6 MOSTOVI 1998/XXXII
Stanko Klinar
O angleških eksistencialnih (bivanjskih) stavkih
Povzetek
Razprava podaja shematični prikaz možnih oblik angleških eksistencialnih stavkov (ES), razvrš¬
ča pa jih v enajst tipov. Nadgrajuje in dopolnjuje razpravi Slovenski pogled na angleške eksi¬
stencialne stavke (Klinar 1993 in 1996).Dopolnitve se nanašajo zlasti na:
1. ES z začetnim deležnikom in invertiranim osebkom. Ti stavki v slovnicah niso deležni skoraj nobe¬
ne pozornosti, četudi so v zemljepisnih in turističnih besedilih reden pojav (v razpravi tipa 7 in 8);
2. sporno obliko ES, kjer določna glagolska oblika uvaja/nadomešča dodani oziralni stavek (v
razpravi tip 9);
3. pravilni besedni red v zvezi s povedkovnim pridevnikom/deležnikom. Napačna postavitev
pridevnika je značilno pogosta pri tujih govorcih angleščine (v razpravi tip 10);
4. eksistencialni have. Tega tuji govorci angleščine pogosto prezrejo, češ da je slogovno nizek
(v razpravi tip 11).
Iz didaktičnih razlogov podaja razprava celoten shematični pregled angleških ES tudi kot obli¬
kovni povzetek razprav v anglo-ameriških virih, za katere je oblikovna stran predvsem izhodišče
za preučevanje slogovnih in sporočilnih nians.
Summary
In English 11 types of Existential Sentences (ES) have been established. The paper is a
supplement to two previous articles, English Existential Sentences for Slovenes (Klinar, 1993
and 1996), presenting the follovving new points:
1. ES with an initial participle follovved by the inverted subject, a type of ES to which little
attention has been paid so far in grammars and treatises, even though it occurs frequently in
geographical and tourist descriptions (Types 7 and 8 in the article).
2. The controversial ES with a rinite form of the verb introducing/replacing an appendixed
relative clause (Type 9 in the article).
3. The instruction for the correct placement of the predicative adjective/participle (a wrong
placement is a frequent occurrence with non-native speakers of English) (Type 10 in the article).
4. Existential have, which is often ignored by Slovene students of English on the wrong
assumption that it is exclusively low colloquial (Type 11 in the article).
The survey can also be looked upon as a formal summary of articles/sections on ES in British
and American handbooks, which, though eamestly concemed with the form of ES, are rather
committed to subtle shades of style and meaning.
Članek je dopolnitev poglavja Slovenski po¬
gled na angleške eksistencialne stavke v knji¬
gi Prispevki k tehniki prevajanja iz slovenšči¬
ne v angleščino (Didakta, Radovljica 1996,
str. 261-269). (Izdajo knjige je z odločilno fi¬
nančno podporo omogočilo DZTPS, zato se
zdi primerno, da se jo dopolnjuje v Mostovih,
ki so glasilo DZTPS.) Omenjeno poglavje do¬
cela molči o pomembnem tipu angleških eksi¬
stencialnih stavkov (v nadaljevanju ES), ki se
je v zadnjem času na moč razmahnil, vendar v
slovnicah večinoma (še) ni zabeležen (pred¬
vsem ne kot ES) in eo ipso tudi (večinoma) ne
v zavesti slovenskih prevajalcev.
MOSTOVI 1998/XXXII 7
Vnaprej se opravičujem vsem tistim prevajalcem,
ki bodo to trditev imeli za zmotno. Te prosim, da
članek kratkomalo prezrejo in se posvetijo tehtnej¬
šim prispevkom. Da si drznem pisati o tem tipu
ES, je krivo zapažanje, da ga zelo pogosto najdem
v prevodih, ki jih za slovenske naročnike izgotovi¬
jo domači govorci angleščine - na prvem mestu bi
omenil angleški prevod knjige SLOVENIJA TU¬
RISTIČNI VODNIK (v nadaljevanju STV), pre¬
vod je izgotovil lan Wraight (IW) in iz njega je ve¬
čina primerov v tem članku (nekoliko prirejenih)
ne spomnim pa se, da bi ga (izdatneje) našel v an¬
gleških prevodih, kijih izgotovijo anglistično izšo¬
lani Slovenci. Kot učitelj prevajanja ugotavljam isti
primanjkljaj tudi v učilnici. Sodim, da je treba
stvar razložiti ne glede na to, kdo jo že zna in kdo
ne. Kdor jo obvlada celo bolje, ga morda te vrstice
spodbudijo k dopolnilni polemiki. Za tehtne nasve¬
te in nekatere prevode se zahvaljujem profesorici
Margaret Davis (MD); bedela je nad nastajanjem
članka in vgradila vanj prepotrebne popravke.
Gre za tip ES z na začetku povedi izpostavlje¬
nim deležnikom. Tip je mogoče shematizirati
z besednorednim stavčnim vzorcem
present/past participle +
adverbial of plače + to be + subject
in ponazoriti s primerom
1 Standing/Located on the northem fringe of
the valley is Pišece Castle.
(Glej v nadaljevanju tip 7 in 8.)
V praksi je videti stvar taka: prevajalec, ki naj
prevede izjavo
2 Na severnem obrobju doline stoji grad Pi¬
šece,
izbira med
3 On the northern fringe of the valley (there)
is/stands Pišece Castle,
4 (Moreover, / Besides, / Additionally,)
T/there’s Pišece Castle (standing) on the
northem fringe of the valley,
in tem prevodom se pridružuje prevod z začet¬
nim deležnikom (št. 1). Izbiro prevoda ureja
(ne)določnost osebka (glej Prispevki, str.
267-269, primeri 38 do 62), še bolj pa slogov¬
na (ne)sprejemljivost, tj. (ne)možnost za
vključitev v sobesedilo (skupaj s potrebo po
na tistem mestu zahtevanem stavčnem pou¬
darku).
Glede na soodvisnost med določnostjo osebka in
stavčnim poudarkom na eni strani in besednim re¬
dom v slovenščini na drugi strani je treba omeniti,
da se stavek
5 Grad Pišece stoji na severnem obrobju doline
prevede
6 Pišece Castle is/stands on the northern fringe of
the valley.
Oblikovno to ni ES. Ta oblika (v nadaljevanju
članka tip 6) je potrebna zaradi stavčnega/sobese-
dilnega poudarka, ki usmerja bralčevo/poslušalče-
vo pozornost na novi podatek »severno obrobje
doline«, »Grad Pišece« pa v tem sobesedilu daje
vtis, da je bil že prej omenjen in je torej že znan.
Ker »Pišece Castle« v običajni nezaznamovani so-
besedilnosti nima ne določnega ne nedoločnega
člena, se pri izbiri ustrezne angleške formulacije
ravnamo po tem, ali se podatek o gradu v danem
kontekstu pojavlja kot že znan (že prej naveden/
omenjen) ali nov (še neznan/nenaveden/prvič ome¬
njen).
Koliko je slogovno in sobesedilno oblika po¬
vedi št. 1 blizu povedi št. 70 a (tukaj v nadalje¬
vanju), ni docela jasno. (Po jezikovni analizi
se deležnik pri 1 klasificira kot povedkovo do-
polnilo/»predicative adjunct«, pri 70 a, to po
tradiciji imenujemo deležniška zveza, ki se
nanaša na osebek, je deležnik skupaj s pripa¬
dajočim besedjem osebkovo dopolnilo/»sub-
ject adjunct«.)
ES z začetnim deležnikom (poved št. 1) se po
vsem videzu razvrščajo v dve skupini:
- sobesedilno nepogojene predstavitvene opi¬
se, npr.
9 (a) Standing/Sitting/Lying in the square
were a dozen hungry people - Prispev¬
ki, str. 263 -
kot nazomejša različica za
9 (b) In the square (there) were a dozen hun-
gry people.
Dodatni primeri:
10 Leading out of the town towards the north is
Dunajska cesta. (Pripis k sliki)
8 MOSTOVI 1998/XXXII
11 Rising up behind the Aljažev dom hut in the
Vrata valley is an imposing 1,500 m wall, the
Triglav North Face. (Pripis k sliki)
12 Looming over the Pišnica valley with its thin
asphalt ribbon of a road which rises tovvards
the Vršič pass in a close series of hairpin
bends, is the Cyclopian bastion of Prisank, split
up into buttresses among which stands out the
famous Devifs Pillar. (Pripis k sliki)
- sobesedilno pogojene odzive, npr.
13 Running along the Karavanke is the Au-
strian border,
ki v določenem sobesedilu (sicer se izenači s
primeri iz pravkar navedenega odstavka) daje
vtis, kot daje odgovor na vprašanje: »What is
there (What border is there) along the Kara¬
vanke?« - Izkaže pa se, da na to vprašanje po¬
tem ni nujen navedeni odgovor (namreč Run¬
ning along the Karavanke is the Austrian bor¬
der), pač pa (bolj običajno!) (There's) the Au¬
strian border (there). (Na vprašanje »Where
does the Austrian border run?« bi odgovorili
seveda It runs along the Karavanke.) - Ta od¬
stavek želi pokazati, da ostane v tem primeru
zelo malo prostora za ES z začetnim deležni¬
kom. Zato ni čudno, da konservativno čuteči
domači govorci angleščine to obliko ES v tej
sobesedilno pogojeni rabi odklanjajo kot ne¬
potrebno, nenaravno ali celo kvarno.
Quirku et al. 1985, 18.20 in 18.21, str. 1378 in
1379, veljajo ti primeri za zgled celjenja (»fron-
ting«) - to brez dvoma so -, o njihovi eksistencial-
nosti pa molčijo. Vendar je mogoče domnevati, da
kolikor jih upravičuje besedni red in kolikor si z
ES delijo iste glagole - torej izražajo bivanjskost
ali vstop na prizorišče -, toliko so po svoji sporo¬
čilnosti tudi ES.
Quirk et al., 1. c: »It is common to find -ing parti-
ciples fronted in information-processing circum-
stances:
14 Sitting at her desk in deep concentradon was
my sister Flora. She looked as though she had
spent a sleepless night.«
»In examples like the following, common in jour-
nalism, the fronting of the predication seems lar-
gely determined in fact by the desire to give end-
focus to the subject, at the same time using (as is
normal) the early part of the sentence to 'set the
scene':
15 Addressing the demonstration was a quite el-
derly vvoman.
16 Shot by nationalist guerrillas were two entirely
innocent tourists.«
PREGLED OBLIK ES
s pripadajočo razlago in ponazoritvijo
Pregled ni popoln. Prirejen je za potrebe sloven¬
skih anglistov, želi pa jih opozoriti na nekatere
osrednje nujnosti in se zato skoraj ne mudi pri slo¬
govnih različicah. Je popolnoma drugačen od pre¬
gleda v Quirk et al. 1985, str. 1404.
Tip 1: THERE + V(erb) + indefinite
S(ubject) + A(dverbial of plače)
ali: A + THERE + V + indefinite S
(Prispevki, str. 267/42—45)
Ob vsebinskem osebku (»notional subject«,
S), ki uvaja nov podatek in ga spremlja nedo¬
ločni člen ali drugačen nedoločni kvalifikator
(npr. sorne), se eksistencialnost naravno izrazi
s slovničnim osebkom (»grammatical sub¬
ject«) there. Prislovno določilo kraja, A, stoji
na začetku ali na koncu povedi. Najpogostejši
glagol, V, je to be. Po splošnem mnenju je to
prototip ES.
17 Tu (v Dravinjskem Vrhu) je v srednjem
veku stal na griču grad, ki so ga 1532 uni¬
čili Turki. (STV)
During the Middle Ages, before its de-
struction by the Turks in 1532, there was a
castle here. (IW)
18 Cerkniško jezero: Na območjih, kjer se
voda najdlje zadržuje, so obsežna, težko
dostopna in prehodna trstičevja. (STV)
In the areas where the water stays the lon-
gest, there are vast reed-beds, access to
which is difficult. (IW)
Sem lahko prištejemo tudi ES, ki izražajo nekak¬
šno »absolutno« obstajanje (brez navedbe A, ki pa
se razume iz dane situacije, Quirk et al. 1985, str.
1406), npr.
19 Surely, there is a God.
20 Is there any other business (for the committee
at this meeting)?
MOSTOVI 1998/XXXII 9
Tip 2: THERE + V + definite S + A
ali: A + THERE + V + definite S
(.Prispevki , str. 268/51-62)
Sobesedilno pogojena oblika. Primere razu¬
memo kot odgovor na vprašanje (četudi samo
namišljeno), ki ima obliko ES. Vsebinski ose¬
bek, S, ima zaradi sobesedilne odvisnosti/do-
ločnosti/sklicujočnosti določni člen (ali do¬
ločnemu členu enakovreden določevalec ali
ničti člen pred nekaterimi lastnimi imeni).
(Lahko ga ima tudi zato, ker označuje/imenuje
nekaj edinstveno pomembnega, primera 23 in
24.)
21 Je še kaj zanimivega v Ljubljani? - Seve¬
da, recimo Jedrski inštitut Jožef Stefan na
Jamovi ulici.
Are there any more places of interest in
Ljubljana? - Yes, there is the Jožef
Stefan Nuclear Institute in Jama Street.
22 Na Jamovi ulici je tudi Jedrski inštitut Jo¬
žef Stefan.
In Jama Street there is also the Jožef Ste¬
fan Nuclear Institute.
V almanahu Britain 1987 najdemo pri opisu viso¬
kega šolstva takele ES:
23 In addition to the universities, there is the Uni-
versity College at Buckingham vvhich opened
in 1976 and which receives no assistance from
public funds.
24 There are also the Scottish Council of Research
and Education and the Northern Ireland Coun¬
cil for Educational Research.
poleg
25 There is a Business Education Council vvith the
same functions as the Technical Education
Council in relation to courses of business edu¬
cation.
Ni razumljivo, zakaj stoji v primeru 25 pred bese¬
dami Business E. C. nedoločni člen. Domači go¬
vorci angleščine trdijo, da je stavek pravilen in da
ne gre ne za tiskovno ne za vsebinsko napako. Ver¬
jetno pa gre vseeno za zamenjavo lastnega imena
(velike začetnice: B. E. C.) z občnovrstnim ime¬
nom (male začetnice: b. e. c.). V tem drugem pri¬
meru je nedoločni člen pričakovano normalen. (To
je potem tip 1 v naši razpredelnici.)
Če sobesedilni pogoj ni izpolnjen, se stavek ne
more formulirati kot ES, npr.
26 Amidas je v petem nadstropju.
The Amidas translation agency is on the fifth
floor. (Samostojna informacija)
Tip 3: A + V + indefinite S; no THERE
(Prispevki , str. 265/24 (b), str. 266)
Sporočilnost ES tega tipaje istovetna s sporo¬
čilnostjo ES tipa 1. Mogoče jih je tudi tako
formulirati, namreč z navedbo slovničnega
osebka there. Po Quirku et al. 1985,18.50, str.
1410 - tam najdemo primer In the garden
(there) was/stood a sundial - se daje prednost
stavkom tipa 3 (torej brez there), kadar sklep¬
na samostalniška fraza (ki je seveda vsebinski
osebek, S), izraža nekaj konkretnega in speci¬
fičnega in kadar njeno navedbo bolj ali manj
pričakujemo. Glagol, V, pri tipu 1 kot da po¬
meni »chanced (to be)«, »happened (to
stand)«, samostalniška fraza (vsebinski ose¬
bek, S) pri tipu 3 pa kot da teži k pomenu »a
certain (sundial)«. Razlikovanje je seveda
izredno nerazločno in ga ne slutijo niti vsi do¬
mači govorci angleščine. Nekateri iz osebnih
slogovnih nazorov odklanjajo stavke tipa 3.
Vendar so ti stavki v resnici izredno razširjeni,
gre očitno za zelo produktiven vzorec. (Glej
sklepni odstavek te razprave.)
Tudi če je pomenska razlika, ki jo Quirk et al.
sugerirajo za ES In the garden (there) was/
stood a sundial, dovolj otipljiva, dvomim, da
jo je mogoče zaznati v vseh primerih tega ti¬
pa. Verjetno je odločitev za oblikovanje ES po
tipu 1 ali po tipu 3 svobodna in prej zadeva
slogovno kot vsebinsko/sporočilno plat. Av¬
torju omogoča uveljaviti osebno nagnjenje do
ene ali druge oblike.
27 V Korpulah je gradič, nekdanji lovski dvo¬
rec celjskih grofov; danes je v zasebni la¬
sti. (STV)
At Korpule stands a small manor, a former
hunting lodge of the Counts of Cilli,
which is today a private house. (IW)
10 MOSTOVI 1998/XXXII
28 On the square in front of the church is a
shrine to the Virgin. (IW)
29 Next to the church stands a small building,
vvith a late-Gothic window, which dates
from the early 16th c. (IW)
Tip 4: A + V + definite S; no THERE
(Prispevki , str. 266/25-31 ff.)
Ta tip ES je vzporednica tipa 3, od njega se
razlikuje le po tem, da se S pojavlja z določ¬
nim členom ali določnemu členu ekvivalent¬
nim določevalcem (kazalnim/svojilnim zaim¬
kom, ničtim členom pri nekaterih lastnih ime¬
nih). Določnost izvira iz sobesedilne pogoje¬
nosti kot pri tipu 2, lahko tudi iz znotrajstav-
kovnih skladenjskih povezav.
30 Kilometer zahodno od vasi so v gozdna¬
tem pobočju v 13. st. zgradili grad Pišece.
(STV)
On a forested slope 1 km west of the vil-
lage stands the 13,h c. Pišece Castle. (IW)
(Glej tudi primer št. 3.)
31 At Trate, 10 km west of Apače, is the
bridge over the Mura which marks the
border Crossing to the Austrian town of
Mureck. (INV)
33 Between Italy, Austria, Hungary and
Croatia lies Slovenia,...
34 I know where flames the fixed star of cer-
tainty and success. (G. K. Chesterton)
Po Quirku et al. 1985 je to, enako kot tipi 1-3, zelo
pogosta oblika ES.
Tip 5: indefinite S + V + A; no THERE
(Prispevki , str. 267/38-45
in str. 268/48-50)
Sobesedilno pogojena oblika. Nedoločni ose¬
bek (the indefinite S) uvaja nov, še neznan po¬
datek, zaradi stavčnega poudarka se znajde na
začetku povedi. Začetni položaj upravičuje
apozicija, ki opravlja vlogo oziralnega odvi¬
snika. (Glej razlago pri tipu 6.) (Zaradi nedo¬
ločnega osebka bi pri sobesedilno nepogojeni izja¬
vi pričakovali tip 1.)
35 V Bizeljski vasi stoji ob cesti pri hišni št.
16 mogočna lipa, ki meri v prsnem obsegu
720 cm. (STV)
A massive linden tree, vvith a trunk girth
of 7.2 m, stands at house No. 16 in the vil-
lage of Bizeljska vas. (INV)
36 Na dvorišču (Ribniškega gradu) je urejen
spominski park pomembnih ribniških ro¬
jakov. (STV)
A memorial park, dedicated to eminent
personalities from Ribnica, is located in
the castle courtyard. (INV)
Tip 6: definite S + V + A; no THERE
(Prispevki , str. 267/46-47)
Sobesedilno in slogovno pogojena oblika.
Določni člen pred S bralcu čustveno in po-
membnostno približa S, podobno kot v filmu
bližnji posnetek. Za navedbo določnega člena
lahko obstajajo tudi skladenjski razlogi. (Pri
nekaterih lastnih imenih igra vlogo določnega
člena ničti člen.)
37 Sredi naselja (Podgrad, Matarsko podolje)
stoji zanimiva novoromanska cerkev sv.
Cirila in Metoda. (STV)
The neo-Romanesque Church of SS. Cyril
and Methodius stands at the centre of the
village. (INV)
38 Radkersburg lies on the opposite bank of
the Mura. (INV)
39 The Baroque Church of St. Lavvrence
stands on a hillock overlooking the villa¬
ge. (INV)
40 Pišece lies below the chesnut and oak fo-
rest covered Southern slopes of the Orlice
ridge. (INV)
Po splošnem mnenju se zaradi direktnega besedne¬
ga reda in odsotnosti there tipa 5 in 6 ne štejeta za
ES. Vseeno ju z ES druži eksistencialni glagol (to¬
rej bivanjska ali »prizoriščna« sporočilnost) in ne-
možnost, da se ta glagol pojavi v potekovni obliki
(Progressive form).
Do oblik tipov 5 in 6 pride zaradi vsaj enega
od treh razlogov:
MOSTOVI 1998/XXXII 11
- zaradi stavčnega poudarka, ki iz kontek-
stualnih ali kontrastirajočih razlogov zahteva
direktni besedni red (torej neeksistencialni, si¬
cer pa običajni angleški besedni red):
41 The town lay behind the hills on which the
Palače and the School of Medicine stood.
(< On the hills stood the Palače and the
School ofMedicine. - Tip 4)
42 The gilded statue of a Citizen of Emona
stands on the west side of Zvezda Park.
(< On the west side of Zvezda Park stands
the gilded statue of a Citizen of Emona. -
Tip 4)
43 A massive linden tree, with a trunk girth
of 7.2 m, stands at house No. 16 in the vil-
lage of Bizeljska vas. (< There stands a
massive linden tree at house No. 16... -
Tip 1; At house No. 16 stands a massive
linden tree... - Tip 3)
- zaradi trpne oblike glagola (to ni pravilo, je
pa pogost pojav; direktni besedni red lahko
poleg tega podpirajo zahteve iz prejšnjega od¬
stavka: kontekstualnost, kontrastirajočnost,
stavčni poudarek, osebna slogovna dispozicija
avtorja in morda še kaj):
44 Seven hundred feet above the valley red
temples and countless celiš were perched
like birds’ nests on the rocks. (< ... above
the valley there were red temples and
countless celiš perched like birds’ nests. -
Tip 10; < ... above the valley were perched
red temples and countless celiš like birds’
nests. - Tip 3)
45 On the following day a splendid banquet
was held at Marija's. (< On the follovving
day there was held a splendid banquet at
Marija’s. - Tip 1)
Ta postavka ni dokazana, in morda tudi ni do¬
kazljiva. Analogni stavek iz turističnega opisa
46 ?(At Bled) a castle is perched on a cliff
high above the lake.
so domači govorci angleščine - verjetno zara¬
di nevraščenosti v sobesedilo (nekontekstuali-
ziranosti), torej ker gre za samostojno, sobese-
dilno nevezano izjavo - ocenili bolj ali manj
odklonilno v korist
47 (At Bled) there is a castle perched on a
cliff high above the lake. (Tip 10)
- zaradi desnoprilastkovnega oziralnega stav¬
ka (ali apozicije ali daljšega sestavljenega pri¬
lastka, Quirk et al. 1985, str. 1403). Stavek
48 ?A broken chair is in the comer.
v tej obliki skoraj ne obstaja, pač pa le (ali
predvsem) v prototipni obliki, kakršno najde¬
mo pri našem tipu 1:
49 There’s a broken chair in the corner.
Postane pa sprejemljiv, ko ga postmodificira
odvisnik (apozicija, daljši sestavljeni prila¬
stek), ki prevzame nase težišče nove informa¬
cije:
50 A broken chair is in the corner which I’ve
never seen there before.
Analogno (že navedeni primer 35)
51 ?A linden tree stands at house No. 16. ->
A massive linden tree, with a trunk girth
of 7.2 m, stands at house No. 16 in the vil-
lage of Bizeljska vas.
Tip 7: initial (present/past) participle + A +
to be + indefinite S; no THERE
{Prispevki, str. 263)
52 Pod Sv. Nežo (pri Libojah/Celje v Savinj¬
ski dolini) je manjše smučišče. (STV)
Lying beneath Sv. Neža (St. Agnes’ Hill)
is a small ski slope. (IW)
53 Na sedelcu nad vasjo (Leše pri Prevaljah)
stojita druga ob drugi gotski cerkvi. (STV)
Perched on a saddle above the village, and
standing side by side, are two Gothic
churches. (IW)
54 Pred vhodom v zdravilišče (Laško) je s ki¬
pom okrašen vodomet. (STV)
Standing at the entrance to the spa com-
plex is a statued fountain. (IW)
Namesto deležnika najdemo tudi pridevnik:
55 - Adjacent to the motorway flyover, some
two kilometers west of Senožeče, is a lo-
12 MOSTOVI 1998/XXXII
cal road which turns off north towards
Dolenja vas. (IW)
Tip 8: initial (present/past) participle + A +
to be + definite S; no THERE
56 Na griču nad mestom (Dravogradom) so
razvaline Starega gradu. (STV)
Standing on the hill above the town are the
ruins of the Old Castle. (IW)
57 Za cerkvijo stoji grad Velika Nedelja.
(STV)
Situated behind the church is Velika Ne¬
delja Castle. (IW)
58 Na kamniti okrogli prižnici je reliefno
upodobljena oseba, veijetno eden od do¬
natorjev. (STV)
Etched into the circular Stone pulpit is the
relief of a figure, probably one of the be-
nefactors. (IW)
Skupna pripomba k tipoma 7 in 8: razlago glej v
uvodu k temu članku, pri primerih 1 in 9-16.
Tip 9: A + THERE + to be + indefinite S +
finite form of a (corresponding full)
verb (belonging to the annexed
relative clause)
Nizkofrekventna oblika ES, ki jo večina do¬
mačih govorcev angleščine odklanja.
Quirk et al. 1985, str. 1407, navajajo primera:
59 There’s something (that) keeps upsetting him.
60 There's a man lives in China.
in razlago: »... the relative pronoun that in the
“annex” clause can be omitted (especially in infor-
mal usage) even when it is subject of the relative
clause; something not permissible according to the
normal rule for relative clause formation (eg. */
know a man lives in China.).«
V prevodu STV je bilo mogoče zaslediti tale
primer, ki (kot rečeno) ni zbudil posebnega
navdušenja:
61 Po 4 km je na jug odcep čez slemenasto
hribovje Brkini skozi Prem in Pregarje v
Matarsko podolje. (STV)
?After 4 km there is a regional road turns
off south up into the gently undulating Br¬
kini Hills. (IW)
Za slovenske prevajalce ta oblika ne pride v
poštev kot vzorec za tvorbo ES. (Dovolj je, da
jo poznamo.) Pač pa pride v poštev oblika,
kjer je oziralni stavek »normalno« nadomeš¬
čen s sedanjim deležnikom (istovetno s tipom
10, primer 65), če že ni naveden v svoji popol¬
ni, običajni oziralnostavčni obliki:
62 After 4 km there is a regional road tuming
off/that turns off south up into the gently
undulating Brkini Hills. (MD)
(Prispevki , str. 263/13 (b))
Tip 10: (A) + THERE + to be + indefinite S
+ adjective/(present/past) participle
ali: THERE + to be + indefinite S
+ adjective /(present/past) participle
(+ A)
63 Pri Kompasu se dobijo novi zemljevidi Ju¬
lijskih Alp.
(a) (At the Kompas Office) T/there are new
maps of the Julian Alps available.
(b) *(At the Kompas Office) T/there are avai¬
lable new maps ...
(c) New maps of the Julian Alps are available
at the Kompas Office.
Glej tudi 92 (b).
64 Neprekinjena naselitev kraja je izpričana
tudi v mlajši železni dobi.
(a) There is a continuous settlement of the
plače also evident in the Late Iron Age.
(b) *There is also evident a continuous settle¬
ment of the plače in the Late Iron Age.
(c) A continuous settlement of the plače is al¬
so evident in the Late Iron Age.
65 V kleti je sef z zaupnimi listinami.
There is a safe containing confidential do-
cuments in the basement.
66 Leta 1963 je ob potresu v Makedoniji iz¬
gubilo življenje nekaj sto ljudi.
(a) In the 1963 earthquake there vvere several
hundreds of people killed in Macedonia.
(b) *In the 1963 earthquake there were killed
several hundreds of people in Macedonia.
(c) In the 1963 earthquake in Macedonia, se¬
veral hundreds of people vvere killed.
MOSTOVI 1998/XXXII 13
Oblike 63 c, 64 c in 66 c so zaradi direktnega
besednega reda in odsotnosti there ocenjene
kot nebivanjske. (Niso istovetne s tipom 5, ker
v njih ni značilnih bivanjskih glagolov.) Zdi
se, da bivanjske (z there) in nebivanjske obli¬
ke tekmujejo za prevlado. Nebivanjske oblike
so zaradi gospodarnosti med ljubitelji konciz-
nega sloga bolj cenjene. Ti ne vidijo razloga,
zakaj tu sploh rabiti bivanjsko obliko.
Tip 10 je po naravi nizko produktiven, idio-
matsko omejen na majhno število izbranih
pridevnikov ali deležnikov. Kakor hitro ima¬
mo opraviti z deležnikom, ki ne spada v ozki
krog izbrancev tipa 10, naletimo na oblike, kot
so:
67 (a) On the following day a splendid ban-
quet was held.
(b) On the follovving day, there was held a
splendid banquet.
(c) On the follovving day, there was held a
splendid banquet at Marija's.
(d) On the following day, there was a
splendid banquet held at Marija's.
Šele zadnji stavek se ravna po vzorcu tipa 10,
prejšnji se držijo formule pasivnega stavka,
kjer sta glagol to be in pripadajoči pretekli de¬
ležnik »normalno« skupaj. (Verjetno je ta pre¬
vladujoča pasivna formula kriva, da tuji go¬
vorci težko zaznajo idiomatski odklon, kakr¬
šen je značilen za 66 a in nazadnje mogoč tudi
pri 67 d.
Toda v Quirk et al. 1985, str. 1404, »Passive ver-
sions ...«, se pričakovanemu stavku There'll be no
shops left open, po pripombi »The notional subject
can be postponed if it is required to have focal pro-
minence« vzporedi There'll be left open no single
well-stocked shop.
Enako imamo v navedku
68 The time is here for me to leave this life. I have
done my best in the race, I have run the full
distance, and I have kept the faith. And now
there is waiting for me the prize of victory
awarded for a righteous life, the prize which
the Lord, the righteous Judge, will give me on
that day. (Paul)
opraviti s prvinsko shemo potekovne oblike (pro-
gresive form), ki je sicer za rabo v ES vprašljiva,
vendar ravno navedeni primer kaže, da shema tipa
10 ni neomejeno aplikabilna: še en dokaz, daje tip
10 nizkoproduktiven; očitno ne velja za glagol
wait, čeravno si je mogoče misliti naš primer pre¬
delan v ... there is the prize of victory waiting for
me. (Zveza s 47?)
Tip 11: Variacije na bivanjski HAVE
Glej odstavek B/ v PRISTAVKU,
primere 71-75.
PRISTAVEK
(Dodatna zapažanja, »muhe«)
A/ V slovničnem pogleduje treba ločiti delež-
niške zveze (participial constructions) od ob¬
likovno bližnjih deležniških ES (participial
ES) tipa 7 in 8:
70 Dravograd ima prometno pomembno lego
na pol pota med Mariborom in Celovcem.
(STV)
(a) Lying halfway between Maribor and Kla-
genfurt, Dravograd is located on an impor-
tant traffic route. (IW) (participial con-
struction)
(b) Lying halfway betvveen Maribor and Kla-
genfurt is Dravograd, located on an impor-
tant traffic route. (participial ES)
Stavek (a) zaradi svoje oblike ne velja za ES,
četudi je njegova sporočilnost (skoraj) enaka
kot pri stavku (b).
Zakaj se je prevajalec (IW) vpričo sicer tako pogo¬
sto uporabljanega tipa 7 in 8 (v svojem prevodu
STV) nenadoma (in ne samo tu) odločil za čisto
deležniško zvezo, ni jasno. Slogovni pomisleki?
(Želja po uvedbi vzročnosti? Tovrstna deležniška
zveza je v jedru vzročna.) Stavčni ritem? Osvežil¬
na variacija?
B/ Bivanjskega imeti/have navadno ne vklju¬
čujemo v razmislek o ES, češ da je (nizko)
pogovoren in zato neprimeren/nezaželen v
(poljudno)znanstveni prozi. Res je, da ga naj¬
demo v pogovorni vsakdanjosti in novinarski
preproščini...
71 »Vlak v Maribor, kdaj pelje?« (»Prosim,
kdaj imam vlak za Maribor?«)
14 MOSTOVI 1998/XXXII
»Ja, gospa, imate en vlak ob 8.15, drug
vlak imate pa takoj čez dobro uro, ob
9.20.«
(a) »The train for Maribor, when does it go/
leave?«
»O. K., there’s a train at 8.15, and another
in just over an hour, at 9.20.«
(b) »When do I have a train for Maribor?«
»Yeah, you’ve got a train at 8.15, another
train in an hour’s time, at 9.20.«
72 V srednji Italiji imamo otočke na jezeru
Trasimeno ... Lep otok imajo tudi na jeze¬
ru Bolseno ... Sredi jezera sta otočka Bi-
sentina in Martana ... Na Koroškem imajo
otoke le na Vrbskem jezeru...
(Slovenske novice, 5. novembra 1997, str. 14)
Poročevalec podzavestno menja vsebinsko popol¬
noma izpraznjeni »imamo« - mi Slovenci namreč
v srednji Italiji nimamo nič - in malo manj izpraz¬
njeni »imajo« s čisto »normalno« bivanjskim tret¬
jim stavkom, ne da bi bila zaradi menjave glagola
kaka razlika v bivanjski sporočilnosti. Če se bomo
odločili za prevod s have - tukaj odstavek (b) -,
bomo »imamo« in »imajo« prevedli z »we have«.
(a) In central Italy there are small islands on
Lake Trasimeno ... And there is also a
beautiful island on Lake Bolseno ... In the
middle of the lake are the two little islands
Bisentina and Martana... In Carinthia the¬
re are islands only on the Worthersee.
(MD)
(Ta način je uporaben za pisno in ustno sporo¬
čanje.)
(b) In central Italy we have small islands on
Lake Trasimeno ... And a beautiful island
on Lake Bolseno ... In the middle of the
lake we have two little islands Bisentina
and Martana... (MD)
(Ta način je uporaben za ustno razlago, recimo
turističnega vodnika.)
... vendar tudi v predavateljski dikciji (univer¬
zitetnih) profesorjev in od tod tudi v (poljud¬
noznanstvenih spisih (koliko bolj še v šol¬
skem žargonu!):
73 The sound which we have in huge ...
(Prof. Beverley Collins pri predavanju o glaso¬
slovju na Filozofski fakulteti novembra 1997.
Prof. B. C. je sproščeno uporabljal to obliko
izražanja med vsem predavanjem.)
- Glas, ki ga najdemo v huge ...
kije v huge ...
ki ga imamo v huge ...
74 Iz leta 1515 imamo ohranjen enolisten le¬
tak z natisnjenim besedilom pesmi z na¬
slovom Nova pesem o kranjskih kmetih.
(Viktor Smolej, Sava na Slovenskem, str. 96)
(a) We have a broadsheet dating from 1515
that contains the printed text of a song en-
titled Nova pesem o kranjskih kmetih.
(MD)
(b) There is a broadsheet dating from 1515 ex-
tant that contains the printed text... (MD)
Prevod (b) kaže standardno obliko, ki se do¬
mačemu govorcu porodi spontano, ko ima v
mislih pisno (znanstveno) sporočanje (četudi
je enako uporaben za ustno sporočanje). Pre¬
vod (a) je bolj domač, preprostejši, pogovo¬
ren, novinarski, posebej primeren, da ga izre¬
če ravnatelj NUK-a, zakaj tam to reč res ima¬
jo-
O (ne)ustreznosti prevajanja s have, o (ne)bivanj-
skem have, o tekmovalnosti (ne)bivanjskega have z
drugimi oblikami ES glej Quirk et al. 1985, 18.51—
18.54 (str. 1411-1414).
C/ Oglejmo si spontano prevajalsko reakcijo
domačega govorca angleščine na naslednji
odstavek:
75 Iz leta 1515 imamo ohranjen enolisten le¬
tak z natisnjenim besedilom pesmi Nova
pesem o kranjskih kmetih. Napisana je v
nemščini in naperjena proti slovenskim
puntaijem. Nastala je po bitki pri Celju do
odhoda najemniške plemiške vojske čez
Savo na Kranjsko. Pesem ima šest kitic. V
vseh teh kiticah pa so vpletene tudi sloven¬
ske besede, ki so geslo in poziv puntar¬
skim kmetom na upor. Geslo puntarjev je
Stara pravda, poziv kmetom pa: »Le vkup,
le vkup, uboga gmajna!«
(Viktor Smolej, Sava na Slovenskem, str. 96)
MOSTOVI 1998/XXXII 15
(a) There is a broadsheet datingfrom 1515 ex-
tant that contains the printed text of a
song entitled »A new song about the Car-
niolan peasants«. Written in German, it is
directed against the Slovene peasant rebels
and was composed some time betvveen the
battle of Celje and the departure of the ari-
stocrats’ mercenary army for Carniola. In
each of the song ’s six verses there occur
the peasant rebels’ slogan/motto in Slove¬
ne - »Stara pravda«: the old rights - and
their call to action, which runs: »Come to-
gether, come together, you poor vvretched
villeins!« (MD)
Naša pozornost velja obema stavkoma v leže¬
čem tisku, a najprej drugemu. (Prvi je, z neke¬
ga drugega vidika, omenjen in obravnavan v
prejšnjem odstavku, primer 74.) Prevod raz¬
krije, da »trezna« angleščina nima posluha za
slovensko slogovno (bivanjsko?) »ornamenti¬
ko« (»slovenske besede so vpletene v nemške
kitice«). Angleški prevod to »ornamentiko«
(besedo vpletene) kratkomalo ignorira. Preiz¬
kusi prevajanja drugega stavka v prevajalskih
delavnicah zmeraj znova pokažejo, da se slo¬
venski prevajalci obupno mučijo, kako in kam
bi v prevodu vpletli vpletene (?»interwoven,
interspersed, interpolated ...«), ko je najbolje,
besedo preprosto izpustiti. Izdelujejo stavke
kot:
(b) (?)Each of the six verses has the slogan
Stara pravda interwoven...
(c) (?)Interpolated in each verse is the slogan
Stara pravda.
(č) (?)A11 the six verses are interspersed with
the slogan Stara pravda.
Razlog utegne biti v tem, da Slovenec gleda
na stavek kot na poročilo o dogajanju (»Nek¬
do je te besede vpletel...«, aktivna dinamika,
četudi preoblečena v trpno obliko, je menda
značilna slovenska slogovna prvina), Anglež
kot na poročilo o rezultatu, o dokončnem sta¬
nju, o »pojavljanju« in posledičnem »bivanju«
(vpletenih) besed v pesmi, o obliki, v kateri
nam je pesem dana in v kateri zdaj »eksisti¬
ra«. Pri takem razumevanju Angleževo sporo¬
čanje ne potrebuje »vpletenostne« idiomatike;
ta ostaja na slovenskem bregu. Primer brez
dvoma kaže, da Slovencu vsebinsko ni lahko
prepoznati ES (in jih ustrezno prevesti). (Po¬
membno vprašanje, kako prepoznati ES, pre¬
sega okvire tukajšnje razprave in kliče po po¬
sebni obravnavi.) Obstaja tudi ponesrečen
prevod z there:
(d) *There is intervvoven in each verse the slo¬
gan Stara pravda. (Glej 66 b.)
Glede na primer 66 (a) (tip 10) bi poskusili ra¬
je z obliko:
(e) (?)There is the slogan Stara pravda inter-
woven in ali the six verses.
Usklajevanje s tipom 10 je zaradi njegove niz¬
ke produktivnosti videti nekoliko prisiljeno,
naravnejše se zdi, ravnati se po tipu 6 (primer
37):
(f) The slogan Stara pravda is interwoven in
ali the six verses,
četudi ta oblika ne bo več priznana za ES.
(Nerešeno ostaja vprašanje, kako sugestije z
interwoven, ki smo ga nazadnje delno le spu¬
stili v angleški prevod, vključiti v celotno so¬
besedilo.)
Smisel teh variant je zgolj ta, da če se ne do¬
mislimo najbolj naravnega angleškega ubese-
denja, se pač bolj ali manj uspešno rešujemo
na druge načine. Ti načini so vsekakor nekak¬
šen most od idealne rešitve (prevod (a)) do
nesprejemljivega prevoda (prevod (d)). Niso
torej vsi enako slabi in vnaprej izobčeni.
Prvi ležeče tiskani stavek v tukaj obravnava¬
nem primeru št. 75 ima (nepotrebno?) besedo
»ohranjen«, ki jo najdemo prevedeno z nizko-
frekventnim »extant«. Najbrž gre tukaj za do¬
kaj nepotrebno obremenjenost - težko bi rekli
»ornamentiko« -, vendar spet predvsem na
slovenski strani; pri sklicevanju na stare doku¬
mente je angleški extant dokaj običajen, an¬
gleški stavek bi ga verjetno vseboval, tudi če
ne bi imel besedne ustreznice v slovenščini
(»ohranjen«).
16 MOSTOVI 1998/XXXII
D/ Deležniška zveza (participial construc-
tion) ali deležniško okrepljena predložna zve¬
za {participially intensified prepositional
phrase)?
Tu gre za navezavo na primere 4, 47, 52-58,
70 (b), pa tudi na knjigo Vaje iz prevajanja,
str. 122, točka 37. (Glej navedeno literaturo,
Klinar 1994.)
Referenčni primeri (stavki) zahtevajo nekaj
dodatne pozornosti z vidika naslova tega od¬
stavka. Vendar ni toliko pomembno, ali v pri¬
merih, na katere se sklicuje »navezava«, in v
tukaj dodatno navedenih primerih (76-79)
prepoznamo deležniško zvezo ali deležniško
okrepljeno predložno zvezo in sploh kako sled
eksistencionalnosti, kot je pomembno vedeti,
da angleščina idiomatsko vstavlja pred pred¬
ložno zvezo deležnik, o katerem v slovenščini
(v slovenskem izvirnem besedilu, ki naj ga
prevedemo v angleščino) ni ne duha ne sluha.
(Sele pri vzvratnem prevajanju, iz angleščine
nazaj v slovenščino, se pokaže skušnjava, da
bi angleški deležnik prevedli z oziralnim od¬
visnikom.) Kako pogosto se to dogaja, pod
katerimi pogoji in ali je mogoče pojav vzorč¬
no prikazati in metodološko uspešno vključiti
v pouk prevajanja, ni jasno.
76 Vas (Stranice) leži na majhni uravnavi
med gorami. (STV)
The village lies on a small plain set bet-
ween mountains. (IW)
(? ... na ravnini, ki se razprostira med go¬
rami.)
77 Radizel, vas na robu planote. (STV)
Radizel, a village set on the edge of the
plain. (IW)
(? ... vas, ki se stiska na robu planote.)
78 Kidričevo, povojno industrijsko središče
sredi gozda, je večji del moderno naselje
stanovanjskih blokov in zasebnih hiš.
(STV)
This post-war industrial centre (i. e. Kidri¬
čevo) located in the heart of the forest is
basically a new town consisting mainly of
a modern residential quarter... (IW)
79 Spomenik generala Rudolfa Maistra pred
njegovo rojstno hišo je izdelal kipar S. B.
The monument to General Rudolf Maister
standing in front of the house where he
was born is the work of the sculptor S. B.
Z angleškega vidika je razlika med tukajšnjim
vzorcem in tipom 7 in 8 (sem sodi tudi stavek 1)
samo v besednem redu. S slovenskega vidika je
razlika tudi v tem, da primerov 1 in 52-58 vzvrat¬
no ne bi prevajali z oziralnim odvisnikom.
SKLEPNA BESEDA
V skladu s Quirk et al. 1985 in v nasprotju z
Mihailovič 1985 izhaja razprava iz prepriča¬
nja, da je slovnični osebek there nebistvena
sestavina ES. There je samo dodatni prepoz¬
navni znak ES, poleg drugih (glagolov biva¬
nja in vstopanja na prizorišče, inverzije, odsot¬
nosti potekovne oblike), kadar se sploh pojav¬
lja. Po Quirk et al. 1985, str. 1410, se there na¬
mreč v zvezi z glagolom to be in nedoločnim
vsebinskim osebkom uporablja približno v
polovici primerov, v zvezi z glagolom to be in
določnim osebkom približno v šestini prime¬
rov, v zvezi z drugimi glagoli (drugačnimi od
to be) in nedoločnim osebkom približno v
tretjini primerov, v zvezi z določnim osebkom
pri teh glagolih pa v petini primerov. Torej v
globoki absolutni manjšini. (Glej tudi Pris¬
pevki, str. 266.)
STAVKI ZA POKUŠINO
ali povabilo na bežen prevajalski gambit
med velemojstricama slovenščino
in angleščino
(a) Zgledovanje po tipih 1-10:
81 Za cerkvijo stoji ogromna lipa, poškodo¬
vana od strele, obseg debla 532 cm. (Pred¬
log: tip 3)
82 V bližini priteka na dan več kraških izvi¬
rov. (Tip 1)
83 Ob naselju (Poljane v Mežiški dolini) stoji
tonalitni spomenik partizanski diviziji, ki
je na tem mestu 14. in 15. maja 1945 razo¬
rožila okupatorsko armado. (Tip 5)
MOSTOVI 1998/XXXII 17
84 Na tem kraju so imeli Rimljani vojaško
postojanko Halicanum, skoznjo je tekla
cestna povezava Poetovio-Savaria. (Tip 6)
85 Sredi dvorišča stoji Neptunov vodnjak,
okrog so delno ohranjeni kipi pritlikavcev
in antičnih osebnosti, (dvorec Dornava)
(Tip 8)
86 (a) Grad Kostel je imel pomembno strateš¬
ko lego nad najožjim delom doline Kolpe,
po kateri teče meja s Hrvaško. Utrdba je
bila prvič omenjena 1336. (Tip 8)
(b) Na severnem robu Slovenjegraške kot¬
line leži mesto Slovenj Gradec. (Tip 8)
87 Na to gozdno prostranstvo (Menišija, Javor¬
niki, Snežnik) meji Kočevski Rog. (Tip 8)
88 (a) Na pročelju stavbe (cerkve sv. Martina
v Laškem) je vzidana spolija rimskega le¬
va. (Tip 7)
(b) Notranjščina cerkve (sv. Štefana v Rib¬
nici) je bogato poslikana in okrašena z de¬
li J. Wolfa, M. Koželja... (Tip 7)
89 Zadnjih trideset let je rast proizvodnje
očitna. (Tip 10)
90 Od magistralne ceste Ljubljana-Koper se
pri Senožečah odcepi krak proti Sežani.
(Tip 7, tudi 8)
(b) Variacije na odstavke A, B, C, D iz Pri¬
stavka
91 Jezersko je prostrana dolina med Karavan¬
kami in Kamniškimi Alpami.
(Predlog za zgled: primer 76)
92 (a) V 16. stoletju imamo na Slovenskem
ne samo reformacijo in protestantizem,
ampak tudi silen razmah kmečkih uporov.
(Primer 72 (b), 73 in 74 (a))
(b) Pri Kompasu imajo nove zemljevide
Julijskih Alp. (detto)
93 Večina vode iz Postojnske kotline odteka
pod zemljo proti Ljubljanici. (STV)
(Iz širšega besedila je razvidno, da bi se stavek
moral glasiti: Večina padavin v Postojnski kot¬
lini steče nazadnje pod zemljo v Ljubljanico. -
Ta stavek je podlaga za prevod.) (Primer 79)
94 Trbovlje: Nekoč osrednje rudarsko naselje
Zasavja, danes njegovo gospodarsko sre¬
dišče ... se razteza v osi sever-jug okoli 6
km daleč po tesni dolini Trboveljščice.
(Primer 70 (a))
95 (a) Pod Bogatinom leži Zlatorogov zaklad.
(Tip 2) (dejstvo)
Pod Bogatinom je skrit Zlatorogov zaklad.
(Tip 10, primer 66; tudi tip 6) (dejstvo)
(b) V kotu je skrito/se skriva gnezdo mišk.
(Primer 75 (a); metafora, »ornamentika«)
(c) V kotu pod listjem je skrito/se skriva
gnezdo mišk. (deležniška zveza) (dejstvo)
(č) Vrtača se skriva za Begunjščico in z
gorenjske ravnine ni dobro vidna, (delež¬
niška zveza)
Možen izid gambita (ena od zmagovitih variant):
81 Behind the church grows a great lightning-
damaged linden tree, with a trunk circumfe-
rence of 5.32 m.
82 Here there are several karstic sources.
83 A tonalite memorial to the Partizan division
which disarmed the Axis troops here on the
14th and 15 lh of May 1945 stands near the villa-
ge-
84 The Romans had a military post called Halica¬
num in this area, through which the Poetovio-
Savaria road ran.
(? ... through which ran the P-S road.)
85 Presiding over the middle of the manoris court-
yard is the Neptune fountain together with its
sculptures of gnomes and mythological perso-
nal from ancient Greece.
86 (a) Located high above, and guarding the nar-
rovvest stretch of the Kolpa river, which marks
the frontier with Croatia, is the 13th c. Kostel
castle.
(b) Set on the northern rim of the Slovenj Gra¬
dec Basin is Slovenj Gradec.
87 Bordering on this expanse (the Menišija, the
Javorniki, Snežnik) is the Kočevski Rog.
88 (a) Built into the front of the church is a Roman
slab depicting a lion.
(b) Adorning the interior of the church are rich
frescoes by J. Wolf...
89 There is an increase in production evident du-
ring the past three decades.
*There is evident an increase in production ...
(An increase in production during the past
three decades has been evident. - Tip 5)
18 MOSTOVI 1998/XXXII
90 Branching off from the Ljubljana-Koper trunk
road at Senožeče is a main road heading west
through Sežana.
91 Jezersko is a basin-like valley set between the
Karavanke mountains and the Kamnik Alps.
92 (a) In the 16,h c. we have in Slovenia not only
the Reformation and Protestantism but also the
widespread upsurge of the peasant rebellions.
(b) The Kompas Office has got new maps of
the Julian Alps.
93 Most of the precipitation falling within the Po¬
stojna Basin eventually flows underground to-
wards the Ljubljanica river.
94 Stretching for about 6 km in north-south direc-
tion along the narrow valley of the Trbovelj šči-
ca, Trbovlje was once the coal-mining centre of
the whole region, today it remains its commer-
cial centre.
95 (a) Under Bogatin there lies the treasure of Zla¬
torog.
*Under Bogatin there lies hidden the treasure
of Zlatorog.
*Under Bogatin there is hidden the treasure of
Zlatorog.
Under Bogatin there lies the hidden treasure of
Zlatorog.
Under Bogatin there is the hidden treasure of
Zlatorog.
There is the treasure of Zlatorog hidden under
Bogatin.
Under Bogatin the treasure of Zlatorog is hid¬
den.
Under Bogatin the treasure of Zlatorog lies
hidden.
(b) In the corner there is a nest of mice.
*In the corner (there) is hidden a nest of mice.
There is a nest of mice hidden (/ tucked away)
in the corner.
(Pri tem prevodu je razlika med slovenskim in
angleški stavkom ta: v slovenskem stavku je
besede »je skrito/se skriva« mogoče razumeti
metaforično, slogovno »olepševalno« in »ži¬
vahno«, torej stavek v bistvu ne pomeni nič več
kot »V kotu je gnezdo mišk«; v angleškem
stavku je »hidden« dobeseden.)
(c) In the corner, hidden under a heap of leaves,
is a nest of mice.
(č) Hidden behind Begunjščica, Vrtača cannot
easily be seen from the Gorenjsko plain.
Literatura:
Allen, W. S. (1974) Living English Structure. Lon¬
don: Longman.
Breivik, L. E. (1983) Existential »There«: A
Synchronic and Diachronic Study. Studia Anglisti-
ca Norvegica, Vol. 2. Bergen; University of Ber-
gen/Dept. of English.
Downing, A. & Locke, Ph. (1992) A University
Course in English Grammar. Hemel Hempstead,
Herts: Prentice Hall International.
Erdmann, P. (1976) THERE-Sentences in English.
Miinchen: Tuduv.
Jenkins, L. (1975) The English Existential. Tiibin-
gen: Max Niemeyer Verlag.
Klinar, S. (1993) Slovenski pogled na angleške ek¬
sistencialne stavke, Zbornik Jezik tako in drugače
1993, str. 242-250, ur. Inka Štrukelj. Ljubljana:
Društvo za uporabno jezikoslovje Slovenije.
Klinar, S. (1994) Vaje iz prevajanja. Ljubljana:
Društvo znanstvenih in tehniških prevajalcev Slo¬
venije.
Klinar, S. (1996) Slovenski pogled na angleške ek¬
sistencialne stavke/English Existential Sentences
for Slovenes, Prispevki k tehniki prevajanja iz slo¬
venščine v angleščino 1996, str. 261-269, ur. Stan¬
ko Klinar. Radovljica: Didakta.
Lumsden, M. (1990) Existential Sentences: Their
Structure and Meaning. London: Routledge.
Mihailovič, L. (1985) Existential Sentences in En¬
glish and Serbo-Croatian (v Chapters in Serbo-
Croatian-English Contrastive Grammar, 1985, str.
453^192).
Milsark, G. L. (1979) Existential Sentences in En¬
glish. New York: Garland.
Quirk et al. (1985) A Comprehensive Grammar of
the English Language; London and New York,
Longman; Seventh (corrected) impression 1989.
Sinclair, J. M., ed. (1990) Collins COBUILD En¬
glish Grammar. London and Giasgovv: William
Collins Sons & Co.
Sinclair, J. M., ed. (1992) Collins COBUILD En¬
glish Usage. London and Glasgow: William Col¬
lins Sons & Co.