Zopet so inaprtšili iizsitTadanemai učiteljsitvu težaik posal. Kadair me tmiarejo razmie oblastii d_ob_ti za troiida potao delo pa rnaghno magirado inižjiii uradraikav in druigih ijiudi, ipa zapro šodio, vprežešo uči'telja iim ga požano čez hiriib in diod, ad sda do 'sela, da napiše, ikoiliko bo Ikime. :pridelail žita. knampiTda. fižola i^ boba. Ako bd bifo za to deto dalooanio primerno iplaičilo, bd .učttteltj ne prišei na vrsto! Te dni ga je torej vaelia v najam de~ žakia statistLčmia ikoimasiija. OpoBo_ii'_i moramo toivariše, dežeilmio vlado, potsebno pa dežalni šalski sveit nai taikio zapasitavilijanje utčitaljstvia in baigaitdli_ziirair_je šole! 2e ne^ katerj ddkreti o liimaniorvapju za i.atv<e_ie komisairje ®o brez inaslava spisaini na asmiirukii papinja. Za_ni.karr_iim organiam ineim^ škmtanskiii akrajniih gilavarstev se tni viiddo virednio, da bi mapiisaili deikret v dostojMi oblliiki. Mmeaiia simio, da se je zgodio to nameinoima: saj bodo komisartii veoinama sami uatdd«, iitn za ite je vse dsobTO. Večiina učiiteildisfcva je šila na iLi.man.ice tefl naduti giostpodi in ®e popnijela dela. Pa varaJi sio iih tudii glede nagrade! Visak ikoimaisar doiM iod pale po 1 K. Neki ftavariš je ddlal na dan neprecnidioimia 13 ir, _z,podinii 13 pol in zaisiluždil 13 K. Za tkiaij naj parabi ta denar? AM na)i lima ite vinanje za stanovia/nje, za hraoo ali za svoo tirrud? Dodiajati raoira iz svioiiegia žapa, če cnii prazeai, ker pcirabi goitovo na dan po 15 do 20 K. Za idržavti, kii trosi danar za \ise potirebn,e in inepoitnebrae stvani, pliaču/j, ubagii tnStald, še pniimiaindikijau. ki ga imiaiš, iko 'Opnavilijaš zan|o nepriieten pasal. Pa priide še _epše! Paleig u>5itelja kamHisaTja, fci dala in se trudi ves dan, sedi, drainlije im zevia «d dcilgi0ga časa zapnisea.ani ziastoip_nik abčime, ki diobfi na dan za sv.oije brezdialije >po 10 K. Ni čuda, da je indcad učiteiljev posilane dekrete vngto v koš in se zahvaliilo za tak posal. Nek itjovainiš je oseboo Mmiil aknad- neinuu giajvarstvu peie. PosJiUjoči uradmik ga je ctnosail, da inad ne poivc tega airuRuai, da tudi oie virmiedo pod. Na neiketm Aradnam glayarstvu je pa ptretiM dotioni praidmik z diisolplioartniirn pastjapandam inapraim lomiiim, ki bi se branili preivzetti to ddo. Kad ssmo tas že tatoo daieč? AM m prrva iin edinia uoitdjeiva niaJ.oga vzgioja Jn oouk iz-rooene 'iniu mdadkie? Ali se ire.s sme že vsaik najsJabši uiradniik abregniti ob J;juidsikega učiitdda? Učitdjsivo rado dela z.a oboio ko•riist, rado da cesarju, ik/air je cesairjovega, toda vdada naj taidi istari to, kair je ndena dialžnoat. Ncodpnistidiivio je oflnalicKvažeivainaie .učitaliakeiga podclica ta šalsikega pauka, kii se kaže v tem, da paklioajo učitdja iz irazreda zadinai mesec šdiskeKa leta coepo'snedino prad vaprejemmiim liapitoim za snednje šoie. UčiiteJii — satvemi kiamiisair — naj zapuisti .svoije učenoe v inaijvažnedšain času šcJiSikega ieta v vdiiko škiadio 'Otiroikio.ni in staršem. Kad poreče k temu najViišia šodska oblast v dežeii, k)i ji imora biiti prva m pagiliaviitaa skirb napredek šolstva? Kdo ima ukazoivati šoilsfcvu, akrajn/o glaA.arstvo ali dežekid šalsiki sve.? Gavore na. tudi sitarši iin zahtevajo z vso resn_os.jo in strogostjo. mag &e tnffih oitrokom ine krati po nepatrebnem pouka ob koncu šiodsk. letal Videant ooini&uiles!