4i6
Književnost.   —  Razne stvari.
Med raznimi veselicami ob kronanju ruskih carjev, katerih se udeležujejo ogromne množice, je najznamenitejša ljudska veselica na hodinskem polju. Tu je bilo vselej polno lop za pogošče-vanje, cirkusov za razvedrilo, gledališč, gugalnic, igraliŠČ itd. Tudi to pot je bilo vse pripravljeno najbogateje za veselico dne 30. vel. travna. Več nego pol milijona ijudij je bilo zbranih, da dobe jedil, pijače in daril, ki so se imela deliti od pete ure zjutraj naprej. A nastala je pri tem razdeljevanju tolika gneča, da so zmečkali in pohodili več kakor 2000 Ijudij.  Car se je jako
užalostil nad to nesrečo in ukazal izplačati za vsakega poškodovanca 1000 rubljev in mrtve pokopati na svoje stroške.
To je pač žalosten in tužen sklep take slovesnosti. A reči se mora, da je prav ta dogodek svetel žarek, ki nam s prave strani pojasnjuje take slovesnosti. Velikaši tega sveta potrebujejo tolike množice, da jim kliče slavo; ona sama dere za uživanjem. V tem pohlepu pa ugonablja množica samo sebe. In to je senčna stran takih slavnostij, dejal bi skoro, neko fino barbarstvo sredi krščanske  omike.
Književnost.
Slovenska književnost.
Biser - ljubav zlasti za Slovane, kakor jo je pojasnil dr. Bratoljubič Domobranski. Gaslo: ljubimo se, bratje, Ljubimo i dom! Cisti dohodek je namenen blagim narodnim ¦zavodom, sosebno šolam po Jugoslovanskem, tako: i. del družbi ssv. Cirila i Metodija po Slovenskem, 2. z^a Istro, 3. del za Bosno. Ljubljana, 18g6. Zalomil pisatelj. Tiskal R. Milic. 16°. Str. 189. Cena 65 kr. (Dobiva se pri J. Bonaču v Ljubljani in tu tudi originalne platnice a 20 kr.) — Prav radi bi o tej knjigi poročali z ono navdušenostjo, s katero jo je spisal pisatelj.  Ker pa moramo govoriti resnico
in biti pravični tudi proti naročnikom, ne moremo reči drugega, kakor da se je lepa namera pisateljeva ponesrečila. Saj je znano, da je to, kar je vzvišeno, prav blizu tega, kar je smešno. Čudimo se, da ni tega opazil gospod pisatelj, ki kaže semtertje bistroumnost in spretnost v slovstvenih vprašanjih. Knjiga ima Štiri dele: 1. (nevezani) del je nekako teoretičen ali kritičen uvod; 2. podaje razne pesniške, epiške in liriške proizvode; 3. del: iskrice i puščice, in 4. del ima dve kratki alegoriji dramatske oblike. Bralec najde v knjižici posamezna zanimiva in poučna zrna, a celotno delo se ne more imenovati primerno, da bi se poštevalo za dostojno last narodovo.
Razne   stvari.
Iz belokranjskega besednega zaklada.
(Priobčil I. Šašelj.J (Dalje.)
macava, e, /., neko jabolko.
mačurlja,  e,/., neko jabolko.
majčuken, adj., majčken.
malik,  a, m.,  „malan"  svetnik.
malko,  malo.
marelci,  ev, pl. m., nam. remeljci.
mariti,  marati.
marjetinka,  e, f, die Margaretenbirne.
maternina,  e, /., lakno od debele konoplje, kar   rabijo
za plahte (rjuhe). mavez,   a, m.,   rdeči,  zeleni   in  višnjevi   konci,   katere
vpletajo v jalbo. medicija, e, /., medica. melec, a, m., der Riihrstock melta,  e, /., mort, der Mortel. meltati, z melto ometavati. menjkati,  manjkati. mesojeda, mesojeja, e, /., predpust. mestiti se, premeščati se. minati,  minieren. mirak, indecl., veliko,  mnogo; bilo je mirak ljudi.
mirovina,  e, /., der Friedenstrank; piti mirovino.
mišvina, e, f., das Mauseloch.
mladan, a, m., ime volu.
mladarija, e, /., mladina.
mladoženin, a, m., der Brautigam.
mleč, a, m., das Schollkraut, chelidonium  majus.
mnijavkati, mijavkati.
modrovati se, modrega se delati.
molja, e, /"., molitev.
motavina, e, /.,  motanje;  motavina je bila v oblakih.
mračnjak, a, m , prvi mrak.
mrava,  e, /., mravlja.
mravunec, a, m., mravljinec.                             (Dalje.)
Zvezdoslovni koledar za mesec mali srpan.
Planeti so ta mesec le malo vidni. Venera se skriva za solncem, Mart vshaja okoli polnoči, Jupiter se tudi skrije in izgine na večernem nebu, Saturn pa vshaja v slabi svetlobi okoli polnoči. — Ta mesec se pokažejo dne 28. zvezdni utrinki ne daleč od lune proti  zapadu.