MEDKULTURNOST IN MEDJEZIKOVNOST V ŠOLI Književnost, zaznamovana s tujejezičnostjo mag. Barbara Rebolj, univ. dipl. prof. slov. in univ. dipl. bibl., Osnovna šola Jela Janežiča V času hitrih in radikalnih družbenih sprememb, ki močno posegajo tudi v slovenski jezik, se iz- postavlja vprašanje slovenske književnosti v vlogi večjezičnosti. V tem primeru gre za pogled na slovensko književnost in njeno funkcijo pri sodobnem poučevanju v šoli, kjer se vse pogosteje srečujemo z učenci tujci, ki zahtevajo drugačen izobraževalni pristop pri obravnavi književnega besedila. Učence tujce se v vzgojno-izobraževalnem procesu poučuje tako pri rednem pouku kot pri dodatnih urah, ki jih država namenja kot pomoč za lažje in hitrejše učenje slovenskega jezika. Vloga književnosti v šoli se kaže v tem, da učencem Ker so učenci tujci zelo raznoliki, moramo izbor be- omogoča doživljanje različnih zgodb, čustvovanje sedila prilagoditi glede na njihove individualne zna- in istovetenje s književnimi junaki, razreševanje pro- čilnosti. Če izhajamo iz njihovega narodnega in jezi- blemov, pričakovanje, razmišljanje in povezovanje z kovnega izvora, so učenci lahko priseljeni ali pa roje- njihovim razumevanjem osebne in družbene stvar- ni v Sloveniji, vendar v domačem okolju ne govorijo nosti. Na učenca pri branju učinkuje tudi estetska slovensko, kar pomeni, da se jezika učijo zgolj javno, komponenta književnega teksta, ki se kaže tako v torej največ v šoli in med svojimi vrstniki, in prav za- zbornem kot v metaforičnem jeziku in v literarnem radi tega v procesu osvajanja slovenskega jezika tudi slogu. Mladinska književna didaktika umešča knji- počasneje napredujejo. Razlike so tudi v nivoju spo- ževno besedilo v okvir literarne zgodovine in teori- sobnosti obvladovanja slovenskega jezika, namreč je, učenci posamezna besedila uvrščajo v določena nekateri jezika sploh ne znajo, drugi jezik obvladajo književna zgodovinska obdobja in iščejo v njih tipič- samo v pogovorni varianti ali pa se jezika šele učijo. na literarna sredstva. Tisti učenci, ki izhajajo iz skupine slovanskih jezikov (bosanščina, hrvaščina, srbščina, črnogorščina, ma- Za koriščenje književnosti v namen poučevanja slo- kedonščina, ruščina, ukrajinščina …), se jezika lahko venščine učencev tujcev teoretična obravnava bese- hitreje naučijo, saj so ti jeziki sorodni s slovenščino, dil ni v prvem planu, poudarek je predvsem na doži- tako v besedišču kot v slovnici, kot drugi, ki jim je ma- vljanju besedila, osredotočamo pa se tudi na to, da terni jezik npr. albanščina ali kitajščina. Prav tako se besedilo aktualiziramo ali pa ga bralcu problemsko kažejo odstopanja v njihovem predznanju, albansko približamo. S tem učencu omogočimo, da z besedi- in bosansko govoreči imajo povečini slabše pred- lom bogati svoj besedni zaklad, obenem pa se uči znanje od učencev, ki prihajajo iz bivših sovjetskih in utrjuje slovnične strukture ter zakonitosti. Skrat- republik ali iz Rusije. Diferenciacijo oz. individualiza- ka, književnost učencu omogoča, da razvija glavne cijo moramo upoštevati tudi glede na spol, starost in jezikovne spretnosti: branje, poslušanje, pisanje, go- glede na učenčeve interese in zanimanja. vorjenje ter bralno razumevanje. Obenem je književ- nost čisti primer uporabe jezika in je odraz kulturne Književna besedila naj bodo zato na začetku krajša in identitete nekega naroda, tako da učencu omogoča preprosta v jezikovnem izrazu, saj učenci tujci zaple- tudi kulturno in socialno razumevanje družbe, v ka- tene metaforike in težjih besed ne razumejo. Zahtev- tero se vključuje. nost besedil in s tem širjenje besedišča stopnjujemo z njihovim jezikovnim napredkom. Učenci naj sami KAJ VPLIVA NA IZBOR KNJIŽEVNEGA BESEDILA? predlagajo ali izberejo tematsko vrsto besedila, s tem Na izbor književnega besedila v šoli vpliva sam vzgoj- bosta njihovo zanimanje in motivacija večja. Prav tako no-izobraževalni program, naslovnik in književna be- je izbor besedil odvisen od dostopnosti (razredna knji- sedila, ki so na voljo. Vzgojno-izobraževalni program žnica, šolska knjižnica, tudi domača knjižnica). Zvrstno največkrat predpisuje kanonizirana in kakovostna so primerna tako prozna kot pesniška besedila. Pesmi besedila, takšen izbor pa ne sme biti nujno edini. so prav zaradi svoje zgoščenosti in kratkosti lahko zelo Naslovnik v našem primeru so učenci tujci, ki v ve- učinkovite. Dramska besedila so zgradbeno komple- čini primerov slovenskega učnega jezika na začetku ksnejša, zato bralno ter razumevalno zahtevajo več sploh ne obvladajo in so najprej vpeti v aktiven pro- koncentracije, tako da so za branje in za učenje jezika ces jezikovnega učenja. Pri tem se postavljajo vpra- ob branju manj priporočljiva. So pa krajši in enostavni šanja, kako v nadaljevanju učnega jezikovnega pro- dramski teksti ali dramski pasusi zelo dobra osnova za cesa učinkovito uporabljati besedila iz književnosti in učenje besedila na pamet, kar pripomore k avtomati- katere vrste besedil so najustreznejša. zaciji besed in slovničnih struktur. 16 DDiiddaakkttaa VRSTE KNJIŽEVNIH BESEDIL, KI SO PRIMERNE ZA Druga vrsta literature, ki v prvih letih spodbuja POUČEVANJE uspešno branje, razumevanje in učenje jezika, je Da književnost res približamo tujejezičnemu učen- prilagojena književnost, sem uvrščamo t. i. lahko cu, ki je razpet med svojo domovino in tujino, med branje (Fran Saleški Finžgar: Pod svobodnim son- domačim jezikom in tujim jezikom, lahko posežemo cem, poenostavljeni Shakespeare: Romeo in Juli- po takšni literaturi, ki to problematiko tudi vsebuje in ja), priredbe besedil (Ivan Tavčar: Visoška kronika, s katero se učenec lahko poistoveti. Josip Jurčič: Jurij Kozjak, Mark Twain: Tom Saw- yer), naslovniško odprte slikanice in stripe. Lahko Ustrezni so avtorji, ki so priseljenci in pišejo slovensko branje in priredbe so prirejena književna besedi- (Josip Osti, Esad Babačić), slovenski avtorji, ki so se la, za katera je značilna poenostavljena skladnja, izselili v drugo tujejezično okolje (Lojze Kovačič, Zor- slogovno preprostejši jezik in krajša dolžina, ki je ko Simčič), ali avtorji, ki prav namensko pišejo v več dosežena z izpuščanjem posameznih informacij različnih jezikih za mladinsko populacijo (Barbara (številk, nadrobnih lastnih poimenovanj, našte- Hanuš: O Jakobu in muci Mici: Rojstni dan (sloven- vanj …). Naslovniško odprte slikanice so name- ščina, italijanščina, nemščina), Mojiceja Podgoršek: njene različnim naslovnikom, tudi odraslemu ali O dečku, ki se je bal vode (slovenščina, romščina), zrelemu bralcu, so pa še vedno krajša in prepro- Mojiceja Podgoršek: Lep je (slovenščina, angleščina, stejša besedila z ilustracijami. Med stripi izbiramo kitajščina)) oz. avtorji, ki pišejo o Sloveniji in Slovencih kakovostnejša in primerna besedila, ki pri branju v drugih jezikih ali celo v slovenščini. Poleg književ- nudijo oporo s sliko. nosti, katere avtorji so zaznamovani s tujejezičnostjo, je primerna tudi književnost s tematiko drugačnosti Bogat vir nudijo tudi ljudske pripovedi in pravlji- ali izseljenstva (Svetlana Makarovič: Veveriček poseb- ce, saj se določeni isti arhetipski motivi ali literar- ne sorte, Peter Svetina: O mrožku, ki si ni hotel striči ne osebe pojavljajo pri različnih narodih in jih tako nohtov, Janja Vidmar: Princeska z napako). lažje prepoznavamo in razumemo. 17 Didakta MEDKULTURNOST IN MEDJEZIKOVNOST V ŠOLI METODA DELA S KNJIŽEVNIM TEKSTOM nja, govornega nastopa ali predstavitve, za izme- Pred branjem je najpomembnejše izbrati pravo knji- njavo mnenj. Pobralne dejavnosti so še: učenec go oz. književno besedilo. napiše podobno zgodbo, spremeni konec, ume- tnostno besedilo spremeni v neumetnostno be- Kako pristopimo k branju besedila in s tem k učenju sedilo (reklama, novica …), v strip ali v pesem. jezika? Upoštevamo tri faze: K ČEMU DOPRINESE BRANJE KNJIŽEVNEGA • Predbralna dejavnost TEKSTA? Učitelj se z učencem pogovori, katera književna Književni tekst omogoča učencu, da si lažje zapo- besedila že pozna, katere zgodbe so mu všeč, mni besede, fraze in slovnične strukture kot v suho- ponudi mu izbor književnih primerov, tako da parnih učbenikih, saj vse to povezuje z zgodbo in s učenec nato izbere književni tekst glede na svo- svojimi izkušnjami ter z razmišljanjem, ki jih aktivira je zanimanje in interese, učitelj pa pomaga, da ob branju. Obenem so v književnost vpeta različ- je tekst starostno, kakovostno in glede na jezi- na tematska področja, ki so lahko učencu blizu ali kovno sposobnost učenca ustrezen in primeren. pa nova in s tem seveda zanimiva, od zgodovine, Učitelj pred branjem ugotavlja učenčevo razu- umetnosti, zemljepisa, naravoslovja, psihologije … mevanje naslova in tematike besedila, tako da – skratka, gre za bogato kompleksno »vesolje« mo- se lažje vzpostavi dobra bralna motivacija. žnosti, ki nudi tudi obilo možnosti učenja. • Bralna dejavnost Dobra književnost vodi k dobremu pogovoru oz. ko- Bere ne le učenec, ampak tudi učitelj, saj le tako munikaciji, to pa je tudi glavni namen poučevanja učenec dobi pravi zgled oz. model pravorečne jezika. Učenci pri branju razvijajo jezikovno znanje, je- podobe književnega besedila. Pri branju učen- zikovne spretnosti in jezikovno zavedanje. Učenje je- ca se opazuje in popravlja pravilno izreko glasov, zika tako poteka na višjem jezikovnem nivoju. Gre za besed, pravilno intonacijo, premore in tekočnost. jezikovno obogatitev, prav tako pa se krepi motivaci- Sproti se preverja in razlaga pomen besed, be- ja jezikovne in socialne integracije. Intenzivno branje sednih zvez in fraz. Pomen novih besed poskuša (analiza), ki se uporablja v takem primeru učenja je- učenec razbrati iz sobesedila ali pa uporabi slo- zika, omogoča prehod v ekstenzivno branje (užitek). var, prav tako pomen določenih besednih zvez ali pomen stalnih besednih zvez, ki pa v večini Učenje jezika skozi literaturo učenca prisili, da ak- zahtevajo pomoč učitelja, saj ima vsak jezik dolo- tivno sodeluje na vseh nivojih od branja do učenja čen korpus stalnih besednih zvez, ki so značilne in razumevanja ne samo besedila, ampak tudi šir- samo zanj. Pri branju učenec opazuje tudi zgrad- šega konteksta. bo stavka in slovnične lastnosti posameznih be- sed. Ob tem se lahko vadi različne pregibnostne ZAKLJUČEK vzorce posameznih besed/besednih vrst in se- Književnost je avtentično gradivo z neprilagojenim stavljanje teh besed v mnoge stavčne različice. jezikom, zato je književno besedilo bralcu nepozna- no in nepredvidljivo, tako kot je največkrat jezikovna • Pobralna dejavnost komunikacija v realni situaciji. Književnost spodbuja Razumevanje vsebine preverjamo s postavlja- interakcijo misli, čustev in izkušenj ter razširja jezikov- njem vprašanj, učenec pa tudi sam oblikuje no zavedanje in tako vzgaja celostno. stavke. To lahko poteka v obliki pogovora ali pa na način zapisovanja. Uporabimo lahko različne Kako ob poplavi književne produkcije upoštevati ka- metode: ključne besede, Paukovo strategijo (list kovostno književnost? Za začetni pouk slovenščine razdelimo na dva dela, na levo iz teksta izpišemo so vsebinsko primerni tudi književni teksti, ki nimajo pomembne besede, besedne zveze in povedi, visoke literarne vrednosti, npr. stripi ali posamezne na desno iz njih izluščimo ključne besede, na slikanice, nujna pa je seveda njihova jezikovna ne- koncu iz ključnih besed oblikujemo povzetek), oporečnost. Književni trg prinaša knjige, ki se rade določanje naslovov, pojmovno mrežo v obliki prilagajajo družbenim trendom, tako da je izbor po- dlani (obnova, pozitivne/negativne osebe, glav- trebno narediti na presoji med kakovostjo in primer- ne/stranske osebe), miselni vzorec, Vennov dia- nostjo glede na starost, izvor in na znanje slovenske- gram (dve krožnici s presekom), časovni trak, za- ga jezika posameznega učenca tujca. poredje dogodkov, hierarhično pojmovno mre- žo, ribjo kost, VŽN (kaj že Vem, kaj Želim izvedeti, Pobude, da se zaradi čedalje večjega števila učencev kaj sem se Naučil). tujcev v šolski kurikulum uvede določen odstotek književnosti v tujih jezikih, pa so po mojem mnenju Književno vsebino in njeno sporočilo se aktua- malo preveč velikodušne, saj je v slovenski šoli še ve- lizira, pri tem aktualizacijo navezujemo tako na dno primarni učni jezik slovenščina in taka naj bo osebno kot na družbeno raven. Konkretni cilj tudi književnost, ki se uporablja v učnem procesu, 18 branja lahko služi tudi za namen domačega bra- torej slovenska oz. književni prevodi v slovenščini. DDiiddaakkttaa