahodnoevropskih držav v svojo sodno zakonodajo prevzela določilo konvencije o Človekovih pravicah, po katerem ima vsak pra-
vico na pravičen sodni postopek.
Z glasovi SPO, OVP, FPO in Liberalnega foruma je v Četrtek zveCer bil sprejet tudi bilateralni sporazum o odgonu zavrnjenih beguncev in azilantov v Slovenijo in na Madžarsko. Zelena poslanka Stojšič je s tem v zvezi kritizirala, da Avstrija problem migracije želi odvaliti na revnejše sosednje države in da je sporazum nesocialen in nečloveški.
Včeraj je bil izglasovan zakon o (zasebnem) regionalnem radiju, FPO pa je vložila zahtevo po preiskovalnem odbora v zvezi z afero o lažno deklariranih izvozih živine na Holandsko.
Za skorajšnjo zgago pri trodnevnem glasovalnem maratonu pa je poskrbelo gospodarsko ministrstvo, ki je enostavno pozabilo pravočasno vložiti osnutek za novelizacijo zakona o zvezni imovini. Leta predvideva skrajno potrebne nove gradnje na šolskem in univerzitetnem področju in je del investicijskega programa vlade. Napako so opazili šele v sredo, razprava je pa je potekala v Četrtek opolnoči, tako, da so lahko le še v petek v zadnjem hipu glasovali o noveli.
KOROŠKA / 15 LET PLODNEGA DELOVANJA
Jubilej slovenske glasbene šole
Slavnostni koncert v Selah je navdušil
SELE. Farni dom v Selah je pred kratkim prvič gostil najboljše učence in učitelje slovenske Glasbene šole na Koroškem na letnem koncertu. Ob 15-letnici Glasbene šole so se predstavili solisti in ansambli iz vseh krajev in oddelkov šole. Zlasti so razveselili nastopajoči iz Zilje; kjer je letos pričelo s poukom v ljudski šoli 20 uCencev kljunaste flavte. S tem imajo koroški Slovenci možnost glasbenega šolanja v materinem jeziku na področju južne Koroške. Prvič je na javnem nastopu sodelovala tudi uCenka na violončelu. S tem so dane možnosti za ustanovitev godalnega ansambla, ki je v osemčlanski sestavi pod vodstvom prof. Branka Cepina že zelo
uspešno sodeloval na koncertu.
Uvodoma je skupina petdesetih uCencev nauka o glasbi pod vodstvom Romana Verdela zapela dve narodni in dodala najnovejšo pesem prisotne Lenčke Kupper, klavirsko spremljavo je napisal Slavko Mihelič :»Nikoli slabe volje«. Navdušeno občinstvo je poleg navdenih toplo pozdravilo mlade glasbenike na klavirju, kljunasti in prečni flavti, klarinetu, saksofonu, klavirski in diatonični harmoniki, kitari in citrah. Poseben aplavz je pa veljal ansamblom: duo violin p.v. Nikole Krstiča, kvartetu trobent p.v. domačina Francija Ogrisa in že omenjenemu godalnemu ansamblu, v katerem so-
delujejo uCenci iz Celovca in Šmihela. Za zaključek so zaigrali pianistka Katja Hildebrandt, kitaristka Janja Kassl in flavtist Kristijan Filipič, ki je pred kratkim opravil sprejemni izpit na Mozar-teumu v Salzburgu.
Predsednik Glasbene šole Urh Kassl se je s šopkom rož zahvalil učiteljem ki že vseh 15 let poučujejo na šoli: Julijanu Burdziju, prof. Branku Cepinu, Nevenki Koželj, Avgustu PogorevCniku in pedagoškemu vodji prof. Lovru Sodji, s katerim sta skupno podelila flavtistki Sonji Kramer, saksofonistu Samu VVakounigu in violinistu Marjanu Krištofu diplome za doseženo II. nagrado na letošnjem deželnem tekmovanju v Celovcu. (L.S.)
Nastop učenke slovenske glasbene šole je publiko navdušil.	Slika: W. Fritz
NOVICE
Koroška podaljšala rok
CELOVEC - Potem, ko je Republika Slovenija za še odprti delež kredita Slovenskega Elektrogospodarstva (EGS) pri gradnji Elektrarne na Golici sklenila državno garancijo, je deželno električno podjetje Kelag na posebno prošnjo še enkrat podaljšala rok za plačil 280 milijonov šilingov, tokrat do 16. avgusta letos. Gradna elekrame na Golici je stala 1, 45 milijarde šilingov delež Elektrogospodarstva Slovenije pri gradnji pa znaša 20 odstotkov. Prvi rok za odplačilo odprtega deleža je potekel 30. junija 1993.
Univerza z novimi načrti
CELOVEC - Od zimskega semestra 1993/94 naprej bosta na celovški univerzi prvič začeli delovati dve fakulteti. Prva za gospodarske vede in informatiko, druga pa za kulturne vede. Univerza za izobraževalne vede pa se bo hkrati tudi preimenovana v »Univerza Celovec«. Dosedanji univerzitetni kolegij bo donamestil 13 članski senat od katerega si pričakujejo predvsem bolj fleksibilno vodstvo. Za izgradnjo nove fakultete bo letno na razpolago dodatnih 50 milijonov šilingov. Bodoča težišča izvirajo iz takozvanega »koroškega univerzitetnega koncepta«, je poudaril prorektor celovsške univerze dr. VVillibald Dorfler na tiskovni konferenci v Celovcu. Ob tej priliki se je koroška Raiffeisenova zveza predstavila kot podporna organizacija. Direktor Raiffeisenove zveze je s tem v zvezi napovedal, da bo ta zadružniška organizacija podvojila sedanjo podporo na 550.000 šilingov.
Več prenočitev, toda manj gostov iz Nemčije
CELOVEC - Koroškemu poletnemu turizmu se obetajo boljši Časi: z nekaj več kot 716.000 nočitvami v mesecu maju je število v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta naraslo kar za 9, 8 odstotka. Med domačimi gosti je bilo za 9, 3 odstotka več nočitev, pri tujcih pa za nekaj nad 10 odstotkov. Razčlenitev po posameznih obratih je pokazala, da je prirastek pri obrtnikih znašal 8, 4 odstotka, 8, 2 odstotka pri privatnih prenošCišCih, levji delež pa so s 36 odstotkov zabeležili pri cam-ping-turizmu. Statistika nadalje pokaže, da je največ prirastka tujih gostov iz držav nekdanje Jugoslavije (za 330 odstotkov pri gostih iz Hrvaške in za 107 odstotkov vec iz Slovenije), kot že meseca maja pa je tudi junija nazadovalo število gostov iz Nemčije.
Vse več »kriminalnih turistov«
DUNAJ - Avstrijski pravosodni minister Michalek je v pogovoru za avstrijsko televizijo (ORF) dejal, da v Avstriji zabeležijo vse veC »kriminalnih turistov«, torej storilcev, ki se kratkoročno prihajajo v državo, da bi storili kaznjivo dejanje (krajo, goljufije itd.) Predsednik Zveze avstrijskih sodnikov Klin-gler je s tem v zvezi poudaril, da je v zadnjih letih praksa v avstrijskih preiskovalnih zaporih postal toga ter da so načrtovane nove določbe glede prakse v preiskovalnih zaporih nujno potrebne. Reforma bo stopila v veljavo s 1. januarjem leta 1994.
Podvig Elmarja Oberhauserja
DUNAJ - Generalni intendant Avstrijske radio-tele-vizije (ORF) Gerd Bacher je Elmarja Oberhauserja, priznanega moderatorja in kritičnega intervjujerja ORF, imenoval za namestnika glavnega urednika aktualne televizijske službe. Oberhauser je poleg tega postal odgovorni urednik dragega televizijskega dnevnika »Cas v sliki 2«, najbolj gledane veCeme informacijske televizijske oddaje ORF. S podvigom Oberhauserja so insiderji že dalj časa napovedovali, z zdaj doseženo stopnjo pa prizadevni 46-letni novinar očitno zdaleč še ni izčrpal vse možnosti v svoji strmi novinarski karieri.
Spremembe v vrhu škofije
CELOVEC - Škof dr. Egon Kapellari je msgr. Stanislava Cegovnika, škofovega vikarja za redove in rektorja cerkve Sv. Duha v Celovcu, imenoval za elana krškega stolnega kapitlja. Namesto dosedanjega generalnega vikarja dr. Frankla, ki odhaja na Dunaj za profesorja, pa je bil za novega generalnega vikarja imenovan kanonik dr. Colerus-Geldem. Msgr. Cegovnik doma iz Mežice, je že do zdaj opravjal pomembne službe v škofiji. Že dolga leta je rektor cerkve Sv. Duha v Celovcu (pri Uršu-linkah), bil pa je tudi ravnatelj škofijske realne gimnazije (višja stopnjajh. Od lanskega leta naprej je elan škofijskega konzistorialnega sveta in podpre-sednik (viceoficial) cerkvenega sodišča. Pred nekaj meseci mu je škof zaupal tudi nalogo škofovega vikarja za redove. Poleg tega je dr. Cegovnik strokovni nadzornik za verouk na dvojezičnih višjih in srednjih šolah ter duhovni asistent Zveze slovenskih katoliških akademikov.
■	PRIREDITVE
Sobota, 10.7.1993
ŠENTJANŽ V ROŽU
V šotoru, slavnostna otvoritev novega teniškega centra »CENTRISA« v Šentjanžu, 20.00 - »Ples v šotoru«, igrajo »Gorenjski muzikanti«;
ŽELEZNA KAPLA
Pred občinskim kopališčem, 20.00 - »21. poletna noc« - igra znani ansambel »Melos«, polnočni vložek: 1. Villacher Rock’n Roli Club;
ZAMANJE
Zgornje Žamanje (Pi-cej), 20.00 - »Tradicionalno kresovanje«, spored oblikujeta moški pevski zbor »Vinko Poljanec« in ansambel »Zmeda« (PLES); prireditelj: SPD Vinko Poljanec, Skoči jan;
Nedelja, 11.7.1993
RADISE
Kulturni dom, 14.00 -»Prireditev ob zaključku delovne sezone in piknik«, prireditelj: SPD Radiše;
GLOBASNICA
Gostilna Juenna, od 10. ure dalje - »5. nogometni turnir« s moštvi iz vseh vasi občine; prireditelj: SKD Globasnica;
ŠENTJANŽ V ROŽU
V šotora, 10.00 - otvoritev teniškega igrišča«, nato zabava z ansamblom »Gorenjski muzikanti«;
Ponedeljek, 12.7.1993
KOCUHA
Camping Rož, 21.00 -Koncert, gostuje moški komorni zbor Cantilena iz VVroclava.
SLOVENIJA
Sobota, 10. julija 1993
KONČANA JUNIJSKA SEJA DRŽAVNEGA ZBORA
Poslanci sprejeli zakon o soupravljanju delavcev
Številne zakone so vrnili v fazo osnutka, kor velja tudi za ceste
Majda Vukelič
LJUBLJANA - Deveto in s tem zadnje nadaljevanje v juniju začete seje državnega zbora se je včeraj končalo s sprejemom zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju in sprejemom spremenjenega zakona o plačah v šolstvu. Vse druge zakone, ki so bili predloženi že v zadnji fazi, so poslanci vrnili v fazo osnutkov, kar velja tudi za zakon o zagotovitvi namenskih sredstev za gradnjo avtocestnega omrežja v Sloveniji, ki so ga predložili socialdemokrati. Ta zakon naj bi sicer sprejeli še ta mesec, vlada pa naj bi potem do 15. avgusta podražila bencin za deset tolarjev. Tako
zbran denar bi bil namenjen izključno gradnji cest. Da ta denar ne bi izpuhtel, pa naj bi imenovali posebno parlamentarno komisijo za nadzor nad porabo bencinskega tolarja. Državni zbor je sprejel tudi osnutek zakona o obveznosti države do zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Dolg države do zavoda naj bi po vladnih izračunih ob koncu leta znašal okoli 30 milijard tolarjev.
Medtem ko bodo vsi zakoni, ki so bili včeraj sprejeti kot osnutki, prej ali slej v nadaljnji parla-
mentarni proceduri, se to ne bo zgodilo s spremembami zakona o zdravstvenem varstvu in zavarovanju, ki ga je predložilo veC kot 26 tisoC volilcev. S tem zakonom naj bi deloma uredili zdravstveno zavarovanje brezposelnih. Toda poslanci so sklenili, naj vlada to vprašanje do jeseni celovito uredi.
Sprejeli so tudi resolucijo o temeljih oblikovanja družinske politike in osnutek zakona o družinskih prejemkih. Do septembra, ko naj bi vlada pripravila predlog tega zakona, naj bi bilo tudi jasno, kakoliko denarja bo treba izbrskati v proračunu za izplačevanje otroškega dodatka. Izmed štirih poročil, ki jih je sprejel zbor, omenimo le enega. To je poročilo družbenih pravobranilcev samoupravljanja o stanju, pojavih in težavah varstva družbene lastnine in varstva pravic delavcev v lanskem letu. Iz poročila izhaja, da so družbena lastnina in pravice delavcev tako ogrožene, da je zadeva zrela za izjemno resno razpravo in analizo.
Eden izmed izjemno pomembnih zakonov, ki jih je vCeraj sprejel državni zbor, je torej zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju, ki so ga napisali na ministrstvu za de-
lo. Samoupravljanja je tako konec, zdaj bomo »le« sodelovali pri upravljanju. Zakon določa način in pogoje za sodelovanje delavcev pri upravljanju gospodarskih družb (ne glede na obliko lastnine), zadrug, gospodarskih javnih služb, bank, zavarovalnic in zavodov. Soupravljanje delavcev pomeni naslednje pravice: pravica do pobude in odgovora nanjo; pravica do obveščenosti; pravica do dajanja mnenj in predlogov; možnost ali obveznost skupnih posvetovanj z delodajalci; pravica do soodločanja; pravica zadržanja odločitev delodajalca. Te pravice bodo delavci uresničevali prek sveta delavcev ah delavskega zaupnika, zbora delavcev in predstavnikov delavcev v organih družbe. Zakon natančno določa, koliko elanov imajo sveti, kar je odvisno od števila zaposlenih v posameznih družbah. Svet delavcev ima pravico sklicati zbor delavcev, ki ga sestavljajo vsi zaposleni v družbi, razen vodilnih. Svet je med drugim pristojen za to, da bdi nad uresničevanjem zakonov in kolektivnih pogodb in da predlaga ukrepe, ki so v korist delavcev. Delodajalec mora svet delavcev obveščati o gospodarskem položaju
družbe in njenih razvojnih ciljih, o stanju proizvodnje in prodaje ... Delodajalec mora tudi pridobiti soglasje sveta delavcev v zvezi z merili za ocenjevanje delovne uspešnosti delavca in merili za napredovanje delavcev.
Svet delavcev ima tudi možnost zadržati posamezne odločitve delodajalca. Spore med njima bo reševala arbitraža, ki ji bo predsedoval tisti, ki je v sporu nevtralen.
Poslanci državnega zbora se bodo ta mesec še enkrat sestali, predvidoma 27. julija. Tokrat naj bi opravili »pravo« julijsko zasedanje. Glede na zahtevnost in obsežnost predloženega dnevnega reda se zna zgoditi, da bo imela seja veC kot devet nadaljevanj, kar se je zgodilo z junijsko sejo. Poslanci naj bi namreč obravnavali sveženj zakonodaje, ki zadeva lokalno samoupravo (temeljni zakon, lokalne volitve, uprava), to je preobrazbo sedanjih občin v nove, ki naj ne bi bile veC izpostave države. Ukvarjali naj bi se tudi z dvema zahtevnima zakonoma s kazenskega področja, in sicer kazenskim zakonom in zakonom o kazenskem postopku.
Poslanci so včeraj sprejeti tudi zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o plačah v šolstvu. Spremembe so predlagali v odboru za kulturo, šolstvo in šport zadnje dni junija, ko so učitelji stavkali. Eden od pogojev, da šolniki jeseni ne bi nadaljevati s stavko, je bil sprejem ravno tega zakona, zato je razumljiv optimizem šolskega ministra dr. Slavka Gabra, ki se je tudi mudil v parlamentarni dvorani. Gaber je ocenil, da je to prvi korak k dokončni ureditvi plač v šolstvu, omenil pa je krovni zakon, ki je tudi že v usklajevanju, vendar za julijsko sejo državnega zbora še ne bo nared. Gre za zakon, ki bo temeljito in celovito uredil razmerja med plačami v celotnem javnem sektorju. Slavko Gaber je še omenil, da bodo učitelji s tako popravljenimi količniki za izračun plaC in nekaterimi dodatnimi vzvodi (napredovanja itd.) plaCani »spodobneje« kot doslej. Pri tem je treba še omeniti, da so poslanci sklenili, da se zaCne zakon uporabljati že 1. septembra in ne 1. novembra, kot je predlagala vlada. Tako bo treba v proračunu najti Se nekaj vec kot 450 milijonov tolarjev za plaCe šolnikov. Državni zbor je vladi še naložil, da do jeseni celovito uredi plaCe v vzgojno-izobraževalnih zavodih in v vrtcih. (B. L.)
Junijska seja državnega zbora ni spodnesla pravosodnega ministra Mihe Kozinca (Foto: S. ZivuloviC/TRIO)
______NOVE VLADNE UREDBE___
Odslej brez carine le še v vrednosti 100 dolarjev
SLOVENIJA IN HRVAŠKA
Resolucija končno sprejeta
Prihajalo je do zlorab - Nižje carinske dajatve pri uvozu avtomobilov z vgrajenimi slovenskimi deli
Slovenija v njej izraža dobro voljo, vendar zagovarja svoje interese
LJUBLJANA - Dan po objavi spremenjene uredbe o predmetih, količinah in vrednosti predmetov, za katere veljajo pri uvozu carinske ugodnosti, v uradnem listu bomo lahko državljani brez carine uvozili le za sto in ne veC za 200 dolarjev blaga, je na včerajšnji novinarski konferenci po nadaljevanju vladne seje povedal finančni minister Mitja Gaspari.
Ugotovili so namreč, da je 200 dolarjev preveč tudi glede na druge države, predvsem tiste v ES, poleg tega pa je prihajalo do zlorab te uredbe, saj mnogi blaga široke porabe niso uvažati za osebno porabo, ampak za preprodajo. Na špekulativen uvoz so ministrstvo opozorili carinski organi. Torej, Ce boste uvozili za več kot sto dolarjev blaga, boste za razliko plačali carino. Minister Gaspari je sporočil tudi, da je vlada podaljšala sklep o
Andreja Rednak
odložitvi plačila davkov in prispevkov tistih podjetij, ki so v težavah in se prestrukturirajo, in sicer do septembra. Vlada je že lani za to namenila tri milijarde tolarjev, doslej pa je bilo porabljenih le 700 milijonov, kar kaže na to, da plačilo odložijo samo upravičenim. Pred kratkim je za odlog zaprosila tudi Elektrokovina. Vlada je sprejela še predlog zakona o prisilni poravnavi in stečaju, ki naj bi ju državni zbor obravnaval na julijski seji. Pomembne so zlasti določbe, ki uvajajo predhodni poravnalni postopek nad dolžnikom (torej zunaj stečaja ali sodišča), kar bo vzpodbudilo sanacijo podjetij (upniki bodo postajali solastniki) in zavrlo množične stečaje.
Minister za ekonomske odnose in razvoj Davorin KraCun je predstavil vla-
dno uredbo (veljati zaCne 15 dni po objavi), ki uvaja, kot je dejal, dolgo pričakovane diferencirane carinske stopnje pri uvozu avtomobilov. Gre za vezavo uvoza tujih avtomobilov na izvoz slovenskih avtomobilskih delov. Za toliko, kolikor bo naša industrija izvozila delov, bodo lahko predstavniki tujih avtomobilskih družb uvozili avtomobilov, in sicer z nižjo, 18-odstotno carino (normalna stopnja za uvoz avtomobilov je 25 odstotkov). To je manevrski prostor, je dejal KraCun, v katerem lahko prodajalci najdejo tudi možnost za pocenitev tujih avtomobilov. Hkrati bodo s tem pomagali tudi naši industriji avtomobilskih delov, ki zaposluje 72 tisoč ljudi in prispeva k skupnemu izvozu kar tretjino. Vlada torej ne razmišlja o kakršni koli omejitvi uvoza, je zagotovil KraCun.
Davorin Kračun (Foto: S. živulovič/TRIO) Mitja Gaspari (Foto: S. 2ivulovič/TRIO)
Boštjan Lajovic
LJUBLJANA - Resolucija državnega zbora o odnosih s Hrvaško je z nekaj dopolnili vendarle sprejeta, čeprav to še zdaleč ne pomeni, da so s tem razmerja med obema državama dokončno urejena. Praktične vrednosti resolucije v tem trenutku še ni mogoCe izmeriti, njene opredelitve pa pravzaprav še enkrat potrujejo že večkrat izraženo politično voljo, da odnose z jugovzhodno sosedo urejamo strpno in pragmatično, vendar upoštevaje državne interese.
Resolucija tako v uvodu izraža zaskrbljenost, ker se odprta vprašanja med državama urejajo počasi, Čeprav priznava objektivne razlike med državama v notranjepolti-čnem življenju in položaju v mednarodni skupnosti. Poudarja tudi pomen poenotenja strankarskih politik za dosego nacionalnih interesov. V osrednjem delu resolucija ugotavlja, da je proces urejanja meddržavnih interesov zapleten, vendar mora Slovenija uresničevati svoje zunanjepolitične interese v skladu z evropskimi normami. Slovenija bo vztrajala pri uresničevanju svojih legitimnih interesov, opozarja pa, da izjave in dejanja hrvaške strani, ki jih je mogoče razumeti kot ozemeljske zahteve do Slovenije, moCno
škodujejo iskanju sporazumnih rešitev. Resolucija kot ključno vprašanje v meddržavnih odnosih prepoznava ugotavljanje meje, zato državni zbor od vlade zahteva, da v primeru enostranskih dejanj Hrvaške diplomatsko, politično in ekonomsko zavaruje slovenske nacionalne interese. Temelj za urejanje odnosov mora biti sporazumno dogovarjanje, pomemben zagon za pogovore in pogajanje pa bi pomenila ureditev gospodarskega sodelovanja med državama. Državni zbor zato pričakuje od hrvaškega sabora, da bo s podobno politično voljo obravnaval predloge sporazumov o meddržavnih odnosih. Reslucija na koncu še enkrat poudarja trdno slovensko opredelitev, da bo spoštovala in uveljavljala evropske norme, s svojo politiko do Hrvaške pa želi Slovenija prispevati k stabilnosti in varnosti v tem delu Evrope.
Kot dodatne sklepe so poslanci sprejeli tudi predloge Samostojne poslanske skupine, ki od vlade zahteva natančen popis hrvaškega premoženja v Sloveniji in nasprotno, vlado pa dodatno zavezuje, da ne bo dovo-lilla »vezane trgovine« oziroma povezovanja vprašanja morske meje s cestnim koridorjem Macelj-Sentilj.
_______IMENOVANJE NOVEGA DIREKTORJA SOVE___
Anonimnost kot glavni adut pri izbiri
V treh letih trije direktorji - Neslaven konec obeh predhodnikov
Tanja Starič
LJUBLJANA - Imenovanje novega direktorja Sklovenske obveščevalno - varnostne agencije je v mandatu druge Drnovškove vlade že druga zamenjava na vrhu največje slovenske obveščevalne službe, ki je po spremembi režima pred tremi leti doživela vrsto sprememb, reorganizacij in »čiščenj«. Igor Bavčar je kot minister za notranje zadeve v Peterletovi vladi že spomladi leta 1990 odvzel Službi državne varnosti tako imenovana policijska pooblastila in začel s kadrovskimi spremembami. Se radikalnejše spremembe je prineslo imenovanje novega predstojnika Miha Brejca novembra 1990. Aprila 1991 sta Bavčar in Brejc predložila parlamentu spremembe zakona o notranjih zadevah, ki določajo, da mora služba dobiti dovoljenje sodišča za posege, ki pomenijo kršitev tajnosti pisem in drugih občil. SDV se je tudi preimenovala v Varnostno-informati-vno službo.
Imenovanje Mihe Brejca za predstojnika službe je bilo sprva veliko presenečenje in nekaj časa je obveljalo prepričanje, da gre za Bavčarjevega človeka. Kasneje se je v političnih krogih Brejca označevalo kot Kučanovega človeka, čeprav je pravzaprav do
izbruha afer veljal za strokovnjaka na svojem področju. Z letošnjim sprejemom zakona o vladi je Vis postala vladna služba, ki jo nadzira trojica ministrov treh velikih vladnih strank (Kozinc, Bizjak in Bohinc). Miha Brejc je bil kljub nasprotovanju omenjeni reorganizaciji, ki bi po njegovem mnenju preveč decentralizirala odločanje, precej resen kandidat tudi za »novega« predstojnika službe.
Imenovanje Janeza Siršeta 19. februarja -za njegovo kandidaturo je vedel samo najožji Drnovškov »štab« -je bila tako precejšnje presenečenje. Zlasti zato, ker je Širše sodil med najožje Drnovškove sodelavce, z delovanjem varnostne službe pa kot specialist za turizem ni imel nobenih izkušenj. Sele ob izbruhu afer je prišlo v javnost pismo Romana Jegliča, v katerem je navedenih precej zlorab varnostne službe v politične namene in ki je najbolj prispevalo k zamenjavi Mihe Brejca.
V začetku aprila je izbruhnila afera Hit, kmalu za tem afera Vis. Varnostna služba in oba predstojnika so postali glavni protagonisti obeh afer, ki so kulminirale z odstopom Janeza Siršeta 17. junija. Istega dne je vlada Vis preimenova-
la v Sovo in formalno se je končal »tretji val« reorganizacije službe.
Dejansko se je ob političnih igrah zgodila takorekoč popolna demontaža največje varnostne službe. Podatki, dosjeji in imena uslužbencev SDV, Visa oziroma Sove so postali javna skrivnost in sredstvo za politične obračune. Napovedi, da se bo služba reorganizirala v sodobno in učinkovito službo, so tako videti bolj nerealne kot kdaj koli prej. Jasno je tudi, da je mesto direktorja takšne službe silno nehvaležna in neperspektivna funkcija. Oba prejšnja predstojnika sta »neslavno« končala svoj mandat in sta verjetno tudi zaključila svojo politično kariero.
Zato ne preseneča dejstvo, da je imel vladni vrh zelo veliko težav pri iskanju novega direktorja Sove. Iz »objektivnih« razlogov (služba družbenega knjigovodstva je medtem v svojem poročilu potrdila sume, da je Širše »zlorabil pooblastila«, ko je bil še minister za turizem) se je Drnovšku precej mudilo. Vlada bi morala novega predstojnika imenovati pred štirinajstimi dnevi, pa si je kandidat zadnji trenutek premislil. V zadnjih dneh so iz krogov najmočnejše vladne
stranke prihajali namigi, da bo zadeva zelo kmalu dokončno rešena, ni pa bilo jasno, kdo je glavni kandidat. Se v četrtek, ko je bilo imenovanje že na dnevnem redu, se je omenjala vrsta imen, med njimi Iztok Simoniti, strokovnjak za zunanjo politiko in Drnovškov »znanec« iz Časov, ko je še služboval v Kairu.
Očitno pa je bilo tokrat glavno merilo (kar je po tem, ko je »udbovska pretekost« postala politično vprašanje številka ena, tudi logično) »neomadeže-vana« preteklost, kandidat pa tudi ni smel biti preblizu predsedniku vlade. Silvan Ja-kin je v bistvu popolna neznanka in ne spada niti med Drnovškove zaupnike ali najožje sodelavce. Ni v nobeni stranki, njegove morebitne politične povezave pa so še zavite v meglo.
Preteklost je tako ta trenutek glavni adut novega predstojnika Sove. Ali to tudi pomeni, da se bo zato osrednja varnostna služba vendarle začela postavljati na noge in morda v določenem Času postala učinkovita obveščevalna organizacija -to pa je seveda drugo vprašanje. Ker Jakin z varnostno službo očitno nima nobenih izkušenj, za takšne napovedi pravzaprav ni posebno veliko argumentov.
ŠPORT
Sobota, 10. julija 1993
SP KAJAK/KANU NA DIVJIH VODAH / ZA SLOVENIJO
Po zlatu
»suša«
MEZZANA - Po Četrtkovem nepričakovanem zlatu kanuisticne trojke je bil včerajšnji dan za naše na svetovnem prvenstvu v vožnji s kajaki in kanuji na divjih vodah veliko bolj »miren«. V dopoldanskih moštvenih vožnjah kajakaši niso prišli do želene in bržkone tudi pričakovane kolajne, saj so pristali na nehvaležnem Četrtem mestu in za bronom zaostali vsega sekundo in 26 stotink. Toda v vse bolj izenačeni in neizprosni konkurenci je tudi to veliko. Popoldne je bila na sporedu prva konCna odločitev v posamičnih vožnjah. 23 najboljših kanuistov iz kvalifikacij se je pomerilo na »preurejeni« progi, in to brez uradnega treninga, kar je novost. Kljub temu smo'bili Priča izjemno razburljivi tekmi, v kateri so imeli »glavne karte« v rokah Nemci. Našim s prevelikim »zlatim bremenom« ni uspelo doseči želene uvrstitve. Verjetno so lunje pričakovali preveč, Presenečenja pa se tudi ne dogajajo vsak dan. Boštjan Žitnik je v drugo dosegel celo peti Cas, a s tremi dotiki vrat, kar pomeni 15 sekund pribitka. Tako je bil od naše »finalne« trojke najuspešnejši najbolj izkušen Jože Vid-mar- Oba teka mu je Uspelo prepeljati brez kazenskih točk, vendar je
imel obakrat težave in zgubil je kar nekaj dragocenega Časa. Mlada Simon HoCevar in Boštjan Žitnik sta veliko bolj tvegala, vendar sta bila pri tem žal premalo »natančna«, tako da so jima kazenske točke pokvarile boljši uvrstitvi. Poleg tega se je Simon Hočevar v drugem poskusu pri vratih št. 18 prevrnil. Kljub temu je bil na cilju zadovoljen, saj je pripomnil, da vsega pač ne sme doseči prehitro. Manj zadovoljen je bil Žitnik, ki je po 11. mestu v kvalifikacijah pričakoval boljšo uvrstitev kot končno 19. mesto. Vidmar, ki je bil s 13. mestom najboljši med našimi, je imel tudi nekoliko smole, saj je moral prvi na Start in je pravzaprav preizkušal novo progo. Ob koncu so bili najbolj zadovoljni v nemškem taboru, saj je Martin Lang ubranil zlato iz Tacna, na tretji stopnički pa mu je delal družbo S oren Kaufmanu.
Dopoldanske moštvene vožnje kajakašev se za našo trojko sploh niso dobro začele. Marjan Štrukelj se je namreč sredi proge prevrnil, ko je zadel z veslom ob skalo, in se nato s težavo znova dvignil nad gladino ter ob tem izpustil ena vrata. Za naše je bila tako vožnja »končana«. Britanci so na Čelu z najhitrejšima v kvalifikacijah Foxom in
rf^OUR / SKORAJ 50 KM NA URO
Vrtoglava
vožnja
Cipollini spet na 1. mestu
AM3ENS - Italijanski Sprinter Mario Cipollini je po najkrajši in hkrati najhitrejši etapi na Touru spet iztrgal rumeno majico Belgijcu Wilfriedu Nelissenu, a je bil zelo razočaran, ko je odkril, da ni dobil etape. Cipollini je namreč cež cilj privozil kot drugi, a je vseeno dvignil roke, ker ni vedel, da se je s 13 sekundami prednosti pred njim uvrstil še Belgijec Johan Bruy-nell. »Ko sem pred sabo zagledal Bruynella sem bil resnično zelo razočaran, potolažil pa sem se, ko sem dojel, da sem znova oblekel rumeno majico«, je povedal Cipollini. Nelis-sen je ostal tokrat brez vidnejše uvrstitve, Cipollini pa ga je premagal tudi na enem od letečih ciljev.
Včerajšnja etapa je bila najhitrejša v devetdesetletni zgodovini francoske etapne dirke. Zmagovalec je namreč 159 km prevozil s sijajno povprečno hitrostjo 49, 417 km na uro. Pred tem je bil najhitrejši nizozemski kolesar Adri Van der Poel, ki je leta 1988 vozil s povprečno hitrostjo 48, 927 km na uro, vendar je tedaj merila etapa le 38 km.
Dvoboj med Cipolli-nijem in Nelissenom se bo bržkone nadaljeval do ponedeljkove etape na kronometer, potem pa naj bi pet gorskih etap končno razkrilo, kdo od favoritov je resnično najmočnejši.
Vrstni red 6. etape:
1. Johan Bruyneel (Bel) 3.11:30, povprečna hitrost 49 km na uro; 2. Mario Cipolini (Uta) +13 sek.; 3. Ddamolin Abdužaparov (Uzb); 4. Johan Capiot (Bel); 5. Cristophere Capelle (Fra): 6. Fredric Mon-cassin (Fra); 7. Giovan-ni Fidanza (Ita); 8. Lau-rent Jalabert (Fra); 9. Andrea Ferrigato (Ita); 10. Francois Simon (Fra).
Skupni vrstni red: 1. Mario Cipollini (Ita) 25.21:28; 2. Wilfried Nelissen (Bel) +12 sek.; 3. Johan Bruyneel (Bel) +30; 4. Laurent jalabert (Fra) +44; 5. Alex Ziille (Svi) +45; 6. Zenon Ja-skula (Pol) +53; 7. Erič Breukink (Niz) +1:03; 8. Philippe Louviot (Fra) +1:16; 9. Steve Bauer (Kan) +1:21; 10. Johan Museemv (Bel) +1:22; 11. Franco Bal-lerini) Ita) +1:29; 12. Charly Mottet (Fra) +1:33; 13. Andy Ham-psten (ZDA) +1:34; 14. Rolf Sorensen (Dan) +1:37; 15. Lance Armstrong (ZDA) +1:39; 16. Claudio Chiappucci (Ita); 17. Alvaro Mejia (Kol) i.C.; 18. Eddy Bouwmans (Niz) +1:41; 19. Franco Vona (Ita) +1:43; 20. VVilfired Peeters (Bel) i.C.
Skupni vrstni red za gorko nagrado: 1. Davide Cassani (Ita) 29 točk; 2. Francois Simon (Fra) 21; 3. Laurent Desbiens (Fra) 15.
Skupni vrstni red po točkah: 1. Nelissen (Bel) 155 točk; 2. Cipollini (Ita) 154; 3. Abdužaparov (Uzb) 103.
Jonsnom po pričakovanju »naskočili« sam vrh. V drugo so naši zaceli tako, kot smo od tako izkušene trojke lahko pričakovali. Hitro in uspešno so premagovali vrata in brzice, toda v šestih vratih je imel AbramiC precej težav, izognil se je petici in izgubil kar nekaj dragocenih sekund ter stik z drugima dvema. Štrukelj in Skok sta ga morala proti koncu proge čakati, saj morajo vsi trije priti v cilj »v 15 sekundah«. Zaradi hitrosti je AbramiC prišel slabo v predzadnja vrata in izgubil še nekaj stotink. Na cilju jim je za kolajno zmanjkalo sekundo in 26 stotink. Kot je povedal glavni trener naše slalomske vrste Silvan Poberaj, bi naši dobili kolajno, Ce bi se izognili vsaj eni napaki.
Rezultati - moštvene vožnje: 3 x C-2: 1. Češka 172, 85, 2. Francija 173, 76, 3, Slovaška 181, 08, 3 x K-l: 1. Velika Britanija 153, 91, 2. Francija 156, 20, 3. Češka 157, 61, 4. Slovenija (AbramiC, Skok, Štrukelj) 158, 87); C-l: 1. Lang (Nemčija) 140, 44, 2. Delamare (Francija) 140, 92, 3. Kaufmann (Nemčija) 142, 98, 4. Prentice (ZDA) 143, 26, 5. Herceg (Hrvaška) 143, 61, ... 13. Vidmar 152, 27, 14. HoCevar 153, 73, 19. Žitnik (vsi Slovenija) 156, 67.
Ervin Curhc
FORMULA 1 / SILVERSTONE
Prost uspešno začel priprave za 50. zmago
Hill dobiva ukaze iz boksa
Vsi okrog novinca Hilla, tudi Prost (na desni)
SILVERSTONE - Alain Prost je na prvem treningu v Silverstonu uspešno začel svoje priprave za rekordno petdeseto zmago na dirkah formule 1 za veliko nagrado in si znova privozil trenutni najboljši startni položaj. V deževnem vremenu je Francoz na hitrem dirkališču dosegel najboljši Cas, še preden se je proga proti koncu enournega treninga zaCela sušiti. Progo, dolgo 5226 kilometrov, je prevozil v Času 1:34.483 s povprečno hitrostjo 199.2 kilometra na uro. Drugi je bil Damon Hill z 1:36.297, Čeprav je Anglež na domačem dirkališču pričakoval veC. Ayr-ton Senna je dosegel tretji Cas (1:37.050), sledijo pa mu Michael Schumacher (1:37.264), Jean Aleši (1:37.899) in Gerhard Berger (1:37.976). Trening so že zelo zgodaj prekinili, potem ko se je Mark Blun-dell zavrtel pri ovinku Abbey in obtičal sredi mokre proge. K sreči se je izognil trčenju s Senno in Michaelom Andrettijem, ki sta se pripeljala mimo.
Zanimivo je, da je tehnični direktor moštva Wil-liams-Renault Patrick Head izdal člen iz pogodbe Damona Hilla, ki pravi, da Anglež mora prepustiti boljše mesto Proštu, Ce mu tako ukažejo iz boksa. »V letošnji sezoni smo vse podredili Prostovemu naslovu svetovnega prvaka. Edino Prost nam lahko privozi to lovoriko. V pogodbi ni zapisano, da Damon ne sme zmagati, temveč da mora upoštevati naša navodila,« je povedal Patrik Head. Očitno je, da so Hillu že v Franciji ukazali, da mora zmago prepustiti Francozu, pri VVilliamsu pa se še niso odločili, Ce bodo Angležu dovolili veC svobode na domači dirki.
LOKOSTRELSTVO / DP HUNTER AND FIELD
Morenu Granzotfu je za las ušla medalja
Naraščajnik Marko Metlika na 7. mestu
Na državnem lokostrelskem prvenstvu v zvrsti »hunter and field«, ki je bil v kraju Madonna di Cam-piglio, sta nastopila tudi Zarjina lokostrelca Moreno Granzotto in Marko Metlika, ki sta se v svojih kategorijah uvrstila na četrto oziroma sedmo mesto.
Granzottu je med mladinci za las ušla kolajna, z uvrstitvijo na nehvaležnem 4. mestu v konkurenci 20 tekmovalcev pa naš lokostrelec ni zadovoljen, saj se je v prejšnjih dveh sezonah, ko je tekmoval med naraščajniki, na državnem prvenstvu vsakič dokopal do medalje. Leta 1991 je bil namreč drugi, lani pa tretji.
»Skoraj do konca sem za tretjeuvršCenim Mazzu-com zaostajal za pet, šest točk, nato pa se mi je zataknilo. Imel sem tudi malo smole. Zadnje tarče so bile zelo težke, zato se je pred njimi nagnetlo veliko število tekmovalcev, preden sem lahko streljal pa je minilo preveč Časa, tako da mi je nekoliko popustila koncentracija in sem zato streljal slabše kot bi lahko«, je pojasnjeval Granzotto.
Metlika je na državnem prvenstvu sodeloval prvič, zato smo lahko z njegovo uvrstitvijo na 7. mestu (18 tekmovalcev) kar zadovoljni.
Rezultati
Mladinci: 1. Franginelli (Lombardija) 515 točk; 2.
Verdecchia (lazio) 505; 3.
Mazzuco (Veneto) 480; 4.
Granzotto (FJK, Zarja) 454.
Naraščajniki: 1. Sgarito (Sicilija) 488; 7. Metlika (FJK, Zarja) 400.
Na sliki: hunter and field - lokostrelski Gez dm in stm
KOROŠKA / PRESENEČENJE n
Prof. Elsner vodja SAK
Cilj moštva bo slej ko prej napredovanje v 2. ligo
Ivan Lukan
CELOVEC - Dvakratni koroški nogometni prvak SAK je za novo sezono pridobil profesorja Branka Elsnerja, enega najbolj znanih trenerjev v sredenjeevropskem prostoru in bivšega trenerja avstrijske nogometne reprezentance ter (do jeseni lani) avstrijskega pokalnega prvaka 1992/93 VVacker Innsbruck.
Po informacijah iz odbora Slovenskega atletskega kluba je Ljubljančan že sestavil ekipo za novo prvenstveno sezono v koroški nogometni ligi, pod vodstvom uspešnega trenerja iz Slovenije pa bo potekalo tudi delo v ostalih moštvih, katerih bo v prihodnji sezoni kar enajst.
»Siva iminenca«, kot ga mnogi v Avstriji imenujejo, bo torej vključen tudi v delo z naraščajem, glavna vloga pa bo seveda njegovo delo s prvim moštvom, ki želi v tretjem naletu - moštvo dvakrat zaporedoma v kvalifikaciji ni bilo uspešno - osvojiti cilj, namreč vstop v drugo avstrijsko zvezno nogometno ligo. Skupno z vsemi trenerji in funkcionarji bo Elsner še pred začetkom nove sezone (24./25. julij - op.
ured.) pripravil seminar, na katerem bodo koordinirali delo v najbolj znanem slovenskem športnem klubu na Koroškem.
Oba trenerja prvega moštva, dr. Ivan Ramšak in Jože Fera sta že ta teden z navdušenjem pričela sodelovanje s profesorjem Elsnerjem. Oba si pričakujeta pomembne in plodovite nasvete. Elsner bo najmanj enkrat tedensko prihajal na Koroško na trening, enkrat štirinajstdnevno pa na tekmo.
V moštvu samem se bo marsikaj spremenilo: napadalec Hans Gross, ki je preteklo sezono s 17 zadetki bil najuspešnejši strelec v koroški ligi, bo SAK prav tako zapustil kot drugi napadalec Manfred Hober in po zadnjih informacijah tudi dolgoletni kapetan moštva Miha Kreutz. Za izvrstnega branilca Lojzeta Sadjaka je pokazal zanimanje zgorgnjeav-strijski drugoligaš LASK. Vesti, po katerih naj bi se v moštvo vrnil Marjan Velik pa so bile prenagljene, izvrsten nogometaš, novinar in mladi predsednik Slovenske športne zveze se je že odločil za amatersko ekipo iz Pokrč, katero bo vodil kot trener in igralec.
CUPA / POLETNE POBUDE
Prvi tečaj so uspešno spravili pod streho
Letošnja jadralna šola pri Cupi je organizirala tri promocijske tečaje jadranja od 7. do 13. leta starosti. Prvi tečaj je bil od 21. junija do 2. julija. Vodili so ga Marko TomsiC, Danijel Toscano in Iztok Colja. Inštruktorji so začeli s pripravami že v aprilu. Uredili so opremo in sestavili program dela.
Prvega tečaja se je udeležilo kar 16 otrok. Katrin, Barbara, Mirjam, Ivan, Damir, Paolo, David, Gabrijel, Ivano, Gorazd, Jaro, Ivan Crnjava, Karlo, Danijel, Marko in Erik. Naučili so se glavne vozle, spoznali vetrove, tokove in imena
osnovnih delov jadrnice. Vreme je bilo naklonjeno, zato so jadrali vsak dan. Ob jadranju pa je bilo časa tudi za igro in zabavo ter medsebojno spoznavanje.
Zadnji dan je bila regata. Mladi jadralci so se prvič primerjali na olimpijskem trikotniku. Veselo, a z željo, da bi se spet dobili na morju, so se potem poslovili. Cupa bo v septembru organizirala nadaljevalne tečaje jadranja, navdušeni jadralci pa bodo lahko prestopili v tekmovalno skupino. V tretjem in zadnjem tečaju Cu-pe je še nekaj prostih mest.
Marko Tomšič
NOVICE
Odprtje po meri Američanov
BUFFALO - Odprtje 17. univerziade je bilo po okusu in meri Američanov - veličastno in mestoma kičasto, vendar pa za okrog 65.000 gledalcev, kolikor se jih je zbralo na«Rich Stadiumu«, vse prej kot dolgočasno, posebno zanmiva pa je bila ekshibicija pevcev nathalie Cole in Kennyja Ro-gersa. Ob odstonosti predsednika ZDA Clitona in newyorškega guvernerja Cuoma je igre odprl predsednik mednarodne vseuCilišCne zveze Ne-biolo, tripod z večnim ognjem pa je vžgal ameriški plavalec Kamaugh.
Začela so se tudi tekmovanja. Slovenska ženska odbojkarska reprezenztanca je v 1. kolu s 3:0 (5, 10, 2) premagalqa Hong Kong. Na univerziadi zastopajo Slovenijo še atletinja Ksenija Predikaka in plavalca Dejan Tešovič in Gregor Jurak.
Leon Mazi v Vrbi na 3. mestu
VRBA/VRBSKO JEZERO - Dva kola pred koncem mednarodnega odprtega šahovskega tumija Casino Open Vrba ’93 vodi nemški velemojster Schlosser s 6, 5 točkami iz sedem partij pred presenetljivo močnemu avstrijskemu igralcu N. Stanecu (5, 5 točk). Na odličnem tretjem mestu je slovenski FIDE-mojster Leon Mazi (prav tako 5, 5 točk), drugi najboljši Slovenec pa je Dražen Sermak, ki s pol točko manj sledi na prav tako odličnem petem mestu. Četrti je Madžarski velemojster Jožef Horvat, na šestem mestu pa sledi hrvaški Mednarodni mojster Kosanski, še pred vrhunskimi igralci oz. velemojstri kot Sza-lanczyjem, Tolnaijem, Popovičem itd. Najboljši avstrijski igralec je koroški igralec Felsberger (Gospa Sveta) na 14. mestu, ki je še pred avstrijskim velemojstrom Klingerjem. Danes igrajo deveto in zadnje kolo, nagradni sklad tega mednarodnega turnirja pa znaša 220.000 šilingov. Nekateri igralci se bodo iz Vrbe preselili ali v Šentvid ob Glinji ali pa v Obervvart, kjer se danes začneta dva nadaljnja mednarodna odprta šahovska turnirja. (I.L.)
Seleševa na USA apnu?
VAIL - V kliničnem centru Steadman Hawkins v Vailu (Kolorado) se nadaljuje zdravljenje novosadske tenisačice Monike Seleš, ki jo je neurav-novešenec z nožem zabodel v hrbet aprila na turnirju v Hamburgu. Vse bolj jasno postaja, da je zadeva veliko bolj zapletena kot je sprva kazalo. »Rana je resna, zato še ne vem, kdaj bo lahko Seleševa spet poprijela za lopar, njenemu zdravljenju pa sledimo dan za dnem. Vsekakor Monika zelo zavzeto sodeluje pri terapijah«, izjavlja primarij Robert Steadman.
»Zelo rada bi spet udarjala po žogicah, a tega za zdaj še ne morem storiti, upam pa, da bom lahko konec avgusta igrala na odprtem prvenstvu ZDA«, pravi Seleševa.
Račja ima prosto pot v ZDA
RIM - Dino Radja odhaja v ZDA, je potrdilo vodstvo rimskega košarkarskega kluba Burghy. Iz sporočila društva je moC jasno razumeti, da Bur-ghy sklepa Radje ne bo oviral, Čeprav hrvaškemu reprezentantu pogodba zapade šele čez dve leti. Kaže celo, da rimsko društvo od Radje niti ne bo terjalo polmilijardne odškodnine za predčasno prekinitev pogodbe. Radja naj bi za igranje pri slovitem moštvu NBA lige Bostonu Celtics letno prejemal 1.540.000 dolarjev.
Pescara in Taranto obsojena Perugia ostaja v C-l ligi
MILAN - Disciplinska komisija je obsodila društvi Pescara in Taranto zaradi zrežiranja rezultata medsebojne tekme. Pescara bo v prvenstvu B lige Startala z tremi minusnimi točkami, Taranto pa z dvema minusnimia točkama v C-l ligi. Športni direktor Pescare Marino je bil diskavlifi-ciran za tri leta, bivši trener Pescareg Galeone za osem mesecev, igralci Pescare Camplone, Paga-no in Tighetit pa za Set mesecev.
Prizivna komisija pa je zavrnila priziv Perugie, ki tako ostaja v C-l ligi.
Udinese prodaja »dragulje«
CERNOBBIO - Za Balbom je Udinese izgubil še DelVAnna, razmišlja pa tudo o odhodu branilca Sensinija. Za DelPAnna bo Udinese od Interja dobil vratarja Caniata in mlada Del Vecchia in Rossinija ter štiri milijarde lir odškodnine. Na posojilo naj bi prišel tudi Rus Salimov, ki pa se temu upira. Ce ga ne bodo prepričali, bo Inter odštel Videmčanov še milijardo lir. Za Sensinija, pravi predsednik Udineseja Pozzo, se zanima Ju-ventus. Moštva nočemo oslabiti, ampak če je ponudba vabljiva se ji ne bomo mogli odreči. Skratka, navijači Udineseja naj si ne delajo prevelikih utvar.
rNAMIZNI TENIS / PRIPRAVA DRŽAVNE REPREZENTANCE V ZGONIKU IN LJUBLJANH
Kraševke nikoli ne počivajo
Pred bližnjim evropskim mladinskim prvenstvom v namiznem tenisu, ki bo v Ljubljani od 16. do 25. t.m., je državni selektor pozval nekatere najboljše igralce na naporne priprave. Nas seveda zanima bolj ženska vrsta, s ja sta prišle po mnenju selektorja v ožji zbor tudi dve kra-sovi igralki: Katja Milic v kategoriji narašCajnic in Vanja Milic med deklicami. Same priprave so razdelili v dve etapi. Prvi del sta krasovi dekleti opravili kar doma v zgoniški telovadnici, ki
je idealna odskočna deska do Ljubljane. Navkljub poletni sopari je mlajša reprezentanca, prisotni sta tudi Debora Balboni in Monia Franetu, opravila tudi po tri treninge na dan ob pri-sotnostni trenerjev Esposita in Matjaža Šercerja. Pri Krasu so poskrbeli tudi za dobre sparing partnerje. Nekaj dni je pomagal Kristjan Mersi, za tem Ana Ber-san. Med drugim pa so bila dekleta tudi na treningu v Vrtojbi.
Drugi del priprav se bo odvijal v Ljubljani,
kjer bo italijanska mladinska vrsta trenirala z reprezentancama Nizozemske in Slovenije. Obe krasovke sta že večkrat oblekli državni dres, Vanja prav pred kratkim v Luksemburgu, kjer je dosegla zelo visoko uvrstitev, tretje mesto v kakovostni mednarodni konkurenci, Katja pa bo že drugo leto zapovrstjo predstavljala Italijo na evropskem prvenstvu, ki je bilo lani na Slovaškem v To-polCanih, kjer je Zenska vrsta zasedla ekipno 21. mesto. (J.J.)
Obvestila
SK DEVIN
sekcija MTB organizira jutri, 11. t.m. v Cerovljah uradno tekmo V. preizkušnjo za trofejo »Citta di Trieste«. Istočasno poteka rekreacijska tekma na krajši progi. Informacije in vpisovanje David tel. 220423.
JKCUPA
obvešča, da je v teku vpisovanje za jadralne tečaje, ki bodo v naslednjih izmenah: tečaj za optimiste namenjen otrokom od 8. do 14. leta starosti od 19.7 do 30.7 ter 2 tečaja vvindsurfa in sicer od 12.7 do 16.7 in od 19.7 do 23.7.Vpiso-vanje na sedežu društva danes od 16. do 18. ure, tel. 299858.
GOSPODARSTVO
Sobota, 10. julija 1993
MEMORANDUM O SODELOVANJU MED RS IN EVROPSKO SKUPNOSTJO
SEMINAR O TUJIH VLAGANJIH
Nujno partnerstvo
Prednostni cilj prvega programa sodelovanja je spodbujati hitro in skladno zbliževanje Slovenije in Evropske skupnosti
Mii .F. Čuk
Med iluzijo in strahom
Primerjamo se lahko s Poljsko, Češko in Madžarsko
Andreja Rednak
LJUBLJANA - Vojka Ravbar, državna sekretarka v ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj, in France Soubeyron iz generalnega direktorata komisije EGS sta včeraj podpisali skupni memorandum v zvezi s programom dvostranskega sodelovanja med Republiko Slovenijo in EGS. Ta program sodelovanja je sestavljen v okviru sporazuma o tovrstnem sodelovanju, ki je bil podpisan v Luksemburgu 5. aprila letos. Prednostni cilj tega prvega programa sodelovanja, sta poudarili obe strani, je spodbujati hitro in skladno zbliževanje Slovenije in Skupnosti. Ob tej priložnosti je bilo tudi poudarjeno, da se bosta obe strani osredotočili na različne dejavnosti (seminarje, izobraževalne teCaje, obiske stor-kovnjakov itd.), katerih namen je, da bi slovenska stran bolje spoznala razvoj preteklih in prihodnjih dogajanj v Skupnosti. Memorandum predvideva tudi sodelovanje v celi vrsti dejavnosti, na primer na področju univerz, industrijskega sodelovanja, spodbujanja naložb, sodelovanje na področju kmetijstva, energetike, znanosti in tehnologije ter okolja. Vojka Ravbar je ob trej priložnosti poudarila, da gre za prvi tovrstni dokument, ki sta ga podpisali Slovenija in ES, kar zadeva konkretizacijo medsebojnega sode-
lovanja. Ta memorandum je po njenem mnenju tudi rezultat pred kratkim podpisanega sporazuma o sodelovanju in trgovini, finančnega protokola, transportnega sporazuma in pa deklaracije o političnem sodelovanju. Gre za memorandum, ki je predviden za leto 1993/994, kajti letošnje leto se praktično
že preveša v drugo polovico. Sodelovanje naj bi poleg seminarjev obsegalo tudi obiske naših strokovnjakov v ustreznih komisijah ES, in sicer ne le na področju univerzitetnega sodelovanja in izobraževanja, ampak tudi na preostalih področjih, kot so kmetijstvo, industrija, sodelovanje na področju malih in
srednjih podjetij in izmenjava informacijskih sistemov, ki šo nedvomno potrebni za vzpostavitev ustrezne mreže tako pri podjetjih kot tudi pri skupnih naložbah. Sredstva, ki jih ES namenja Sloveniji za njeno boljše poznavanje razmer v Evropski skupnosti, želimo čimbolj racionalno uporabiti, je dejala
Ravbarjeva in opozorila, da nam na posameznih področjih manjka znanje. Predvideno je tudi štipendiranje ljudi na vseh teh področjih, Ce se dejansko želimo približati Evropi. Samo načelna tovrstna opredelitev seveda ni dovolj, Ce ne bomo tudi strokovno pripravljeni za to, da sčasoma postanemo tudi dejansko partner Evropski skupnosti, je še dejala Vojka Ravbar.
LJUBLJANA - Mednarodna organizacija, t. i. mreža za privatizacijo (CEEPN), ki ima sedež prav v Ljubljani, je pred dnevi v Varšavi za parlamentarce iz različnih držav organizirala seminar o pomenu tujih vlaganj v centralne in vzhodnoevropske države, ki sta se ga iz slovenskega parlamenta udeležila poslanca Jože Lenič (LDS) in Igor Omerza (DS).
Namen seminarja je bil seznaniti udeležence s po-blematiko tujih vlaganj, izmenjati podatke o številu in vrednosti vlaganj in razbiti strah ter iluzije glede tujih vlaganj. Igor Omerza je dejal, da je mogoCe glede na razprave in stanje tujih vlaganj sodelujoče države razdeliti v tri skupine; v prvi so poleg Slovenije še Češka, Madžarska in Poljska, v drugi Slovaška, Romunija, Hrvaška in Baltske republike, v tretji pa denimo Belorusija, Krimska republika, Rusija itd. Predstavniki slednjih držav so tujemu kapitalu celo odsvetovali vlaganja v njihove države, češ da vladajo inflacija, kaos, korupcija in kriminal.
Ruska izkušnja kaže, da razdelitev podjetij delavcem še ni prinesla učinkovitosti, saj ti delavci v svojih tovarnah še vedno kradejo. Poljski primer pa kaže, da je večji trg z nekaj
deset milijoni prebivalcev zelo zanimiv za ceneno blago multinacionalnih družb. Jože Lenič je povedal, da sta slovenska predstavnika Marko Simonitti in Matija Rojc predstavila slovenski primer in analizo 47 največjih tujih naložb v Slovenijo (največ jih je iz sosednjih držav), kar naj bi bilo vredno blizu dve milijardi mark (od tega 1, 6 milijarde novih investicij, 400 milijonov pa joint venture vlaganj), medtem ko je denarja, ki je prišel v obliki lastniškega kapitala, za 945 milijonov mark. Večina tujih vlaganj v Sloveniji izhaja iz prejšnjih stikov s tujimi partnerji. Tujci vlagajo k nam zaradi naraščajoče stopnje profita, dostopa do vzhodnoevropskih trgov, zmanjšanja proizvodnih stroškov in razmeroma cenene, a dobro izobražene delovne sile. Naše konkurenčne prednosti so še izvozna usmerjenost, dokaj jasna zakonodaja in možnost, da izvažamo na Balkan, ko se bo položaj umiril.
Sklepna ugotovitev s seminarja bi bila, da so razlike med državami ogromne, vendar se povsod srečujejo z nedorečenim pravnim okvirom, željami vlad po večjih tujih vlaganjih in strahom javnosti in tudi politike pred razprodajo države.
Podpisani memorandum predvideva sodelovanje v številnih dejavnostih (Foto: Tomi Lombar/TRIO)
Bodo delavci lahko delali na Madžarskem?
MURSKA SOBOTA - Letos v Nemčiji dela več kot tri tisoč naših delavcev na račun dela oziroma sklenjenih poslov, ki jih opravljajo naša podjetja s svojimi delavci. Gre za tako imenovane detaširane delavce. Slovensko ministrstvo za delo bi rado sklenilo nov sporazum o deta-šmajih, saj je stari še iz jugoslovanskih časov.
Pomurci pa so razen za ohranitev del v Nemčiji zainteresirani, da bi lahko delali pri projektih, ki jih izvajajo pomurska gradbena podjetja na Madžarskem. Zato pa bi bil potreben podoben sporazum o detašmajih z Madžarsko. V sosednji državi tačas razpoložljivih del ne moremo izvajati s svojimi delavci.
Zvedeti smo, da je naše ministrstvo za delo navezalo prve stike z Madžarsko na ravni ministrstva že aprila le-. tos. Vendar imajo Madžari izjemne težave z zaposlovanjem, saj je njihova stopnja brezposelnosti še nekoliko višja od naše - na območju, ki meji na Slovenijo, je dvajsetodstotna. Njihov interes je, da bi tudi njihovi delavci prihajali na delo k nam. V našem ministrstvu za delo zato opozarjajo, da moramo biti pri sporazumevanju previdni. Tačas v obmejnem Pomurju zaradi visoke stopnje brezposelnosti domačih delavcev ni nikakršnih možnosti za zaposlovanje madžarskih delavcev. (B.H.)
Zastoj nuklearke zmanjšal zalogo premoga
VELENJE - V Šaleški dolini nekaj deževnih dni niso mogli zmanjšati nevarnosti, da bi se raven jezer, iz katerih se oskrbuje šoštanjska termoelektrarna, znižala pod kritično mejo. Polno obratovanje termoelektrarne zaradi zastoja Nukelame elektrarne Krško pa je močno načelo deponijo premoga. V rudniku so tako povečali letni načrt izkopa. V zdaj odprtih slovenskih rudnikih je premoga za proizvodnjo dobre tretjine potrebne električne in toplotne energije še za okoli 30 do 40 let. Čeprav je domač premog dražji od tujega, pa postaja prav letos očitno, da bo morala Slovenija tudi v naslednjih desetletjih preudarno gospodariti s tem, sicer z žveplom prenasičenim fosilnim gorivom. Obenem bo seveda morala zgraditi tudi prepotrebne čistilne naprave.
Ko so morali prejšnji mesec zaustaviti krško nuklearko, je šoštanjska termoelektrarna prevzela obveznost, da proizvede štiri desetine domače elektrike. Povečana poraba premoga iz deponije v Pesju pa je zaloge z običajnih 350 tisoč ton zmanjšala na 22(0 tisoč ton. Zato so v Rudniku lignita Velenje, kjer so spomladi svoj letni načrt izkopa zmanjšali na 3, 9 milijona ton, le-tega ponovno povečali na 4,1 milijona ton. V velenjskem rudniku je zaposlenih 4316 delavcev, od tega 3284 v tako imenovanem jamskem delu. Rudarjev imajo ta trenutek nekaj več, kot bi jih potrebovali, zato so jih zaposliti s pripravami na povečan izkop v jesenskem času. Do jeseni pa naj bi rudnik zapustilo 67 rudarjev, ki ne morejo dobiti slovenskega državljanstva in jim bodo do takrat potekla dovoljenja za delo. Po oktobra pa naj bi v rudniku zaposlili 120 svojih štipendistov, ki so letos končali šolanje. V rudniku pravijo, da ne toliko na račun odhajajočih tujcev, saj to tudi doslej - ne glede na potrebe - svojim štipendistom vedno našli delo. (B. P.)
_______________INTERVJU / ALEŠ MI2IGOJ, DIREKTOR MEDEXA_
»Izvažamo kar polovico izdelkov«
Posojilo za investiranje v novo linijo piškotov Crich so dobili pri Zvezi bank Celovec, ki je ponudila najugodnejše obresti
Kakšen je status Medexa v pogodbi, ki jo imate z Naturmedom?
Z Naturmedom smo podpisali desetletno pogodbo o ekskluzivni pravici podjetja Naturmed, da trži naše izdelke v Nemčiji, Franciji, državah Beneluxa, Kanadi in Združenih državah Amerike. V pogodbi je določen minimalni letni promet, ki ga mora Naturmed iztržiti z našimi izdelki. Ce tega prometa ne dosežejo, lahko pri Medexu pogodbo pretrgamo. Velja pa poudariti, da so se predstavniki podjetja Naturmed zelo strokovno lotili trženja in da reklame za naše izdelke od 18. maja predvajajo tudi na nemški televiziji (-med drugim jih je mogoCe videti na satelitskih programih PRO 7 in DSF). Na nemško tržišče smo sicer naše izdelke že prodajali, vendar ne v zadostnih količinah.
Kako to, da se je Naturmed pravzaprav odločil za prodajo vaših izdelkov?
Povsem po naključju. Peter Baron von Liebing-Knips, sicer direktor marketinga Naturmeda, je v enem od naših obmejnih Duty Free Shopov ktipil neki naš izdelek apitera-pije. Nad njim je bil tako navdušen - prav tako tudi drugi, ki jim je te izdelke ponudil - da se je odločil za prodajo naših izdelkov s pomočjo Naturmeda. Medexovi izdelki se - kar je zelo pomembno - prodajajo kot slovensko blago, in ne v okviru izdelkov Naturmeda, s čimer se ohranja ne le njihov izvor, ampak bo to prispevalo tudi k večanju
gospodarske identitete Slovenije. Naturmed Medexove izdelke prodaja po dveh tirih: s pomočjo trgovskih potnikov, ki obiskujejo vse reformne hiše in lekarne, in s prodajo Medexovih izdelkov po velikih verigah prodajaln.
Zakaj ne želite svojih izdelkov prodajati kot zdravilo?
Naši izdelki se v tujini prodajajo kot povsem naravni, dietetični izdelki iz panja, in ne kot zdravilo. Zahodne države imajo namreč zelo strog režim uvoza in rade vse, kar ni čista hrana, dajo pod kategorijo zdravila, temu pa se pri Medexu z vsemi štirimi upiramo. Nikjer na svetu našim izdelkom ne mislimo dati statusa zdravila. Ce bi v kakšno državo hoteli uvoziti katerega naših izdelkov kot zdravilo, bi trajala registracija vsaj tri do pet let, zanjo pa bi porabili kakšnih pol milijona ameriških dolarjev. Nekaj laže je pri izvozu čistega medu, ki ga izvažamo kot polizdelek in ki ga nato uvoznik predela v končni izdelek. Zadeve okoli registracij, carinskih in sanitarnih režimov so eden izmed vzrokov, da ne poslujemo v večjem obsegu še z Italijani, čeprav se nam na teden oglasijo vsaj tri podjetja, ki bi želela prodajati naše izdelke (sklenili smo že posle s podjetjem Germini, na primer, vendar promet zaradi nesreče lastnika in njegovega sina stagnira). Z Italijani smo tudi sicer zaradi slabih izkušenj previdni: zgodilo se je že, da so Italijani odkupili celo pošiljko izdelkov
apiterapije, ker pa niso poznali lastnih carinskih omejitev, z našimi izdelki nato niso mogli cez mejo. Poleg tega so za med v tujini tudi precej visoke zaščitne carine, saj znašajo kar 26 odstotkov.
Kako pa ste začeli sodelovati s podjetjem Crich?
Glavni vzrok je pravzaprav izguba jugoslovanskega trga - od 2000 kooperantov po vsej Jugoslaviji nam je ostala le še polovica. V vseh 32 letih, odkar sem v Medexu, je bilo to za nas najtežje obdobje, predvsem zato, ker smo morali odpuščati delavce. Slovenija je v Jugoslaviji kekse, Čokolade in napolitanke dobivala predvsem iz Hrvaške; šlo je za količino 12 do 16.000 ton uvoženega blaga. Slovenija za izdelavo keksov preprosto ni bila zainteresirana, češ da za živilsko industrijo nima surovin. Po izgubi jugoslovanskega trga smo kot dopolnilno dejavnost začeli tržiti nekatere izdelke s področja prehrane iz uvoza, med njimi piškote podjetja Crich. Polletno trženje teh izdelkov, ki je bilo kar uspešno, nas je spodbudilo k ideji, da Medex ne bi bil samo distributer izdelkov Crich, ampak tudi proizvajalec. Lastnik podjetja Crich je našo ponudbo z veseljem sprejel. Tako smo s Cric-hom podpisali desetletno pogodbo o kooperaciji in o nakupu linije piškotov - nakup linije nas je stal dva milijona mark, še dodatni milijon tolarjev pa smo potrebovali za preureditev proizvodnih prostorov.
Irena Pirman
LJUBLJANA - Podjetje Medex je bilo ustanovljeno leta 1954 kot podjetje, ki se je specializiralo za prodajo medu in izdelkov iz medu. Raziskovalno delo na področju apiterapije, organizirano znotraj lastnih laboratorijev in v sodelovanju s številnimi specifičnimi ustanovami doma in v svetu, pomeni osnovo za poslovni uspeh Medexa, ki je na svojem specifičnem področju eno od vodilnih podjetij na svetu. Za svoje naravne apiterapevtske izdelke na bazi medu, matičnega mlečka, cvetnega prahu in propolisa je letos Medex prejel Mednarodno nagrado za kvaliteto Food and Beverages, ki jo vsako leto podelijo šestdesetim podjetjem na področju prehrane in pijač z vsega sveta. V zadnjem letu se jim je posrečilo podpisati tudi dve pomembni pogodbi s tujima partnerjema, in sicer z Naturmed iz Nemčije in Crich iz Italije, kar je omililo izgubo jugoslovanskega trga, na katerem so prodali 70 odstotkov svojih izdelkov.
Aleš Mižigoj, glavni direktor podjetja Medex (Foto: Žiga Živulovič/TRIO)
Kje ste dobili posojilo za tako veliko naložbo?
Po posojilo smo morali Cez mejo k Zvezi bank Celovec, ker so imele vse slovenske banke previsoke obresti - nobena naših bank nam ni ponudila obrestne mere, nižje od 16 odstotkov, Zveza bank Celovec pa nam je ponudila 11-odstotno obrestno mero. Garancijo za pogodbo nam je dala Slovenska zadružna kmetijska banka, kot kritje pa smo morali kmetijski banki dati pravico na nepremičnino. Proizvodnja piškotov Crich je zelo velika, zato bomo s Crichom podpisali tudi pogodbo, po kateri nam bo Crich odstopil vsa vzhodnoevropska tržišča, kjer že iščemo nove partnerje. Nekdaj je izvoz Medexa znašal od 10 do 12 odstotkov, zdaj pa izvažamo že kakšnih 40 do 50 odstotkov izdelkov na konvertibilno tržišče.
Vas je poleg izgube jugoslovanskega tržišča prizadelo tudi upadanje kupne moči prebivalcev?
Seveda, kupna moč je bistveno manjša kot denimo leta 1988, ki ga nekako pojmujem za zadnje kolikor toliko normalno leto glede na stike z republikami nekdanje Jugoslavije. To je prizadelo v najvecji meri Čebelarje, saj zdaj odkupimo samo še deset odstotkov od prejšnjih odkupljenih količin čistega medu, trideset odstotkov pa ga odkupimo še za preostale izdelke. Čebelarji nas morajo razumeti, da medu Čezmerno preprosto ne moremo odkupovati in ga skladiščiti. Blizu pet milijonov nemških mark je
znašala izguba blaga v Srbiji, Bosni in Hercegovini in tudi na Hrvaškem, ker nam niso plačali že poslanega blaga, lastnega kapitala, s katerim smo do 1988 še lahko poslovali, pa tudi nimamo. Stanje sta še poslabšali dve zaporedni dobri letini akacijevega medu, saj je cena zato v primerjavi z letom 1991 padla kar za 50 odstotkov. Akacijev med, sprva namenjen za izvoz - nad tem medom so še posebej navdušeni Srbi, Nemci in Francozi -bomo zdaj morali tržiti doma. Zavračam pa očitke čebelarjev, da od medu bežimo k piškotom. To ni res. Da se obdržimo, se moramo pač preusmeriti še k drugim izdelkom.
Koliko vam je pri ohranjanju in prestrukturiranju podjetja pomagala država?
Država nam ni pomagala nič, znajti smo se morali sami. Sami smo si morali poiskati primeren izdelek, ki bo zanimiv za tujega in našega kupca in si zagotoviti finančna sredstva za sklenitev pogodb. TeCaj tolarja je previsok, predvsem za izvoznike. Ce želi Banka Slovenije ohraniti tako visok tečaj, naj nudi višje izvozne stimulacije: pri medu te zdaj znašajo 2, 8 odstotka, pri izdelkih apiterapije pa devet odstoktov. Država bi morala pospešiti sanacijo bank, po kateri bi domača podjetja lahko najemala ugodna posojila doma pod istimi pogoji kot v tujini. Nevzdržne dajatve dodatno obremenjujejo slovensko gospodarstvo, saj so med najvišjimi najvišjih v
Evropi. Podjetniki nimajo spodbud s strani države, osnovni kapital se izgublja, država pa svoja razpoložljiva sredstva prepogosto vlaga neracionalno. Možnosti za prodor na tuja tržišča, ne samo za Medex, ampak za veliko slovenskih podjetij, obstajajo, premalo pa je tržnega duha na vseh nivojih. Včasih smo pri Medexu po Evropi organizirali celo seminarje o apiterapiji, danes tega ni več. Se naprej pa se udeležujemo specializiranih sejmov, denimo v Londonu, Veroni, Stuttgartu, Parizu, Stockholmu in Las Vegasu. K nam bi moralo priti tudi več novih tehnologij, tisti, ki bi jih prinesli, bi nam nato morali pomagati izdelke tudi tržiti. Prepočasen je tudi proces prestrukturiranja, s katerim bi lahko rešili problematiko brezposelnosti oziroma novih delovnih mest. Res je v teku prestrukturiranje gospodarstva, vendar se to prestrukturiranje operativno prepočasi rešuje. Nerešeni lastninski odnosi otežujejo pridobivanje tujih investitorjev, ki si želijo pravno varnih naložb, z nejasnim stanjem na področju lastninjenja pa jim tega naša podjetja ne moremjo ponuditi. Dotok svežega kapitala in posojil iz tujine je nujno potreben, vendar pri tem ne smemo pozabiti zaščititi sebe kot nacijo.
Zase lahko vseeno rečem, da sem v obeh režimih gospodarsko delal enako. Le izguba tržišča in velikega kapitala nas je preveč prizadela. Imamo pa nos za tržništvo, in to nas rešuje.
TEČAJI
Sobota, 10. julija 1993
MENJALNIŠKI TEČAJI
9. julija 1993						
menjalnica	Nemška marka (tečai za 1 DEM)		Avstrijski šiling (tečaj za 1 ATS)		Italijanska lira (tečaj za 100ITL)	
	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni
~A Banka	69,30	70,50	9,50	9,99	7,55	7,78
Avtohiša*	69,80	70,40	9,90	10,00	7,60	7,90
AMTK Plus, Ljubljana	69,50	70,50	9,90	10,10	7,60	7,90
						
Bela vrtnica, Ljubljana	70,00	70,60	9,90	10,05	7,60	7,85
Bobr Fužine in Trzin	70,05	70,40	9,92	10,05	7,70	7,85
BTC d.d. Ljubljana	69,00	71,00	9,70	10,10	7,50	7,85
BTC Sežana	69,50	70,50	9,71	10,05	7,59	7,77
Burin Club, Rejčeva	70,10	70,60	9,80	10,00	7,70	7,78
Burin Club, Rimska	70,10	70,30	9,90	9,98	7,68	7,78
						
Come 2 us	70,00	70,60	9,84	10,04	7,57	7,78
						
Dom na trgu	70,00	70,49	9,91	9,99	7,71	7,84
Dom Caffe Domžale*	70,00	70,30	9,90	10,05	7,65	7,90
						
Emona Globtour	69,90	70,70	9,88	10,03	7,52	7,73
Eurotours Ljubljana*	69,90	70,50	9,75	9,95	7,70	7,90
						
Flba Koper	70,00	70,56	9,72	9,98	7,68	7,79
Fima, Medla*	70,10	70,50	9,90	10,00	7,70	7,85
Feniks Koper*	69,60	70,60	9,70	10,00	7,66	7,82
						
Golfturlst Domžale	69,90	70,40	9,85	10,10	7,55	7,80
						
Hlda Hram Rožice Mengeš	70,30	70,40	9,95	10,00	7,70	7,75
	70,10	70,28	9,90	10,05	7,70	7,86
Hipotekama Banka Koper	69,60	70,60	9,75	10,05	7,65	7,70
						
Idila Sečovlje*	70,05	70,60	9,75	10,00	7,62	7,82
Ulrika, Ilirska Bistrica	70,02	70,45	9,91	9,96	7,73	7,78
Ulrika, Slovenj Gradec	69,47	70,45	9,70	9,95	7,56	7,77
Ulrika, Postojna	70,02	70,65	9,92	10,05	7,71	7,74
Ulrika, Sežana	70,08	70,45	9,89	10,01	7,91	7,78
Ulrika, Podgrad	69,70	70,70	9,70	9,96	7,65	7,80
Ulrika Jesenice	70,05	70,45	9,80	9,95	/,6U	7,74
In vest Škofja Loka	70,20	70,40	9,90	10,02	7,70	7,87
						
Klub Slovenijales	70,00	70,40	9,85	10,05	7,60	7,80
Komercialna banka Triglav	69,98	70,68	9,86	10,10	7,70	7,88
Kompas Hertz Celje	70,05	70,50	9,84	10,04	7,52	7,77
Kompas Hertz Velenje Kompas Hertz Idrija	70,00	70,54	9,84	10,04	7,55	7,80
	70,20	71,00	9,84	10,04	7,53	7,78
Kompas Hertz Tolmin Kompas Hertz Novo mesto	70,05	70,50	9,84	10,04	7,52	7,77
	70,05	70,50	9,84	10,04	7,52	7,77
Kompas Hertz Krško	70,05	70,50	9,84	10,04	7,52	7,77
Kompas Hertz Bled Kompas Hertz Nova Gorica	70,05 70,05	70,50 70,50	9,84 9,84	10,04 10,04	7,52 7,52	7,77 7,77
Kompas Hertz Maribor	70,05	70,50	9,84	9,99	7,58	7,76
ipKkSiiiB ' ftBR&PSHft* "t						
LB d.d. Ljubljana LB Banka Zasavje d.d. Trbovlje LB Kreditna banka MB d.d.*	69,90 69,80 69,55	71,45 70,50 71,00	9,88 9,90 9,80	10,15 10,02 9,99	7,52 7,40 7,60	7,80 7,70 7,95
LB Splošna banka Celje LB Splošna banka Koper	70,00	70,60	9,95	10,04	7,65	7,75
	69,11	70,84	9,71	9,96	7,44	7,77
LB Dolenjska Banka LB Komercialna Banka N. Goric	69,80 3 70,00	70,80 70,95	9.90 9.91	10,20 10,29	7,68 7,30	7,90 7,75
Libertas*	69,75	70,49	9,72	9,97	/,6/	7,77
						
Ma Vir Madai N. Gorica*, Šempeter*	70,00	70,40	9,90	10,05	7,60	7,90
	70,00	70,50	9,90	10,00	7,70	7,78
Moneta Invest	70,15	70,15	9,91	9,96	7,70	7,75
						
Nlprom 1, Nlprom II	70,10	70,30	9,92	10,00	7,70	7,80
						
Otok Bled	69,/5	70,45	9,88	9,99	7,62	7,82
Optimizem Lož	70,00	70,95	9,90	10,10	7,60	7,80
Optimizem Idrija	69,80	70,80	9,80	10,10	7,70	7,78
						
Petrol Ljubljana*	70,20	70,30	9,90	10,00	7,75	7,85
Pigal Solkan*	69,90	70,45	9,88	10,05	7,60	7,75
Pigal Kobarid*	69,90	70,45	9,88	10,05	7,60	7,75
Pigal Obutek*	69,90	70,45	9,88	10,05	7,60	7,75
Pigal Diskont*	69,90	70,45	9,88	10,05	7,60	7,75
Pigal Ilirska Bistrica*	69,90	70,45	9,88	10,05	7,60	7,75
Poštna banka Slovenije*	69,30	70,50	9,52	9,96	7,25	7,79
Probanka Maribor	69,60	70,60	9,80	10,03	7,65	7,90
						
Publikum Ljubljana	70,15	70,22	9,92	9,98	7,70	7,78
Publikum Celje	70,10	70,39	9,91	9,99	7,60	7,79
Publikum Krško	70,20	70,70	9,65	10,15	7,41	7,78
Publikum Maribor	70,05	70,28	9,91	9,97	7,62	7,77
Publikum Metlika	70,20	70,80	9,85	10,05	7,60	7,80
Publikum Mozirje	70,10	70,58	9,94	10,01	7,70	7,80
Publikum Novo Mesto	70,20	70,80	9,85	10,05	7,60	7,80
Publikum Tolmin	70,00	70,48	9,90	9,99	7,65	7,77
Publikum Sevnica	70,20	70,80	9,95	10,10	7,60	7,90
Publikum Šentilj	69,90	70,45	9,91	10,06	7,62	7,77
Publikum Šentjur pri Celju	70,10	70,59	9,80	9,99	7,65	7,79
Publikum Trebnje	70,30	71,00	9,92	10,10	7,60	7,90
Publikum Žalec	70,10	70,49	9,90	10,00	7,60	7,79
						
Roja	70,00	70,30	9,85	9,99	/,0ti	7,79
						
SKB d.d. Ujubljana***	70,10	70,15	9,95	9,96	7,62	7,72
Slovenijaturlst žel. p. Ljubljana Slovenijaturist Maribor Slovenska Investicijska Banka Slovenska hran. in pos. Kranj szKBd.d. mamm	70,00	70,69	9,75	9,99	7,45	7,75
	70,00 70,00 70,15 70,05	71,50 70,40 70,40 70,45	9,90 9,90 9,93 9,90	9,95 10,08 10,00 10,05	7,10 7,60 7,70 7,70	7,60 7,85 7,83 7,95
						
Sonce Ljubljana	70,10	70,30	9,85	9,98	7,70	7,80
Shalaby Koper	69,70	70,50	9,70	10,00	7,68	7,80
						
Tori, Ljubljana	70,00	70,60	9,85	10,10	7,65	7,95
Tentours Domžale	70,10	70,50	9,80	10,00	7,70	7,90
						
Upimo Ljubljana	70,15	70,23	9,95	9,99	7,70	7,79
	*					
						
						
						
						
						
						
						
						
						
						
Tečaj velja danes: ’ Zaračunavajo provizijo: * *
MENJALNICA H I1)A
Pokrita tržnica Ljubljana MENJAMO TUDI LIRE, DOLARJE, FRANKE, KRONE, FUNTE IN GULDNE VEDNO NA ZALOGI TUDI HRVAŠKI DINARJI Delovni Cas: 7.00 do 19.00 Tel.: 061/126-111, 127-273
BANKA SLOVENIJE
Tečajna lista št. 132 z dne 9. julija 1993 — Tečaji veljajo od 10.7.1993 od 00.00 ure dalje
država	šifra	valuta	enota	nakupni	srednji	prodajni
						
Avstralija	036	avstr, dolar	1	82,1101	82,3572	82,6043
Avstrija	040	šiling	100	992,9127	995,9004	998,8881
Belgija	056	frank	100	339,2889	340,3098	341,3307
Kanada	124	dolar	1	93,8252	94,1075	94,3898
Danska	208	krona	100	1810,3793	1815,8268	1821,2743
Finska	246	marka	100	2085,7807	2092,0569	2098,3331
Francija	250	frank	100	2056,4232	2062,6110	2068,7988
Nemčija	280	marka	100	6989,8817	7010,9144	7031,9471
Grčija	300	drahma	100	—	51,3830	51,5371
Irska	372	funt	1	—	170,0848	170,5951
Italija	380	lira	100	7,5980	7,6209	7,6438
Rep. Hrvaška	385	hrv. dinar	100	—	3,5000	—
Japonska	392	jen	100	110,5800	110,9127	11,2454
Nizozemska	528	gulden	100	6217,8492	6236,5589	6255,2686
Norveška	578	krona	100	1643,6707	1648,6165	1653,5623
Portugalska	620	escudo	100	73,1841	73,4043	73,6245
Švedska	752	krona	100	1507,0184	1511,5531	1516,0878
Švica	756	frank	100	7859,4230	7883,0722	7906,7214
Velika Britanija	826	funt šterling	1	178,1022	178,6381	179,1740
ZDA	840	dolar	1	120,2609	120,6228	120,9847
Evropska Skupnost	955	ECU	1	136,7641	137,1756	137,5871
Španija	995	peseta	100	91,0781	91,3522	91,6263
						
						
ZA DEVIZE
Opomba: Tečaj hrvaškega dinarja se uporablja za izkazovanje rezultatov iz poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo.
Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov
Banke Slovenije na dan 10. JULIJA 1993
št. dni do
zapadlosti
veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM
cena za vpis v % od nominalne vrednosti ______ (tečaj)________
(A)
tolarski
del
(B)
devizni
del
skupaj
tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT)
APOEN
(A)
tolarski
del
(B)
devizni
del
skupaj
1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIV I 5. OKTOBRA 1993:
1,300,000
661,504
689,876
1,351,380
101,7699%	106,1347%	103,9523%
130,000
66,150
68,988
135,138
MENJALNI TEČAJ ZA HRD
9. JULIJ 1993	vSLTzal	00 HRD
menjalnica	nakupni	prodajni
		
A Banka Ljubljana	3,30	4,20
Hlda Slovenijaturist žel. p. Ljubljana Hipotekarna Banka Koper	3,37 3,50	3,70 4,50
	2,00	4,00
LB Banka Zasavje, Trbovlje	3,50	4,80
Upimo Ljubljana	3,20	3,67
Shalaby Koper	3,50	4,80
llirika Jesenice	3,55	4,50
Idila Sečovlje	3,40	3,95
Invest Škofja Loka Tečaj velja danes:	2,80	4,00
TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
9. JULIJ 1993	vLI	RAH
valuta	nakupni	prodajni
		
ameriški dolar	1540,00	1590,00
nemška marka	909,00	931,00
francoski frank	268,00	276,00
holandski gulden	808,00	834,00
belgijski frank	44,10	45,50
funt šterling	2315,00	2385,00
Irski šterling	2205,00	2275,00
danska krona	235,50	243,00
grška drahma	6,40	7,20
kanadski dolar	1210,00	1250,00
japonski jen	14,25	14,75
švicarski frank	1019,00	1053,00
avstrijski šiling	129,00	133,25
norveška krona	212,00	220,00
švedska krona	195,00	201,50
portugalski escudo	9,30	10,00
španska pezeta	11,50	12,35
avstralski dolar	1055,00	1090,00
madžarski florint	11,00	15,00
slovenski tolar	12,50	13,00
hrvaški dinar	0,30	0,55
		
		
9. JULIJ 1993	v ŠILINGIH	1	
valuta	nakupni	srednji
		
ameriški dolar	12,3700	12,0870
kanadski dolar	9,3800	9,4200
funt šterling	17,8700	17,9500
švicarski frank	789,4000	792,4000
belgijski frank	33,9800	34,1200
francoski frank	205,9000	206,7000
holandski gulden	623,5000	625,9000
nemška marka	701,1000	703,9000
italijanska lira	0,7650	0,7680
danska krona	181,3000	182,000
norveška krona	164,6000	165,3000
švedska krona	151,4000	152,4000
finska marka	208,3000	209,4000
portugalski escudo	7,3800	7,4100
španska peseta	9,1300	9,170
japonski jen	11,1050	11,1400
slovenski tolar	9,70	10,10
hrvaški dinar Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh Vir: Zveza slovenskih bank v Celovcu	0,00 pa za 1 enoto v	0,080 alute.
KMEČKA BANKA - GORICA
9. JULIJ 1993____________________________V LIRAH
valuta	nakupni prodajni
ameriški dolar	1550,00	1600,00
nemška marka	912,00	934,00
francoski frank	267,00	282,00
holandski gulden	808,00	828,00
belgijski frank	44,00	46,00
funt šterling	2315,00	2365,00
irski šterling	2200,00	2260,00
danska krona	236,00	246,00
grška drahma	6,60	7,60
kanadski dolar	1210,00	1250,00
švicarski frank	1026,00	1046,00
avstrijski šiling	129,00	133,50
slovenski tolar	12,30	12,95
				
Tečajna lista Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 10. julija 1993 od 00.00 ure dalje				
			I	ZA DEVIZE	
država	valuta	enota	nakupni	prodajni
				
Avstrija Francija Nemčija	šiling frank marka	100 100 100	993,6398 2057,9290 6950,0000	996,1967 2063,2246 7013,0000
Italija	lira	100	7,6036	7,6231
V.Britanlja	funt	1	178,2326	178,6912
ZDA Opomba: Tečaji sc glede na trenutne	dolar i okvirni. Pr tečaje na	1 i konkre trgu de	120,3490 itnih poslih je mo; rviz oz. poseben c	120,6587 !no odstopanje jogovor.
banka	valuta	nakupni	prodajni
Probanka Maribor	DEM	69,95	70,29
SKB Banka d.d.	DEM	70,04	70,28
Tečaji so okvirni. Pri konkretnih poslih ie možno odstopanje.			
Tečajna lista za odkup in prodajo deviz podjetij Tečaj velja dne 10. julija 1993 od 00.00 do 24. ure			
banka	valuta	nakupni	prodajni
			
Creditanstait- Nova banka	DEM	69,90	70,25
Bank Austria	DEM	70,00	70,25
UBK banka	DEM	69,95	70,28
SZKB Devizni tečaji za USD, ATS, LIT in C tečajev po trenutno veljavni teča lutah pa je razmerje Banke Slove za 0,25-odstotne točke. Tečaji ve deviz do ECU = 30.000 na dan. P določi v sporazumu. * Banke, ki objavljamo tečaje, se tujo valuto po objavljenem teč polnjuje pogoje nakupa ali proda	DEM HF so dolo niči Banke lije poveč iljajo za o ri večjih pr zavezujen aju in v s e.	70,00 čenl na pod Slovenije, p ano oziroma dkup prilivov livih in naku no kupovati <ladu s teks	70,25 agi srednjih i drugih va-zmanjšano in prodajo Dih se tečaj n prodajati om, ki do-
			
9 JULIJ 1993	v LIRAH		
valuta (*)	nakupni	srednji	prodajni
			
ameriški dolar	HMHI	1581,840	HHHfli
ECU		1796,070	—
nemška marka	—	920,160	—
francoski frank	—	270,520	—
funt šterling	HHHH	2344,290	—
holandski gulden	—	818,460	—
belgijski frank	—	44,666	—
španska pezeta	—	11,997	—
danska krona	*—	238,250	—
irski funt	—	2229,600	—
grška drahma	HHHB	6,736	—
portugalski escudo	—	9,628	—
kanadski dolar	—	1235,720	
japonski jen	—	14,539	—
švicarski frank	—	1033,880	MHBM
avstrijski šiling	—	130,720		
norveška krona	Km	216,380	—
švedska krona	—	198,310	—
finska marka	—	274,630	—
avstralski dolar		1080,710	
			
9. JULIJ 1993	< g		M
valuta	nakupni	srednji	prodajni
			
ameriški dolar	-	1.7205	-
			
francoski frank	HHHH	29.420	BMHfll
			
nizozemski gulden	-	88.955	HM
			
belgijski frank	*	4.854	MHHM
			
španska peseta	-	1.303	-
			
danska krona	-	25.900	-
			
kanadski dolar	*	1.3423	MHMM
			
japonski jen	mn	1.5820	-
			
švicarski frank	-	112.440	HHMH
			
avstrijski šiling	HHHH	14.205	-
			
italijanska lira	Hill	1.0870	-
			
švedska krona	-	21.560	-
1				
					
| 9. JULIJ 1993			ZA DEVIZE		
država	valuta	enota	nakupni	srednji	prodajni—
					
Avstrija	šiling	100	28285,4685	28370,5802	28455,6919
Kanada	dolar	1	2664,5673	2672,5851	2680,6029
Francija	frank	100	58605,1508	58781,4953	58957,8398
Nemčija	marka	100	199100,9000	199700,0000	200299,1000
Italija	lira	100	216,0245	216,6745	217,3245
Japonska	jen	100	3134,0473	3143,4777	3152,9081
Švica	frank	100	223802,5523	224475,9802	225149,4081
Velika Britanija	funt	1	5078,2676	5093,5482	5108,8200
Slovenija	tolar	100		2820,000	
ZDA Tečaj HRD velja za ot	dolar >račun carir	1 i in starega	3412,9876 i deviznega varče	3423,2574 ivanja.	3433,5272
			
8. JULIJ 1993			
država	banka	nakupni	prodajni
			
Avstrija	Posojilnica Pliberk	10,00	12,00
			
Avstrija	Posojilnica Železna Kapla	9,50	10,00
			
Avstrija	Posojilnica Borovlje	9,25	10,25
			
Avstrija	Posojilnica Šentjakob	9,70	10,30
			
Avstrija	Posojilnica Ločilo	9,50	10,20
			
Italija	Kmečka banka Gorica	12,30	12,95
			
Italija	Tržaška kreditna banka	12,50	13,00
_J			
					
| 14. JUNIJ 1993			ZA DEVIZE		
država	valuta	enota	nakupni	srednji	prodajni
					
Avstrija	šiling	100	205,08	205,70	206,32
Kanada	dolar	1	18,33	18,38	18,44
Francija	frank	100	428,75	430,04	431,33
Nemčija	marka	100	1442,65	1447,00	1451,34
Italija	lira	100	1,57	1,58	1,58
Švica	___	frank	100	1607,69	1612,53	1617,37
R. Hrvaška	dinar	100		1,01	—
Jugoslavija	dinar	100	—	100,0026	—
R. Slovenija •	tolar	100	■H	20,81	—
ZDA	dolar	1	23,48	23,55	23,62
					
9. JULIJ 1993			ZA DEVIZE		
država	valuta	enota	nakupni	srednji	prodajni
					
Avstrija	šiling	100	20020800	20081000	20141200 42001500
Francija	frank	100	41750300	41875900	
Nemčija	marka	100	140938300	141362400	141786500
Italija	lira	100	154754	155220	155686
Švica	frank	100	158136600	158612400	159088200
ZDA	dolar	1	2387076	2394259	2401442
V.Britanlja	funt	1	3609252	3620112	3630972
| Opomba: povzeto po Reuterju					
18
Sobota, 10. julija 1993
RADIO TV

SLOVENSKI PROGRAMI
fr SLOVENIJA 1
Radovedni TaCek: Par, ponovitev Oscar Junior: Psiček, ponovitev
SnorCki, ponovitev 1/11 dela ameriške risane nanizanke Otroci širnega sveta, 2/26 del ameriške dokumentarne nanizanke
Zmigaj se, športna oddaja za mlade
Zgodbe iz školjke
Poročila
Tednik, ponovitev, VPS 1305
Večerni gost: Ivo Štrakl, ponovitev, VPS 1345
Zadnja vožnja, ponovitev ameriškega filma, VPS 1625
TV dnevnik 1
Tekma s klimo, kratki film,
Divji svet živali, 10/25 del angleške pzn. serije, VPS 1835
Žrebanje 3x3, VPS 1914 TV dnevnik 2, VPS 1930 Utrip
Križ kraž, VPS 2030
Melodije morja in sonca, prenos iž Kopra, VPS 2135
TV dnevnik 3, VPS 2240
Šport
Melodije morja in sonca, nadaljevanje prenos
Sova
Tajna organizacija, 1/13 del ameriške nanizanke Video strani
SLOVENIJA 2
Trio Orlando, 2. del
Sova, ponovitev
Tisto, 4., zadnji del ameriške nadaljevanke, grozljivke po delu Stephena Kinga Ciklus filmov Clauda Chabrola:
Maske, francoski film
Športni film: Igra ljudskih množic, 1/3 del dokumentarne oddaje
TV dnevnik 2, vreme, šport Studio City
Cincinnatti Kid, ameriški barvni film, 1965 Igrajo: Kid - Steve McQueen; Lancey Hovvard - Edvvard G. Robinson; Shooter - Karl Malden; Christiane -Tuesday Weld; Melba - Ann Margret in drugi; scenarij: Ring Lardner jr. in Terry Sonthern po romanu Richarda Jessupa; režija: Norman Jevvison
Igre na srečo, hazard, imajo posebno dramaturgijo, ki vedno znova privlačijo ne le akterje, temveč tudi gledalce. V literaturi je že v prejšnjem stoletju Dostojevski izredno privlačno predstavil bistvo igre na srečo - ne da bi se podrobneje spuščal v tehnologijo predstave. Film je za tovrstne obdelave hvaležen medij.
Video strani
KANALA
MCM
Live & Kickin’, ponovitev 14. brcanja v živo
Na begu, ponovitev ameriškega filma
Teden na borzi, ponovitev oddaje
Matlock, ponovitev 14. dela ameriške nanizanke
5x5
MCM
Avtotimes, oddaja o avtomobilizmu
Matlock: Medicinska sestra, 15. del ameriške nanizanke
Kraljevska poroka, ameriški film
Video Grom, glasbena oddaja z Anjo Rupel
Poročila v angleščini
Erotična uspavanka
Taborjenje, erotični film
Video strani
KOPER
Otroški program Dokumentarna oddaja
® RAI 1		S? RETE 4		® Koper	
	Koncert		Nanizanke		Joe Forrester, ameriška
	Film: Vi vere in pace		Nad.: Marilena, 9.55		tv nanizanka
	(dram., It. ’46)		Ines, 10.50 Soledad,		MaCka, 2/3 del it. na-
	Variete: Speciale p er		vmes (9.30) vesti		daljevanke
	voi (vodi R. Arbore)		Nan.: Avvocati a Los		Nočni sodnik, am. tv
	Film: La straordinaria		Angeles		nanizanka
	avventura di D.B. Goo-		Kviz: Gioco delle cop-		Termoli: Mednarodni
	per, nato vreme		pie, nato nad. Celeste		festival avtorske po-
	Poletni baletni mara-		TG 4 vesti		pevke, 3., zadnji del
	ton, vmes (12.30) vesti		Nad.: Sentieri in nan.		Otroški program
	Izžrebanje lota		Aktualno: Affari di		Dokumentarna oddaja
	Dnevnik in Tri minute		cuore		TV dnevnik
	Film: Bagdad (pust.,		Kviza:	Io, tu e		Verska oddaja
	ZDA ’49, i. M. 0’Hara)		mamina, 17.05 Questo		Joe Forrester, ameriška
	7 dni v Parlamentu		eamore, 17.30 vesti		tv nanizanka
	Šport: SP v kanuju,		TG4 vesti, nato nad.		Oklahoma Annie,
	16.40 dresura		Micaela		ameriški vestern, 1952
	Dnevnik 1 in loto		Nan.:	Ragionevoli		Igrajo: Judy Canova,
	Mladinski variete: Big		dubbi (i. M. Harmon)		John Russel in drugi;
	Box (vodi C. Conti)		Film: Giulia (dram.,		režija:	Robert G.
	Nedeljski evangelij		ZDA '77, i. J. Fonda),		Springstein
	Vreme,dnevnik,šport		vmes (23.30) vesti		TV dnevnik
	Variete: Il canzoniere delPestate Nočni dnevnik		Koncert v Scali		Piranski glasbeni ve-
					Koncert obalnega ko-
					
	Posebnosti dnevnika 1				mornega orkestra
	Dnevnik in vreme	m\ CANALE 5			Do konca sveta - ko
	Film:	Pentimento (dram., SZ ’86)	LSI			spregovorijo slike Horoskop
					
			Na prvi strani		
OtO
Hrvaška 1
S* RAI 2	
	Film: Arrest! (krim.)
	Oddaja za najmlajše
	Evropski dnevi
	Film: I pirati dei 7 ma-ri, vmes (11.00) vesti
	Nan.: Una famiglia co-me tante
	Dnevnik, TG Motori in vreme
	Potrebujem te
	Segreti per voi
	Nan.: I ragazzi del Mu-retto, 15.15 Aquile
	Izžrebanje lota
	Ristorante Italia
	Film: La vendetta delPuomo chiamato Cavallo (vestem, 76)
	Vreme,dnevnik,šport
	Variete: Ventieventi
	Film: Bersaglio in fuga (krim., ZDA ’89, i. Tony Curtis)
	Film: Cattive compa-gnie (krim., ZDA ’90), vmes (23.30) dnevnik
	Nočni šport
RAI 3
Film: Simon Bolivar Pregled tiska Šport: SP v kanuju Koncert RAI 3 Dnevnik ob 12-ih Dok.: Pred 20 leti Avtomobilizem Fl Deželne vesti Popoldanski dnevnik Okolje Italija Tour de France Športno popoldne Vreme in dnevnik Deželne vesti Šport: Večerni Tour Miting v atletiki Dnevnik ob 22.30 Aktualno: Sottotraccia (vodi U. Gregoretti) Film: Obbligo di gio-care-Zugzwang (’88) Dnevnik in vreme
TV SLOVENIJA 2 / NOCOJ OB 21.10
Igra s srečo in z življenjem
Cincinnatti Kid, ameriški barvni film
s Vsaj trije filmi so, ki si jih je vredno zapomniti: Hustler, Cincinnatti Kid in Barva denarja. Ce je biljard (v filmih Hustler in Barva denarja) lahko neke vrste šport, je poker v Cincinnatti Kidu res zgolj kvartopirska igra na srečo, s katero glavni junak v New Orleansu in okolici zmaguje ter se igra s sreCo in z življenjem.
Norman Jevvison, do tega filma skoraj neznan režiser, je v vskočil v zadnjem trenutku namesto Sama Peckinpaha. S pomočjo izvrstnih igralcev (Steve McQueen,
Edvvard G. Robinson, Karl Malden, Tuesday Weld, Joan Blon-dell, Rip Tom, Jack VVeston in drugi) je znal stopnjevati napetost tudi pri tistih igralcih, ki pravil te igre sploh ne poznajo. Pla-vooki Steve McQueen z ledenim obrazom - je podobno kot Paul Nevvman (v Hustlerju in Barvi denarja) idealen interpret igralca, ki gre vedno do konca.
Cas gospodarske krize tridesetih let, v katerega je postavljeno dogajanje, še bolj poudari tveganje »balansiranje na konici noža» - med bogastvom in beraštvom.
Noi duri (kom., It. ’60) Nonsolomoda Kviz: Si o no (vodi Claudio Lippi) Dnevnik TG 5 Aktualno: Forum Film: II segno di Venere (kom., It. ’55) Otroški variete Kviz: OK il prezzo e giusto
Nan.: Robinsonovi Dnevnik TG 5 Variete: La sai l’ulti-ma? (vodi P. Franco) Film: Toto e Peppino divisi a Berlino (kom., It., i. Totd, P. De Filip-po, N. Sanders)
NoCni dnevnik Nan.: Robinsonovi
EMF Avstrija 1
ITALIA 1	
	Otroški variete
	Nanizanke
	Odprti studio
	Otroški variete
	Nan.: Poliziotto a 4 zampe, 14.15 Riptide, 15.15 Professione va-capze
	Variete: Unomania
	Glasba: TopVenti
	Studio šport
	Nan.: T.J. Hooker, 19.00 I ragazzi della prateria
	Kviz: Campionissimo
	Film: Malone - Un kil-ler alPinferno (pust., ZDA ’87, i. B. Rey-nolds, S. VVilson)
	Film: La moglie in va-canza, Vamante in citta (kom., It. ’80)
	Odprti studio
	Cas v sliki
	Kako ubiješ svojo ženo, ponovitev am. komedije
	Hčerka njegove ekscelence, nemški film
	Telezoo: Impale v savni
	Duck Tales, risana serija
	Na poti po Avstriji z W. Ambrosom in drugimi
	Cas v sliki
	Umor je napisala, serija
	Kdor reče A
	Zlata dekleta, am. humoristična naniz.
	Atentat, franc, politična srhljivka
	Angel z morilsko roko, ameriška kriminalka
	Pri meni sta na pravem mestu, pon. filma Poročila Tisoč mojstrovin
# TELE 4
Lastne oddaje: Kronika in komentar Dogodki in odmevi
raHIP Avstrija 2
y Tisoč mojstrovin y Anton Bruckner: Sim-■ fonija št. 9
■BBS] Balerina: Telo in duša, 1/4 del
Vedeževalka, 2/7 del avstrijske nanizanke Šport
Avstrija danes Frank Sinatra -pot k vrhu, 2., zadnji del ameriške mini serije, 1992
Blagoslov zemlje, avstrijsko/nemški tv film (Franco Nero in drugi) Manekenka in vohljaC: Bolje rdeCe vino kot smrt
PoroCila/Ex Libris Tisoč mojstrovin
	Poročila
	Slika na sliko, pon.
	Kaj v besedi in sliki, otroški festival kajkav-ske popevke
	Poročila
	Življenjski stil, pon. 5/14 dela
	Addamsovi, ponovitev 15/16 dela hum. nan.
	Sveto leto, pon. fr./it. filma
	Busove zgodbe, pon. 3. dela ris. nanizanke
	Želite, Milord?, 3/12 pon. dela angleške hum. nanizanke
	Poročila
	Santa Barbara, 451. del ameriške nadaljevanke
	Na začetku je bila beseda
	Dnevnik 1
	Tednik
	44. poletni festival, prenos iz Dubrovnika
	Lov na človeka, ameriški film
	Dnevnik 2
	Polnočni kino Oboroženi odgovor, ameriški barvni film Igrajo: David Carradi-ne, Lee Van Cleef in drugi
■
D?	0 Hrvaška 2
	TV koledar
	Brez toka, ponovitev
	Ambasada, ponovitev ameriškega filma
	Dnevnik 1
	Atletsko srečanje, prenos iz Osla
	Crno-belo v barvah: Iz arhiva: Show Du-brovačkih trubadurjev Rock dark humor Harrold Loyd Francoski šanson: Charles Trenet Zgodba iz Los Angelesa
	Hit depo
	Horoskop
(m™) Madžarska	
	Dobro jutro
	Verski program za reformatorje
	Za otroke, risanke, igre
	Panorama
	Popevke M. Bakaija
	Gaia, ekologija
	Čolnarji, ameriški film
	Moja hiša, kultura bivanja
	Barometer, politični Sov
	Kolo sreče, kviz
	Večerna pravljica
	Dnevnik
	Človek, ki je hotel postati kralj, ameriški film
	Španske operne zvezde, 1. del
	Rožnata serija, erotika za odrasle
	Dnevnik
TV SLOVENIJA 1
23.40
TAJNA ORGANIZACIJA, ameriška nanizanka
V nocojšnnji Sovi se začenja prva od trinajstih epizod ameriške barvne nanizanke, ki nam bo razkrila zakulisje tajnih služb.
Junaki nanizanke pogosto igrajo dvojno, celo trojno vlogo, Cesto sumničijo drug drugega, njihovo življenje pa je vedno na nitki.
Glavno vlogo tajnega agenta Delana Deiami-ca-Dylana je odigralAnthony John Denison, kise je gledalcem Televizije Slovenija predstavil z glavno vlogo v nanizanki Kriminalistična zgodba. Igrajo še: Linda Puri, John Rhys-Davies, John Slattery, Josef Sommer in drugi. Nanizanko sta režirala Harry Winer in Christopher Leitch.
SAT 1
13.10
DVA NA POTI, ameriška komedija, 1966
r/'
/Z>
RAI 1
00.30
KESANJE,
sovjetski film, 1986
V Gruziji je prišel na oblast tiran Vartan, ki fizično in značajsko spominja na tirane tega stoletja (Hitler, Mussolini, Stalin). Film prikazuje preganjanje krščanskega umetnika, izginotje židovskih zakoncev, ponižanje nekdanjega partijskega tovariša... Zgodbo pripoveduje Kete, ki ji je Var-lan uničil življenje in zato po tiranovi smrti vedno znova izkopava njegovo truplo. Film Pokayaniye je režiral gruzijski režiser Tegiz Abu-ladze, ki je zgodbo obravnaval kot grotesko in tako uspešno pokazal na tragičnost sovjetskega sistema in kulta osebnosti sploh. Film je nastal v novi politični klimi, do katere je v SZ prišlo v drugi polovici osemdesetih let.
KANAL A
21.30
KRAUEVSKA POROKA ameriški barvni film, 1951
Komedija z Audrey Hepburnovo (Jo-anna) in Albertom Finneyem (Mark, na sliki). Poročena sta 12 let in njun zakon močno škriplje. Na potovanju se spominjata srečnih dni... Bosta rešila zakon?
Ime Freda Astaira (na sliki iz filma Cilinder) pove, da gre za razkošen glasbeno-plesni film, ki ga je režiral Stanley Donan, igrajo pa še Jane Povvell, Sarah Churchill, Peter Lavvford, Keenan Wynn in drugi. Priprave na kraljevsko poroko privabijo v London veliko ljudi...
Za
RADIO

Slovenija 1
(UKV 88,5; 90,0; 91,8; 92,9; 94,1; 96,4 ; MHz, od 16.00 SV 918 kHz)
4.30,	5.00, 6.00, 6.30, 7.30,
8.00,	9.00, 10.00, 12.00,
14.00,	17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik;
6.50	Dobro jutro, otroci;
7.00	Jutranja kronika; 8.05 Sobotna roglja; 9.35 Turistični napotki; 10.05 Kulturna panorama; 11.30 S knjižnega trga; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Naši poslušalci čestitajo; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Obvestila; 14.05 Poslušalci čestitajo; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Tedenski aktualni mozaik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Radio na dopustu; 22.30 Informativna oddaja; 22.40 Radijska igra; 22.50 Veliki zabavni orkestri;
23.05	Literarni nokturno.
Slovenija 2
(UKV 87,8; 92,4; 93,5;95,3; 96,9;97,7; 98,9; 99,9; MHz)
6.30,	7.30, 8.30, 9.30, 10.30,
11.30,	12.30, 14.30, 16.30,
17.30	Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika;
8.00	Servisne informacije;
8.30	Sobotni val; 8.40 Koledar prireditev; 9.45 Sobotna akcija; 11.00 Moped Show; 12.10 Šport; 13.00 Tematsko popoldne, vmes glasbene želje; 13.50 Ocene; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.30 Obvestila;
17.50	Šport; 19.00 Večer na 2.; 19.30 PRŠ (pop-rock-šoder); 21.30 Azzurro; 22.20 Ameriški rock na smetišču.
Slovenija 3
(UKV 96,5; 101,4; 102,0; 103,9; MHz, od 19.30 88,6; 93,1; 100,3; 100,6; do 16.00 SV 918 kHz)
9.00,	10.00, 11.00, 12.00,
13.00,	14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.10 Dobro jutro;
9.05	Glasbena matineja;
10.05	Zgodnja dela; 11.05 Jazz, blues, dixieland;
12.05	Izbrali smo; 14.05 Razpoloženjska glasba;
15.00	Zborovske skladbe;
15.30	Dogodki in odmevi;
16.05	Baletna glasba;
17.00	Glasbeni arhiv; 18.05 V podvečer; 19.33 Čajkovski: Suita za orkester; 20.00 Cherubini: Medeja; 22.30 Partiture; 23.55 Lirični utrinek.
Radio Koper
(slovenski program)
(SV 549 kHz, UKV 88,5 - 93,8 - 100,3 - 100,6 - 104,3 -107,6 MHz)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30,
14.30	Poročila; 12.30 Dnevnik; 6.00 Otvoritev, napoved programa, koledar;
6.30	Jutranjik, osmrtnice;
7.30	Pregled tiska; 7.45 \^Evergreen; 8.00 Modri val;
8.45 Servisne informacije;
9.00	Pesem tedna; 9.35 Bla bla radio; 11.30 Turistična poročila; 12.00 Tropicana;
13.30	Poročila za tuje turiste, vreme; 14.00 Okno v svet; 15.00 Glasbeni desert; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Na vročem pesku: glasbena lestvica, poslušalci glasujejo; 17.30 Osmrtnice; 18.00 Na vročem pesku - na zvezi s poslušalci; 19.00 Dnevnik -prenos RS.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30,
13.30,	14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30,15.30,
19.30	Dnevnik; 6.00 Pozdrav, almanah; 6.20 Drobci; 7,45 Prišlo je poletje; 8.05 Horoskop; 8.35 Popevka tedna; 8.40 Ob pogrnjeni mizi; 8.45 Igrajte z nami; 9.45 Glasba po izbiri;
10.00	Pregled tiska; 10.45 Popotovanja po Istri; 11.00 Randevous z RK, humoreska v narečju, jezikovne zanimivosti; 12.00 Progetto felicita; 13.00 Glasba po željah; 14.45 Redakcija mladih; 16.00 Mixage;
17.00	Hot hits; 18.45 Brazilska glasba; 20.00 Nočni program.
Radio Trst A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik;
8.00,	10.00 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 8.40 Slovenska lahka giasba; 9.15 Otroški kotiček: Dedek, izmisli si pravljico! (Zlata Ju-rin); 9.35 Poletne melodije; 10.10 Stereofonski koncert;
11.30	Odprta knjiga: Vojna in mir (L. N. Tolstoj, prevod V. Levstik, r. Marjana Prepeluh, 3. del); 11.45 Orkestralna glasba; 12.00 Za črte, za bogove nad oblaki;
12.30	Revival; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Z naših prireditev; 15.10 Glasba za vse okuse; 15.30 Živeti zdravo; 15.50 Orkestralna glasba; 16.00 Bile so stezice; 16.15 Glasba za vse okuse; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album: teden Johannesa Brahmsa; 18.00 Mala scena: Ob srebrni reki (izbor izseljeniške proze, pripravila Zora Tavčar, r. Marjana Prepeluh); 18.35 Vabilo na ples; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
11.30,	15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Foyer; 15.00 Glasba po željah.
Radio Koroška
18.10-19.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca.
r*
IZBOR IZ SATELITOV

MUSIČ TELEVISION
08.00	Avvake on the VVild Side,
U2	VVeekend; 10.30
Rockumentary: U2; 11.00 The Big Picture, vodi Ray Cokes;
11.30	Vol; 13.30 First Look, vodi Paul King, 14.00 Video: U2 VVeekend; 17.00 Dance; 18.00 The Big Picture; 18.30 Poročila;
19.00	Braun European Top 20;
21.00	Saturday Night Live: Paul Simon in George Harrison; 21.30 Šport; 22. The Soul of MTV; 23.00 First Look, ponovitev; 00.00 Video: Planet Alert VVeekend;
03.00	Nočni video
SKY ONE
07.00	Car 54, VVhere are you?;
07.30	Rin Tin Tin; 08.00 Fun Factory; 13.00 Rokoborba;
14.00	Rich Man, Poor Man;
15.00	Zaljubljen v čarovnico;
15.30	Facts of Life; 16.00 Risanke; 17.00 Dukes of Hazzard;
18.00	Rokoborba; 19.00 Beveriy Mills, 90210; 20.00 Flash; 21.00 Nerešene skrivnosti; 22.00 Cops I, Cops II; 23.00 Ameriška rokoborba
PRC7
05.40 Serije; 09.30 Vroče pristanišče Hongkong, nemško/rtalijan-ski pustolovski film; 14.20 Rojena svobodna: Izlet z levjo varuško; 16.05 Kapetan iz Pešavara, ameriški pustolovski film; 17.50 Ninja mojster: Visoka stava v Las Vegasu; 19.30 Roseanne: Zmešal jo je veter, 24. del; 20.15 Umazana igra, ameriška kriminalka; 22.35 Sled v smrt, ameriška psih. kriminalka; 1.10 Veliko praha za nič, ameriška komedija; 04.25 Perry Mason, ponovitev
\.	PREMIERE
07.00	Romeo; 13.15 Pogumen toaster, risanka; 14.40 Neugna-nec redko pride sam, aameriški film; 16.10 Crash! - Pot v smrt, ameriški triler, 1991; 18.35 Ad-dams Family; 20.15 Bingo - glej kdo laja, ameriška komedija; 21.45 K2 - Zadnja pustolovščina, britanski film; 01.30 Imagine, ameriški erotični film;
EUROSPORT
08.30	Aerobika; 09.00 Moto-šport; 10.00 Kolesarstvo, ponovitev; 11.00 Tenis, prenos švicarskega odprtega prvenstva;
14.00	Formula 1, prenos 2. treninga za VN VB iz Silverstona,
15.00	Tenis, iz Gstaada; 15.30 Kolesarstvo, Tour de France, prenos 7. etape; 19.00 Sabljanje, SP iz Essna; 20.00 Tenis, prenos polfinala iz Nevvporta; 22.00 Kolesarstvo, ponovitev Tour de France; 01.30 Motociklizem, magazin
3 SAT
15.30	Dežela sanj, opereta;
17.15	Tri majhne besede, ameriški film; 20.25 Semiramida, opera G. Rossinija
SATI
07.15	Za otroke, risanke; 11.30 Mula Bula, nemški film; 13.10 Dva na poti, ameriška komedija; 15.10 Cezar ljubi Kleopatro, angleška komedija; 20.15 Ljubezen je samo beseda, nemški film; 23.10 Otoke, grški er. film
RTL
13.25 Princ z Bel Aira; 17.45 Mel-rose plače; 22.00 Nasilje v gimnaziji, am. kriminalka; 23.40 Krvavi petek, nemško/it. kriminalka, 03.10 Ljubezen zmaga, ameriški tv film;
RUBRIKE - ZNANJE
Sobota, 10. julija 1993
11. julija
Slovenska glasbena scena je bila v devetnajstem stoletju razgibana in pestra. Res je, da tukajšnji dogodki niso odmevali v širnem svetu, a narodnobuditeljska čustva so vzpodbudila ustvarjalnost tudi v glasbi.
Razumljivo je, da omejene možnosti niso dovoljevale kaj več od zborovskega petja in komornih zasedb. Večja glasbena dela so lahko izvajali le v cerkvah v Ljubljani, Mariboru in na Ptuju, kjer so bili na razpolago instrumentalisti.
Kljub temu so se razmere počasi izboljševale. V Ljubljani je začela v drugi polovici stoletja redno delovati opera, pa tudi simfonični koncerti niso bili več redkost. Nastajale so slovenske opere, zlasti pa operetne partiture.
Plodovit ustvarjalec iz tistih časov je bil Ri-sto Savin, s pravim imenom Friderik Sirca. Rodil se je 11. julija leta 1859 v Žalcu. Glasbe se je učil v Pragi in na Dunaju, kjer je sledil vpli-' vu nove romantike. Njegov opus je kar obsežen. Z operami, pesmimi za soliste in zborovskimi skladbami je obogatil slovensko glasbeno zakladnico.
Savin je bil po poklicu vojak, oficir. Po prvi svetovni vojni se je v Žalcu povsem posvetil glasbi, bogato življenjsko pot pa je sklenil 15. decembra 1948 v Zagre-
ZDRAVJE / NOV KIRURŠKI PODVIG
ASTRONOMIJA / SVETLOBNO ONESNAŽENJE
Dvakratno
presajevanje
Bolniku so vsadili že presajeno ledvico
V Kaliforniji ugašajo zvezde
Observatorije motijo ulične Svetlike
Presaditve določenih organov niso več nerešljiv problem, vsaj ne, kolikor se dotikajo vprašanj kirurške tehnike; mnogo teže je najti primeren organ. Pri tem je potrebno upoštevati tkivno sorodnost med dajalcem in prejemnikom ter stanje samega organa, saj mora biti organ pred presaditvijo popolnoma zdrav. Zaradi vsega tega so predpisane omejitve glede da-
jalcev, ki ne smejo biti prestari, in tudi prejemnikov, ki tudi ne smejo biti prestari, niti ni zaželeno, da bi imeli kakšne kronične, dedne ali sistemske bolezni.
Glede na vse te stroge omejitve ni ravno lahko najti primernega dajalca oziroma primeren organ za določenega prejemni-
Milan Kotnik jr.
ka. To je še posebej težko v primerih akutne odpovedi organa, ko je presaditev nujna in praktično edino možna rešitev.
Opisani so bili že primeri ponovne presaditve že presajenega srca, zlasti v primerih hitrih smrti prejemnika kmalu po presaditvi. Skupina španskih zdravnikov iz Barce-
lone in Madrida pa poroča o ponovni uporabi že enkrat presajene ledvice. Dajalec je bil 22-letni možgansko mrtev moški, ki je podlegel zaradi možganske krvavitve.
Prvi prejemnik je bil 39-letni moški v kon-' Cnem stadiju ledvične bolezni, ki je nastala kot posledica sladkorne bole-
zni. Pred presaditvijo so imeli ledvico 20 ur spravljeno v ohlajenem okolju. Po presaditvi je začela delovati normalno in izločal se je urin. Bolnik je prejemal imunosupre-sivno terapijo. Osmi dan po presaditvi je bila pri bolniku ugotovljena možganska smrt zaradi intra-kranialne krvavitve. Presajena ledvica je bila odvzeta in dostavljena drugemu transplantacijskemu centru.
Drugi prejemnik je bil 39-letni moški s kroničnim glomerulonefriti-som, ki je pripeljal do konCne ledvične odpovedi. Ledvica je bila pred presaditvijo osem ur spravljena v hladnem okolju. Presaditev je uspela in ledvica je po presaditvi normalno začela opravljati svojo funkcijo. Bolnik je dobival običajno imunosupresi-vno terapijo in ni prišlo do zavmitvene reakcije.
Tako v Evropi kot v ZDA so dolge Čakalne dobe za presaditve organov zaradi pomanjkanja primernih organov. Ideja za ponovno presaditev že presajenega organa je preprosta; Ce je presajen organ deloval pri enem prejemniku, zakaj ne bi deloval še pri drugem? Vendar dvakratna presaditev, dvakratno shranjevanje v hladnem okolju in dvakratna imunosupresivna terapija organ lahko okvarijo.
Koliko politikov potrebujemo za zamenjavo žarnice? V San Diegu pet: devetčlanski mestni svet bo kmalu glasoval o zamenjavi astronomom prijaznih žarnic v uličnih svetilkah z bolj belimi, ki so prebivalcem ljubše. Znanstveniki v observatoriju Mount Pa-lomar, šestdeset kilometrov severno od San Diega, so vse prej kot veseli povečanja svetlobne onesnaženosti na svojem pragu.
Svetlobno onesnaženje je za astronome vse večji problem. Mestni predeli se bolj in bolj bližajo nekoč odročnim observatorijem. Ker postaja noCno nebo vse svetlejše, je najslabotnejša telesa v Vesolju - zelo stare, oddaljene zvezde, galaksije in kvazarje - vedno teže videti.
V takšni nevarnosti je tudi Observatorij Mount Palomar, ki se ponaša s tretjim najveCjim optičnim teleskopom na svetu. V zgodnjih osemdesetih se je vodstvu Observatorija posrečilo prepričati mestne oblasti v San Diegu in drugih okoliških mestih, da so nadomestili visokotlačne natrijeve svetilke - ki oddajajo rumenobelo svetlobo in onesnažijo celoten vidni spekter - z nizkotlačnimi natrijevimi luCmi. Te so enako svetle, vendar svetijo le v
Rose Mestel
rumeni barvi, ki jo lahko astronomi odflitrirajo. Preostalega dela spektra razsvetljava ne prizadene. »To v resnici deluje,« pravi Robert Bruca-to, pomočnik direktorja Observatorija, ki sodi v okvir Kalifornijskega inštituta za tehnologijo. »Te luči dajejo mestu potrebno svetlobo, a ne uničijo observatorija.«
Nizkotlačne svetilke imajo tudi višji izkoristek. Po mnenju Rona Oliverja, poslovneža iz San Diega in uglednega elana kampanje za zamenjavo žarnic, pa se ob skrivnostni rumeni svetlobi, ki jo oddajajo, ljudje počutijo nelagodno: menda naj bi celo spodbujala zločince. »Ne želimo zapreti Observatorija, vendar se nam zdi, da bi se o zadevi morali nekako sporazumeti,« pravi Oliver.
»Nobenih dokazov ni, da taka razsvetljava sploh vpliva na kriminal,« pravi Ron Angio-ne, direktor nekoliko manjšega observatorija na gori Mount Laguna. Vseeno se strinja, da se bo treba z nasprotno stranjo dogovoriti, saj je videti, da bo mestni svet že prihodnji mesec ponekod odobril ponovno namestitev visokotlačnih svetilk. »O tem
smo razpravljali pred letom dni, pa pred tremi leti tudi,« dodaja Angio-ne. »Razlika je le v tem, da imajo oni zdaj dovolj glasov, da bodo luCi res zamenjali.«
Kompromis, ki so ga astronomi z Mount Lagune s težavo dosegli v pogajanjih z mestnimi oblastmi, predvideva belo razsvetljavo v središču San Diega in v predelih, kjer je kriminal najbolj razširjen. V zameno bo mestni svet dosledneje izvajal predpise o razsvetljavi in preučil možnosti za omejitev drugih svetlobnih onesnaževalcev - reklamnih tabel, cestne signalizacije ter zasebnih in tovarniških luči.
Brucatu ta naCrt ni po volji. Res je, da ustvarja ulična razsvetljava le del celotnega svetlobnega onesnaženja, vendar je to najveCja skupina luCi, na katero lahko pokažemo s prstom.
Tudi namen mestnih oblasti, da zamenja svetilke le v nekaterih Četrtih, mu ni v tolažbo. »Zelo se bojimo, da bo mestni svet San Diega zmogel geografsko omejiti zamenjavo žarnic,« pravi Brucato. »Mislim, da se bodo visokotlačne luči vse bolj širile. Na koncu od naših dvanajstletnih prizadevanj ne bo ostalo prav nič.«
(Prev. G. V.)
KRIŽANKA
Vodoravno:
1. ime slovenskega koreografa Otrina, 4. fevdalCevo bivališče, 8. umrli slovenski alpinist (Nejc), 11. francoski pisatelj (Emile, roman Germinal), 12. francoski filmski zgodovinar (Henri) (iz crk lega), 13. verski voditelj šiitov, 14. vojaška formacija, 15. dolžinska mera za tkanine, 17. kitajski pisatelj (E) (iz Crk Uli), 18. oprsje pri žuželkah, 20. seznam tiskovnih napak v knjigi, 23. sodobni ameriški arhitekt (Ioh Ming), 24. sin tebanskega kralja Laja in Jokaste v grški mitologiji, 28. italijanski tržaški pesni (Umberto), 30. antično ime reke Neretve, 31. Madžar, 32. trska, 33. dalmatinski višnjev liker, 35. upanje, 36. ribiška mreža.
Navpično:
1. neposreden razlog za dejanje, 2. izvajalci pred leti zelo popularne lambade, 3. furnir, 4. avtomobilska oznaka Gorice, 5. luknjač, 6. ime slovenske botanicarke Piskernik, 7. kdor se drži diete, 9. ozek trak kositrne folije, okras božičnih jelk, 10. ime umrlega avstrijskega filmskega igralca Kinskega, 16. igra na sreCo, 19. pokojnik, 20. mesto v Angliji, po katerem se imenuje rudnina epsomit, 21. nekdanji ameriški predsednik (Ronald), 22. španski baročni slikar (Jusepe de), 25. ameriški jazz glasbenik (Miles), 26. ime slovenske flavtistke Grafenauer, 27. garant, 29. mesto v vzhodni Romuniji, 34. kratica nekdanje nacistične vojaške formacije.
	1	2	3		4	5	6	7		
	8			9					10	
	11				•	12				
	13				•	14				
	15				16	•	17			
				18		19				
	20	21	22							
	23			•	24		25	26	27	
	28			29	•	30				
	31				•	32				
	33				34					
		35					36			
										
Ofes ‘epeu ‘oupfSBieui ‘i8Ai ‘ja§o ‘ojbm ‘eqeg ‘diplg ‘rad ‘eiena ‘s>[ejo} ‘mq ‘[8jba ‘B)ao ‘urami ‘[8§v ‘Bpz ‘>(iuio[dB2 ‘pmS ‘oq[ :ouAciopoy\
AajJSTH
Dnevnik, ki ga bereš, je bil v celoti pripravljen s tiskarsko-redakcijskim sistemom
®
Apple Computer
prodaja, montaža in servis
PELLEGRINI
integrirani sistemi za urade
Computer - Copying - Telefax - Telefoni - Softvvare - Oprema
Filiala: TRST - Ul. Radovan 4 - Tel. 040/948460
MESTRE; 041/5310122 - BENETKE: 041/5225004 - RIM: 06/5180732 - PADOVA: 049/8072288 - VICENZA: 0444/511688
Sobota, 10. julija 1993
VREME
- ZANIMIVOSTI - NOVICE
EVROPA /SPREMENLJIVO S PADAVINAMI ALPE JADRAN /SONČNO, V ALPAH NEVIHTE
1000 \iqJio
DANES
Vremenska slika	---- i—
Nad Sredozemljem je območje enakomernega zračnega
pritiska, nad severozahodno in srednjo Evropo pa ci- topu, mo
klonsko območje s hladno fronto, ki se pomika proti jugu
in bo danes zajela Alpe. Z jugozahodnimi vetrovi priteka
k nam topel in postopno bolj vlažen zrak.
r r	J	sredliče sredlSCc
ciklona antlclklo
okluzija
TEMPERATURE ALPE JADRAN
včera] ob 8. in ob 14. uri
LJUBLJANA....	15/26
TRST...... 19/26
CELOVEC......	15/25
BRNIK..... 13/25
MARIBOR......	17/26
CELJE..... 14/26
NOVO MESTO...	14/25
NOVA GORICA,.	16/26
MUR. SOBOTA..	16/26
PORTOROŽ.....	17/25
POSTOJNA.....	10/23
ILIRSKA BISTRICA.	-/-
KOČEVJE......	11/25
ČRNOMEU......-	13/26
SLOV. GRADEC..	15/25
BOVEC........	14/24
RATEČE.......	11/22
VOGEL........-	11/14
KREDARICA....	8/7
VIDEM...... 16/26
GRADEC........	16/25
MONOŠTER.....	15/20
ZAGREB........	17/26
REKA....... 21/26
TEMPERATURE PO EVROPI
včeraj ob 8. in ob 14. uri
HELSINKI.......... 6/15
STOCKHOLM.....	13/21
K0BENHAVN.....	14/17
MOSKVA........	9/19
BERLIN........... 19/20
VARŠAVA.......	9/19
LONDON........	15/23
AMSTERDAM.....	13/23
BRUSELJ.......... 12/24
PARIZ............ 12/25
DUNAJ............ 10/22
MONCHEN.......	10/23
ZuRICH........... 10/23
ŽENEVA........... 13/25
RIM.............. 15/28
MILAN............ 18/27
BEOGRAD.......	11/24
BARCELONA.....	16/27
ISTAMBUL......	-/23
MADRID........	18/35
LIZBONA.......... 17/27
ATENE............ 22/30
TUNIS............. -/28
MALTA............. -/28
KAIRO.............. -/-
DOLŽINA DNEVA
Sonce bo danes vzšlo ob 05.21 in zašlo ob 20.52. Dan bo dolg 15 ur in 31 minut. Luna bo vzšla ob 23.36 in zašla ob 12.06.
SETVENI KOLEDAR
Luna je v znamenju Ovna, elementa ognja. Dan je primeren za sadjarska opravila, drugo setev stročnic, (grah, fižol...) nabiranje in susenje zdravilnih zelišč ter kisanje zelja.
TEMPERATURE JEZER, REK IN MORJA
jezera: Blejsko 21°C, Bohinjsko 21°C.
Tadransko morje: Portorož NP, Koper 23,4°C, Trst NP, Gra-dez NP, Crikvenica 21,8°C, Pulj NP, Lošinj NP, Split 20,5°C, Hvar 22°C, Vis 22,5°C, Opatija 23,2°C, Bar NP.
Reke: Mura (G. Radgona) 16,6°C, Sava (Radovljica) 13,4°C, Sava (Šentjakob) NP, Sava (Radeče) NP, Savinja (Laško) 16°C, Ljubljanica (Moste) 17°C, Bistrica (Sodražica) 13,8°C, Sora (Suha) 16°C, Iška 13,6°C, Dvor 13,3°C.
PLIMOVANJE
Danes: ob 7.08 najnižje -33, ob 14.23 najvišje 32, ob 21.06 najnižje-9.
(utri: ob 1.23 najvisje 2 cm, ob 7.26 najnižje -24 cm, ob 14.05 najvisje 30 cm, ob 23.00 najnižje -12 cm.
Slovenija: Danes bo s on- Sosednje pokrajine:
Cno. Proti večeru se bo v Cez dan bo Alpe zajelo po-zahodnih krajih pooblačilo, slabšanje vremena s padavi-v gorskih krajih bodo posa- nami in nevihtami. Drugod mezne nevihte. Tempera- bo še prevladovalo sončno ture bodo od 26 do 31°C. vreme.
V	Sloveniji:	Obeti: V ponedeljek bo
V	nedeljo poslabšanje vre- spremenljivo oblačno in
mena s padavinami in nevi- hladneje, popoldne bodo htami. V vzhodni Sloveniji nevihte. Na Primorskem je ponekod možna toča.	bo pihala burja.
RAZMERE NA CESTAH V SLOVENIJI Promet po notranjosti države, kakor tudi preko vseh mejnih prehodov, poteka tekoče in brez zastojev.
VREME V MINULEM TEDNU
Pestro vremensko dogajanje
Janez Markosek
Minuli teden je bilo vremensko dogajanje v Sloveniji in okolici zelo pestro. Ob koncu tedna je na vreme pri nas vplivalo šibko območje visokega zračnega pritiska. V soboto se je v višinaJr nad Panonsko nižino še zadrževalo jedro hladnega in vlažnega zraka, kar je bil vzrok za posamezne nevihte, ki so se v popoldanskem času pojavljale na Štajerskem in v Prekmurju. Vreme je bilo sončno in vroče, naj višje dnevne temperature so se v nižinah dvignile nad 30 stopinj. Tudi v ponedeljek je bilo še sončno in vroče, zaradi dotoka še toplejšega in bolj vlažnega zraka od jugozahoda pa tudi bolj soparno.
Vroče je bilo tudi v krajih vzhodno od nas, na osrednjem Balkanu se je ogrelo tudi do 37 stopinj. Ta dan se je od severozahoda Alpam že bližala hladna fronta, ki je ponekod v zahodni Evropi povzročila pravo razdejanje. Nevihte so se pojavljale tudi v sosednji Avstriji. Slovenijo je hladna fronta s padavinami in nevihtami dosegla v torek. Med nevihtami je po-
nekod padala tudi toča. Na Primorskem je popoldne pihala burja, ki je v sunkih dosegla hitrost okoli 90 km/h. Hladna fronta je prišla nekaj ur pozneje, kot smo meteorologi predvidevali.
Tudi tokrat pa je obveljalo pravilo: če poslabšanja ob napovedanem času ni, to nikakor ne pomeni, da ga ne bo. Po prehodu hladne fronte se je precej osvežilo, temperature so padle za približno 15 stopinj. Na spodnjih slikah so prikazane temperaturne razmere v Evropi v ponedeljek in torek popoldne. 2e v sredo se je razjasnilo, jutro je bilo zelo sveže.
V Ratečah se je temperatura spustila na 4 stopinje, v Ljubljani pa pod 10 stopinj. Tako svežega jutra ni bilo vse od 23. maja. Od srede do danes smo imeli prijetno poletno vreme, vsak dan je bilo za kakšno stopinjo topleje. Včeraj je pričel pihati jugozahodni veter, ki ponavadi napoveduje spremembo vremena. Poslabšanje s padavinami in nevihtami se nam obeta že jutri.

H
*E
M
<&L
m


ki~,
OVEN 21-3/204: Morda se lahko za hip odpočijete in si naberete novih mod. Čeprav vam ob vsakem najmanjšem znamenju ni treba dvigovati prahu, se vendarle posvetujte z zdravnikom.
BIK 214/20-5: S tistim, kar ste naredili, boste morali živeti, pa čeprav nočete priznati, da je to izključno vaša napaka. Zal postajate Čedalje bolj neobjektivni.
DVOJČKA 21-5/21-6: Razmišljale, razčlenjujete, preudarjate, vse vaše misli so posvečene le karieri in dela Ne čudite se, če vas pogosto bob glava.
RAK 224/22-7: Morda boste razpoloženi celo za kratek flirt ali malce spogledovanja. Bodite pozorni, kajti opazovala vas bo oseba, ki samo čaka na vašo napako.
LEV 23-7/234: Spet boste komaj pričakovali konec tedna - gre za utrujenost ali naveličanost? V prvem primeru ste zreli za dopust, v drugem pa za novo službo. Premislite.
DEVICA 244/22-9: Trmasto vztrajate pri svojem, čeprav so vam jasno dokazali, da nimate prav. Dosegli ne boste ničesar, samo s slabo voljo boste opravljali svoje obveznosti.
TEHTNICA 23-9/22-10: Pojdite v družbo in se zabavajte. Zasluzili ste si sprostitev, saj ste se v zadnjih mesecih intenzivno posvečali delu in iskanju samega sebe.
ŠKORPIJON 23-10/22-11: Če ne boste našli nobenega smisla v tem, kar počenjate, potem je odgovor preprost - prenehajte. Tako ali tako gre samo za vas odpor do ustaljenih norm.
STRELEC 23-11 /21-12: Razkrila se vam bo modrost starejše osebe, ki vam bo poskušala odpreti oči. Prisluhnite tudi besedam, M se vam bodo zdele nepomembne.
KOZOROG 22-12/20-1: Vse, česar se lotite, vam uspeva, zato ste lahko tako dobro razpoloženi. Zadovoljstvo, ki izžareva iz vas, postaja magnet za nasprotni spol,
VODNAR 21-1/19-2: Vse se je zgrnilo na vaša ramena in zdi se vam, da ne boste zmogli niti najbolj preprostih opravil. Le mimo kri, za oblaki prihaja sonce.
RIBI 20-2/20-3: Prav posebej previdni bi marali biti zaradi drobnih gospodinjskih nesreč. Zato raje obedujte zunaj.
»nasadili« turista
X	ŠPANIJA / DIRKA Z BIKI V PAMPLONI							SOMALIJA / TEDEN DNI PO SPOPADU				
Horoskop piše Aleksandra Zorc Berce	T	ud	il	letos sol	bi	ki	i	l	tali _ge	ijani so o	bnovil 1 ■	li
Bojijo se ameriškega »razkazovanja mišic«
V Pamploni je v teh dneh v tehu dirka z biki, ki jo vsako leto prirejajo ob prazniku patrona sv. Firmina. Dirka je zelo živahna in pogosto se zgodi, da jo kdo skupi; tudi včeraj so biki »nasadili« dva turista. (Telefoto AP)
MOGADIS - »Med Italijani in Somalci ni več problemov: obnovili smo sodelovanje, ki smo ga imeli pred 2. julijem, in smo se načelno zmenili, da se bodo Italijani vrnili na območje "tovarne testenin"«, je včeraj sporočil »zunanji minister« Somalske narodne zveze Isa Mohamed Siad, ko je zapuščal hišo bivšega predsednika so-malskega parlamenta Mohameda Ibrahima Ahmeda, ki je v Somaliji znan kot general Lik Likato. Tu je imel daljši razgovor s tremi italijanskimi oficirji in predstavniki drugih somalskih klanov in frakcij. Isa Siad je Se povedal, da se general Aidid strinja s tem sklepom, sam pa se bo kot njegov zunanji minister zavzemal za reševanje vseh sporov »z dialogom in v miru«, a voditi bo treba račune s tistimi iz Unosoma, »ki hočejo razkazovati mišice«.
Italijanski kontingent je torej za razliko od pakistanskega in ameriškega ponovno vzpostavil dialog s Somalci, ki ga je pretrgal krvavi napad na italijanske vojake, ki je pred tednom dni terjal 3 mrtve in 22 ranjenih. Pravilna je bila torej izbira generala Brona Loia, ki je ukazal umik in prepovedal maščevalne akcije. Ze ob napadu bi Italijani imeli bržkone manj žrtev, če bi segli po težkem orožju in
napadalce z mogadiških streh izgnali s tankovskimi topovi. V takem primeru bi bilo med civilnim prebivalstvom ogromno žrtev, prepad med italijanskimi vojaki in civilisti pa nepremostljiv. Italijani so torej še enkrat potrdili rek, da izgubljajo bitke a zmagujejo vojne.
Včeraj je italijanska vojska že začela odstranjevati barikade in droge ovire (na sliki AP), da bi omogočila nemoten prehod vozil na območju »tovarne testenin«, tako da so se v bistvu že vrnili na to območje, na veliko zadovoljstvo domačinov. V Mogadšu namreč nihče ne skriva, da so bili pred 2. julijem italijanski vojaki privilegirani, ker jih je prebivalstvo po začetnem sovraštvu zaradi italijanske podpore predsedniku Siad Barreju, sprejelo kot svoje. Italijane pa še vedno skrbi, da jih ne bi »razkazovanje mišic« s strani drugih kontingentov predvsem Američanov ponovno vpletlo v kak spopad. Prav zato se je začela prava diplomatska ofenziva, da bi imela Italija večjo težo tako v političnem kot vojaškem odločanju. Ameriški predsednik Clinton je na pogovorih s Ciampijem v Tokiu načelno na to pristal, s tem se strinja tudi generalni sekretar OZN Butros Gali, tako da bi morali preprečiti nove zaplete.