Št. 244 (15.345) leto LI. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13, maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26, novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul, Montecchi 6 - Tei. 040/7796600_ GORICA - Drevored 24 moggb 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul, Ristori 28 - Tel. 0432/731190_ 1/Zfin I ID POSTNNA PUČANA v gotovini 1 VVV SPED. IN ABB.POST.GR. 1/50% CISALPINA GESTIONI SvjvV investicijski skladi firt DrJl/P BANCA 01 CREDITO Dl TRIESTE DVIIVD TRŽAŠKA KREDITNA BANKA SOBOTA, 9. SEPTEMBRA 1995 Načela M ne dajejo kruha Vlasta Bernard - —u >uit>u5ivuvau ^Ve uri trajajočemu govoru, ki ga je imel VeQski zunanji min IT Q+vnYi4av jfaujsine v Italij polje rečeno organi F1 političnih forma katerih so njeni pr: niki zastopani, ve "ucu po Koncu srt auVo sklepamo o t s|i’ s katero slov odnosov. Na tehfc dolgo vprašanji reševanje se 5 dobno gestam mai uoče ugrizniti v jjeP" Rešitev enega orugega in naši taVo da je krog n stno zaprt. Na er optantske hiše, r žascita oziroma c Vanje slovenske g v Italiji, nad ol sveto pravic ^ja nagajivo s Zoran Thalt ‘til le r^uoigo prej oro voljo poga prav z remi jašanja ne bo, 1 Hubljana, ki Pripravljena c Nadaljnjemu s y®uju, saj bi jo ^ijuc sicer pre Slovenija ne aporazuma o i Nepremičnin Noče vezati na ki Nrembnejše Uo_____ , aporazum o °d matit Nialo, kot ” vueraj v Strunjai a tv ar, a kruha. I Sporazum o Bosni ŽENEVA - Zunanji ministri sprtih vaška federacija in Republika srbska. to, da je nadaljeval letalske napade strani v nekdanji Jugoslaviji so se Bosanski zunanji minister Sadir- na srbske položaje. Mnogi že dvo-vceraj zvečer sporazumeb o temelj- begovid je ženevski sporazum oz- mijo o uspehu vojaške operacije, ki nih določilih ameriškega mirovnega nadil za prvi korak na poti do miru jo je vderaj ostro obsodil ruski prednacrta za rešitev balkanske krize. Do- in zavrnil možnost, da pravzaprav sednik Jelcin, govorili so se, da bo Bosna ostala pomeni nastanek velike Srbije. V Ženevi pa niso resili vprašanja enotna država v svojih sedanjih Kljub dogovoru politikov so Mia- vzhodne Slavonije, zato je lirvaski mednarodno priznanih mejah, ki pa didevi borci znova izstrelili mino na zunanji minister Mate Granid že izja-jo bosta sestavljali dveh entiteti s bosansko prestolnico. Ranila je naj- vil, da bo Hrvaška »zelo hitro« rein-svojima ustavama: muslimansko-hr- manj tri Sarajevčane in prisilila Na- tegrirala zasedena ozemlja. Na 15. strani STRUNJAN / SLOVENSKI ZUNANJI MINISTER SPREJEL MANJŠINCE Thaler Za Slovenijo ohranja manjšina prioritetno mesto Za dosego sporazuma z Italijo ostaja le še zelo kratek čas Radio Koper bo zopet oddajal KOPER - Delavci oddajniskega centra Beli križ so včeraj popoldne pričeli pripravljati 100 KM srednjevalovni oddajnik za ponovno obratovanje. S polno močjo bo pričel obratovati danes zjutraj ob šesti uri. Tako bodo po skoraj dveh mesecih premora signal Radia Koper -programa v italijanščini, lahko spet sprejemali poslušalci iz Italije, Istre in Dalmacije. Oddajnik so izklopili 19. julija, po naročilu vodstva RTV Slovenija, ki je to odločitev utemeljevalo z varčevalnimi ukrepi. Vodstvo Radia Koper, ki je bilo o izklopu obveščeno preko sporočila za javnost, je zahtevalo, da oddajnik spet vključijo, vendar njihove zahteve niso upoštevali. Izklop je povzročil proteste med poslušalci na Primorskem in v Italiji. Svet RTV na četrtkovi redni seji ponovno pretresel to vprašanje in ta sklep verificiral: Včeraj dopoldne je predsednik Sveta RTV Vojko Stopar sklep tudi formalno podpisal. STRUNJAN -Ljubljana izgublja potrpljenje in pusca v koledarju le še kratek čas za dosego dogovora, ki naj bi spravil z dnevnega reda sedanjo mučno fazo v odnosih med Italijo in Slovenijo. »Ce sporazuma v kratkem času ne dosežemo, bo ta etapa zaključena in potem se za dolgo ne bomo več pripravljeni pogovarjati,« je včeraj ob robu srečanja s predstavniki slovenske narodne skupnosti v Italiji izjavil zunanji minister Zoran Thaler. Sef slovenske diplomacije je tudi zagotovil, da ostaja manjšinsko vprašanje za Slovenijo prioritetno in da prav zato namerava vztrajati za locen dvostranski sporazum o manjšinah. Na 3. strani JUBILEJ NA KRASU Danes bodo podelili 10. nagrado Vilenica DIVAČA - Letošnje srečanje pisateljev in pesnikov Vilenica '95 poteka v znamenju desete obletnice. Ugled Slovenije je utrdilo predvsem z nagrado Vilenica, ki jo zaradi uveljavitve skupnega srednjeevropskega prostora organizatorji podeljujejo le tujcem. Duša in srce srečanja je slovenski pesnik Veno Taufer, ki pa ob jubileju ne more izreči spodbudne besede. Zdi se, kakor da bo odvisnost od kulturnega ministrstva fi- nančno ogrozila Vileni-co. Morda je to botrovalo pesimističnemu naslovu letošnje razprave »Ali pisatelji potrebujejo svet, ki njih ne potrebuje?« Srečanje se je zaCelo predvčerajšnjim in se bo končalo jutri, nocoj pa bo njegov najbolj slovesni trenutek, ko v kraški jami Vilenica predstavijo nagrajenca, tj. Adolfa Mu-schga, pisatelja z nemškega govornega področja. (L. M., foto: B. V.) PROSLAVA BAZOVIŠKIH ŽRTEV Koledar spominskih svečanosti: • danes popoldne in jutri mednarodni moški in ženski odbojkarski turnir • jutri spominski pohod: zbirališče ob 10. uri pred spomenilkom v vasi • jutri, v nedeljo, 10. septembra ob 15. uri osrednja proslava ob spomeniku na bazoviška gmajni NSK: Odbor za proslavo bazoviških žrtev Danes v Primorskem dnevniku Slovenija v EU adut za FJK Na seminarju CGIL so poudarili ključno vlogo naše dežele v odnosih med Italijo in Slovenijo ter nujo po pospešitvi dvostranskih pogajanj in postopka za pridružitev RS k Evropski uniji. Stran 5 Začetek proslav ZSKD Z odprtjem Ukovne in fotografske razstave in predstavitvijo treh novih knjižnih del so se sinoči začele proslave ob 50. obletnici ustanovitve ZSKD. Stran 6 Protest staršev na šoli Trinko Starši dijakov srednje šole Trinko v Gorici protestirajo proti selitvi v neprimerno poslopje in zahtevajo, naj občina zagotovi slovenski šoli dostojno namestitev. Stran 10 Jutri v Nedeljskih temah Primorskega dnevnika Ne bom ga vidla več... Tako pravi dekle v tržaški narodni nosi dečku s piščalko, simbolu slovenske televizije. O tem, kako so »etnično očistili« nas medijski prostor pa razmišlja Sergij Premm. Ob jutrišnji svečanosti na bazovski gmajni je Mario Magajna iz svojega bogatega arhiva potegnil doslej še neobjavljene fotografije prve proslave in odkritja spomenika 9. septembra 1945. Dve strani namenjamo tokrat mladinskemu raziskovalnemu taboru, ki sta ga NSK in SLORI letos priredila v zgoniški občini. Mlade raziskovalce so v zgoviski občini obiskali Matej Caharija, Tatjana Dolhar in Biserka Simoneta. Vida Valenčič pa je zbrala nekaj mnenj ob konferenci o ženski problematiki, ki poteka v teh dneh v Pekingu. O tem govorijo Ester Pacor, Marta Ivašič, Diomira Bajc in Breda Susič. Bojan Brezigar pa tokrat predstavlja zanimivo novo knjigo, delo ljubljanskega zgodovinarja Matjaža Klemenčiča o Slovencih v Clevelandu, v kateri je tudi nekaj strani o odnosih med Slovenci in Italijani - seveda onstran luže. POBUDA NOVINARJEV PRIMORSKEGA DNEVNIKA Vrnite nam Narodni dom! Peticijo za vrnitev Narodnega ■ doma lahko podpišete danes in jutri na proslavi 50. obletnice Zveze slovenskih kulturnih drust, Naser pnosti j HHMH m tev v dolinski občini in-^m Nesem Slovenske sku- ZXD T ITtrfi I j rL l KULTURE pod pokroviteljstvom Občine Dolina v sodelovanju s Komisijo za kulturo pri SKGZ 8. 9. in 10. septembra 1995 v Ricmanjih, Dolini in Prebenegu PRAZNIK VJESENI \ferde Sgaravatti RAZSTAVA PROIZVODOV ZA VRTNARSTVO IN NAMAKANJE Kmečki prigrizek za vse danes, 9., jutri, 10. in ponedeljek 11. septembra TRST - Obalna cesta 6/1 Tel. 224177 (nasproti centra za fiziko) POLITIKA / BODOČA STRATEGIJA SEVERNE LIGE LORETO / PRIŠLI BODO IZ VSE EVROPE Bossi z referendumi proti centralizmu Manjše stranke se bojijo sporazuma D'Alema-Fini Danes srečanje mladih s papežem Hrvate, Srbe in Muslimane bo ponovno spodbudil k spravi s pomočjo pogajanj RIM - Na včerajšnjem italijanskem političnem prizorišču sta bili glavni temi junijske predčasne volitve, a katerih naj bi se okvirno domenila D’Alema in Fini ter začetek zasedanja tako imenovanega Severnega parlamenta v Mantovi. Možnost junijskih predčasnih volitev zaskrblja predvsem manjše-sredinjske. stranke. Tako je vodja ljudske stranke Gerardo Bianco negativno ocenil morebitni sporazum med dvema strankama pred koncem sedanje zakonodaje. Bianco ne nasprotuje predčasnipi volitvam, a se ne strinja, da bi do njih prišli po zaslugi samo dveh strank. Rocco Buttiglione (CDU) je v svojem že znanem slogu podprl predčasne volitve, a je postavil toliko pogojev, da jim v bistvu nasprotuje. Segni je bil bolj previden. Odločno pa je za takojšnje predčasne volitve Berti-notti (SKP). Boji se, da bi do junija obnovili KD pod krinko »velikega centra«, prav tako ga skrbi Dini, ki postaja dober za desnico in sprejemljiv za levico. Reformator Pannella je možnost junijskih volitev ocenil kot »predvolilni balet«, bolj ga je zanimal Berlusconijev odnos do njegovih referendumov, ki še vedno ni tak, kot bi si ga on želel, a je vseeno prišlo do pozitivnih premikov. O junijskih volitvah je Berlusconijeva Forza Italia včeraj modro molčala, Severna liga pa se je ubadala z drugimi vprašanji. V Mantovi se je namreč začelo zasedanje tako imenovanega Severnega parlamenta. Voditelj Severne lige Bossi je v včerajšnjem pogovoru z novinarji nakazal glavne smernice bodoče strategije njegovega gibanja. Kot prvo se bo Severna liga zavzela za posvetovalni referendum, ki bi centristično državo spremenil v federacijo z ustanovitvijo ustavodajne skupščine, ki bi spremenila sedanjo ustavo. Bossi pa je napovedal še dva referenduma, s katerima bi odpravili prefekte in občinske tajnike in s tem zadali smrtni udarec centralistični državi. S četrtim referendumom pa bo Severna liga zahtevala odpravo člena 241 kazenskega zakonika (kazenski postopek proti vsem, ki ogrožajo državno celovitost). Če stranke ne bodo do junija spremenile ustave, se Bossi ne boji volitev, saj je prepričan, da bo njegovo gibanje v Lombardiji in Venetu prejelo od 26 do 30 odstotkov glasov. Vodja Severne lige obenem ne izključuje, m da bi prišlo do nove Dinijeve vlade, v katero bi lahko vstopila tudi Severna liga. In prav o usodi Dinija je včeraj v Madridu spregovoril tudi predsednik senata Scognamiglio. Po njegovem lahko Dinijeva vlada nadaljuje z delom, a le po parlamentarnem preverjanju. Scognamiglio je podprl pobudo predsednika republike Scalfara o informalnih posvetovanjih, ker je Dini od parlamenta res prejel omejeni mandat, a ne časovno, temveč tematsko določen. Prav zato je treba sedaj preveriti, ali lahko Dini nadaljuje s svojim delom tudi o drugih temah. ANCONA - V Loretu se mrzlično in navdušeno pripravljajo na današnje srečanje papeža z mladino. Pravijo, da se bo v dolini Montorsa zbralo 200 do 300 tisoč mladih z vseh koncev Evrope. Večina jih bo prišla opremljena s spalnimi vrečami: snidenje z Janezom Pavlom H., ki bo dopotoval danes popoldne, bo namreč šele ob pol devetih zvečer, sledilo mu bo nočno bdenje z molitvami za mir na svetu in sožitje med ljudmi, jutri zjutraj pa slavnostna maša Angelovega čaščenja. Nato se bo sveti oče sešel s predsednikom vlade Lambertom Dini jem, popoldne pa odpotoval nazaj v letno rezidenco Castel Gandolfo in tako sklenil svoje že 120. potovanje po Italiji v šestnajstih letih papeževanja. Na ravnici sredi doline Montorso so že postavili tisoč kvadratnih metrov prostran oder. Na njem ne bo samo po-glavarj katoliške Cerkve s spremstvom, temveč bo tam nastopilo drevi tudi več,, kot 150 umetnikov mednarodnega slovesa, od popevkarjev pa do plesalcev. Slavje bo neposredno prenašala televizija, med snemanjem pa se bodo pove- zali z Belfastom, Dresdnom, Parizom in Santiagom de Compostela. Prvič bo v tako versko praznovanje posegla informatika, saj bodo lahko mladi posredovali svoja vprašanja in upe papežu tudi preko Interneta. Za dre višnji govor Karla Wojtyle vlada seveda veliko pričakovanje. Montorso leži ob Jadranu, torej nasproti drugega brega, nad katerim divja vojna. Vpričo mladih, med katerimi bodo tudi mnogi Hrvati, Srbi in Muslimani iz Bosne, bo papež verjetno spet pozval vse odgovorne dejavnike, naj storijo konec krvolitju z mirovnimi pogajanji. Kot je znano, je lani na današnji dan hotel v Sarajevo, a se je premislil, ker bi na ta način lahko ogrozil varnost Sarajevčanov. Na srečanje s papežem se krepko pripravljajo tudi varnostniki, slabo vreme pa jim pri tem ne pomaga. Bojijo se namreč morebitnih novih vandalskih izpadov, potem ko so neznanci v preteklih dneh zidove v Loretu popisali z an-tiklerikalnimi gesli, na pokopališču pa obesili štiri mačke. Rimski župan Rutelli tarča ostrih kritik, ker namerava poimenovati mestno ulico po fašističnem hieraihu G. Bottaiu RIM - Včerajšnji 8. september se je v Rimu odvijal ne samo v znamenju spominov, ampak tudi ostrih protestov. Na dan 52. obletnice obrambe Rima in začetka osvobodilne vojne sta združenje partizanov in rimska židovska skupnost kritizirali predlog župana Francesca Rutellija o poimenovanju neke ulice po fašističnem hierarbu Giuseppeju Bottaiu. Rimskega župana so kontesti-rali po komemoraciji pred velikim židovskim templjem, kjer je položil venec; protestirala je Michela Pro-caccia, mati židovskega otroka, ki ga je prejšnjo pomlad učiteljica kaznovala, ker se ni prekrižal. Otrokova mati je župana tudi spomnila, da je takrat obsodil ravnanje učiteljice in pribila, da se pa sedaj obnaša povsem drugače in se spominja na rasista in hierarha, ki je glasno zagovarjal rasistične zakone, ki je židovske otroke izgnal iz šol in univerz in ki si je celo upal izgnati Einsteina iz akademije dei Lincei. Predstavnik Vsedržavnega združenja partizanov Spartaco Meta pa je ob vsem tem še polemično župana vprašal, ali namerava v prihodnje poimenovati ulico tudi po Mussoliniju. Na proteste bivših partizanov in predstavnikov rimske židovske skupnosti je skušal rimski župan odgovoriti: dejal je, da njegovo življenje ne dopušča dvomov in da je pripravljen javno razpravljati o predlogu in ga obrazložiti. Protesti, so Rut-telija močno prizadeli, bivši partizani pa so pribili, da omenjeni predlog nikakor ne bo uresničen. PALERMO / SODNIK ZAVRNIL ZAHTEVO OBRAMBE Mannino bo ostal v zaporu PALERMO - Palermski sodnik za predhodne preiskave Alfredo Montalto je zavrnil zahtevo po osvoboditvi bivšega demokristjan-skega ministra Calogera Mannina, ki je v zaporu od 13. februarja pod obtožbo sodelovanja v mafijski organizaciji. Palermska prokura je včeraj zahtevala, da se sodi bivšemu demokristjanskemu ministru. Sodnik za preliminarne preiskave je v odredbi na 17 straneh nanizal razloge, zaradi katerih ne more Mannino zapustiti zapora; obstaja namreč potreba po preventivnem priporu, poleg tega pa je Mannino-vo zdravstveno stanje v skladu z zapornim režimom. Po nekaterih nepotrjenih vesteh naj bi se sodnik tudi zelo ostro izrekel o načinu, po katerem se je razvila časopisna kampanja v korist bivšega parlamentarca; tovrstno kampanjo je kritizirala tudi prokura, ki je včeraj označila kot dezinformirana nekatera stališča v korist Mannina. V odredbi je sodnik Alfredo Montalto najprej zapisal, da se proti Manninu ne izvaja nikakršno zagrizeno preganjanje; po zakonu je preventivni pripor predviden za vse tiste, ki so preiskovani na osnovi člena 416 bis. Ta zakon -je zapisano v odredbi-je parlament sprejel s široko večino glasov istih političnih predstavnikov, ki so se sedaj mobilizirali za Manninovo osvoboditev, ki jo zahtevajo ne glede na njegovo zdravstveno stanje; to zahtevajo, ker se krivično nadaljuje pripor pred končno obsodbo. Sodnik za predhodne preiskave je v odredbi tudi zapisal, da se Mannino še sedaj lahko posluži široke mreže pomenljivih poznanstev, kar še povečuje nevarnost, da pred bližnjim in odločilnim procesom lahko z lahkoto ponaredi pridobitev in pristnost dokazov. Glede Manninovega zdravstvenega stanja pa se je sodnik strinjal z zaključki izvedencev; slednji so namreč izključili nekatere od patologij, ki jih je ugotovila Manninova obramba ter izključili vsakršno obliko organskega propadanja. Glede Manninovega psihičnega stanja pa je sodnik odredil nove preglede; možnost samomora ni izključena, povezujejo pa jo s priporom in z avgustovsko časnikarsko kampanjo v korist bivšega ministra. INFORMATIKA / VČERAJ PETURNI RAZGOVORI NA SEDE2U MEDIOBANCE Usoda grupe De Benedetti v rokah bank, pri katerih se je zadolžila? Na prošnjo same grupe so bile na borzi suspendirane Olivetti, Cof ide in Cir MILAN - Usoda grupe Olivetti se je najbrž zapisala na včerajšnjem sestanku med njenim vrhom in bankami upnicami, ki se je na sedežu Mediobance zavlekel kar pet ur. Da se z italijanskim zasebnim informatskim velikanom nekaj pomembnega dogaja, je bilo na dlani že več tednov, posebno zaradi vznemirjenosti sindikatov, ki se bojijo za delovna mesta. Znano je, da je De Benedettijeva grupacija v zadnjih dveh letih zbrala za kakih dva tisoč milijard lir dolgov, kar jo zdaj na izredno dinamičnem trgu informatike sili v dohajanje konkurentov, sicer ji ne bi preostalo drugega, kot da zapre vrata svojih tovarn. Rešitev je zato ena sama: preustroj proizvodnih dejavnosti in dotok svežega kapitala, po vsej verjetnosti z dokapitalizacijo. Vest, da je komisija za nadzorovanje borze včeraj suspendirala kotacije delnic Olivetti, Cir in Cofide, je tako le še bolj razburila sindikalne kroge, pa čeprav je za ukrep zaprosila sama grupa De Benedetti. Utemeljila ga je s sklicanjem upravnih svetov naštetih družb, za Olivetti pa se govori, da naj bi bil se- stanek na vrsti že danes, medtem ko se bosta upravna organa obeh holdingov sestala v naslednjih dneh. Plod domnev je tudi napoved, da naj bi na upravnem svetu Olivettija sklenili zvišanje kapitala, o čemer se je sicer na borzi šušljalo že lep čas in tudi botrovalo znižanju tečaja delnic družbe, ki so od začetka leta izgubile kar 34 odstotkov vrednosti. Tri na borzi zamrznjene družbe predstavljajo vrh in osrednjo dejavnost grupe De Benedetti, industrijsko-fi-nančnega aglomerata, ki ima interese tudi v založništvu (Espresso in Repub-blica), na področju proizvodnje avtomobilskih delov in železniške mehanike. Grupo vodi holding Cofide, v katerem sta poleg družine De Benedetti med drugimi zastopana tudi Medio-banca in Pirelli. Cofide nadzira operativni holding grupe, Cir, ta pa ima nadzor nad informatsko družbo Olivetti, s tradicionalnim sedežem v Ivrei. Lanske bilance treh družb so lani zabeležile izgube za 222, 377 in 679 milijard, skupaj 1.278 milijard lir. S krepitvijo dolarja se lira spet vpenja MILAN - Vse kaže, da se je nebo nad liro vendarle zjasnilo, saj zdaj spet korak za korakom nadaljuje svoj pohod proti vrnitvi v evropski denarni sistem. Ne glede na take ali drugačne trenutke notranje politike in z zaupanjem v odobritev finančnega zakona, denarni trgi kažejo zaupanje v italijanski bankovec, ki polno izkorišča razmeroma ugodno gibanje dolarja. Ta se je okrepil povsod, razen v Italiji, kar je še ena prednost za liro, ki je sicer marko potisnila na 1.090, 5 lire in se ovrednotila tudi do ostalih pomembnejših deviz. Analitki govorijo o dobro usmerjenem trgu, ki pričakuje nove posege ameriške centralne banke za okrepitev dolarja, potem ko je japonska banka včeraj znižala ceno denarja za pol odstotka. Zdaj znaša 0, 5 odstotka, raven, ki si je drugod po svetu skoraj ni mogoče zamišljati, podobno kot se zdi neverjeten podatek, da je inflacija v Deželi vzhajajočega sonca praktično neznan pojav. LIRA Dl ii V| v/ ■ 13,1 11< PON TOR SRE ČET PET 1624,9 1624,8 1631,3 1621,3 1621,1 SLOVENSKI LETALSKI PREVOZNIK IZ LJUBLJANE V BARCELONO, FRANKFURT, LONDON, MUNCHEN, ISTANBUL, MOSKVO, KOPENHAGEN, PARIZ, PRAGO, RIM, SKOPJE, SPLIT, TIRANO, DUNAJ, ZURICH Informacije in rezervacije: • ADRIA AIRWAYS,Ljubljana, Kuzmičeva 7, tel. 061/131-81-55 • prodaja vozovnic Ljubljana, Gosposvetska 6, tel. 061/313-312 • ADRIA AIRWAYS,Maribor, Cankarjeva 3, tel. 062/27-038,26-155 • ADRIA AIRWAYS,Koper, Pristaniška 45, tel. 066/38-458,38-512 STRUNJAN - Po-ložaj slovenske manjši-je za Slovenijo prio-ntetno vprašanje v odnosih z Italijo, zato si Prizadeva, da bi nasla Hacin, po katerem bi najbolje prispevala k rešitvi njenih proble-niov. Položaj manjšine namreč ni dober, Čeprav )e v zadnjem Času posebno na Tržaškem prišlo do nekaterih pozitivnih pre-ndkov (sodne razsodbe, vojezicni napisi, slovenje jasli itd.). Toda ne-toSenih vprašanj je še ve-nko in gredo od ustrezne zakonske zaščite manjšine do finansiranja njenih nstanov, vprašanja Sol, r j® jezika in podobno. Iz teh predpostavk je 1 jajal slovenski zunanji jnister Zoran Thaler, ko J6 po srečanju z zastopniki manjšinskih organizacij in političnih sil, v aterih se Slovenci razpoznavajo, za predstavnike javnih občil povzel srž razgovorov in stališče slovenske vlade. »Kof je znano, Slove-nya predlaga Italiji skle-nitev bilateralnega spora-fnnra za zaščito manjšin (slovenske v Italiji in ita-hanske v Sloveniji, °P'Ur.), vendar Rim na ta Predlog ne pristaja. Slo-Venija bo Se vztrajala, Medtem pa bo treba okre-piti pravno pot za iz-Vajanje že obstoječih Manjšinskih pravic, na Primer 6. člena ustave,« je izjavil Thaler in dodal, a se v slovenski vladi resno ukvarjajo tudi z možnostmi za internacionali-zacijo problema sloven-»9 naanjsine v Italiji. *oam zadnje čase raz-Misljam o tem, da bi o P°loZaju manjšin razpravljali v parlamentu in sPrejeli resolucijo s pred- ■ I Thaler manjšini: »Če v kratkem ne dosežemo dogovora, bo ta etapa zaključena in se potem za dobo ne bomo več pripravljeni pogajali« 11 1 logi za njegovo izboljšanje,« je nadaljeval minister, ki je svoje goste podrobno seznanil s potekom slo vensko-italij an-skih pogovorov. »Morda res ni pametno, da se optant s ke nepremične in manjšine pojavljajo v istem dokumentu,« je ugotovil, »kajti sicer bi bilo lahko neizvrševanje rimskega sporazuma za Italijo izgovor, da ne zaščiti manjšine. V sedanji fazi razprave z Italijo zato Slovenija vztraja pri posebnem bilateralnem sporazumu, ki bi dvignil raven zaščite manjšin na obeh straneh, v ta namen pa bi morali pognati mešano komisijo, ki naj izdela sporazum o ukrepih za obe manjšini.« Slovenija torej ne od- stopa od svoje zahteve, da pogajanja z Italijo dajo tudi odgovor na vprašanja manjšin. Ločitev optant-skega vprašanja od manjšinskega je po Thalerjevih besedah le tehnična, da bi prišli do ločenih dokumentov, s čemer bi preprečili, da bi bilo izvajanje rimskega sporazuma vezano na manjšini. To pa ne pomeni, je poudaril, da ima op-tantsko vprašanje prednost pred manjšinskim, kajti sporazuma bi morala biti paralelna. Zunanji minister je svoje razmišljanje sklenil z ugotovitvijo, da »trenutna mučna faza odnosov med Italijo in Slovenijo ne daje veliko upanja v hiter dogovor, toda, če ga v kratkem času ne dosežemo,« je opo- zoril, »bo ta etapa zaključena in se potem za dolgo ne bomo več pripravljeni pogovarjati.« Do tod slovenski zunanji minister, ki so ga predstavniki manjšine včeraj v Strunjanu podrobno seznanili z aktualnim položajem narodne skupnosti in izrazili svoja stališCa in pričakovanja za ravnanje matične domovine. Rudi Pavšič (Demokratični forum) je opozoril na nevarnost statičnosti, zavlačevanja z rešitvami odprtih problemov, glede možnosti internacionalizacije manjšinskega vprašanja pa je menil, da jo je treba temeljiti premisliti. Martin Brecelj (SSk) je ocenil, da bi bil dogovor o nepremičninah optantov neuspeh slovenske diplomacije. Strinjal se je sicer z ločevanjem vprašanj, vendar mora biti manjšinsko prioritetno tudi v tej fazi, pri Čemer bi bila lahko internacionalizacija dobra izbira. Stojan Spetič (SKP) je ugotovil, da je Slovenija izhajala iz šibkih pogajalskih izhodišč zaradi notranjepolitičnih problemov, kar je Italija s pridom izkoristila. Ločevanje optantskega in manjšinskega vprašanja je vzel v vednost, vendar je opozoril, da je treba prej vsaj pragmatično rešiti nekaj ključnih vprašanj. Internacionalizacija se mu zdi nezanesljiva metoda, hiše v Istri pa so po njegovi oceni le pretveza Italije za izsiljevanje. Jole Namor (organizacije v Beneški Sloveniji) se je pomudila pri vlogi obeh manjšin za integracijo na meji in opozorila na hudo krizo slovenskih podjetij v Benečiji. Glede manjšinske zaštite je menila, da bo treba vztrajati pri načelni zahtevi po zakonski meditvi, po drugi strani pa voditi tudi zelo pragmatično politiko za izvajanje te zaščite. Klavdij Palčič (SKGZ) je opozoril, da je reševanje manjšinskih vprašanj v veliki meri odvisno od odndsov med državama, zato je zelo pomembno, da se ti izboljšajo. V tej prelomni fazi je treba utrditi doseženo in vzporejati samo stvari, ki so primerljive: manjšina je Na sliki: Resni obrazi udeležencev včerajšnjega srečanja potrjujejo, da manjšini ne gre najbolje (Foto D. Križmančič/ KROMA) subjekt in je ni mogoče primerjati s hišami. V tej fazi gre torej doseči dosegljivo in poiskati prehodne rešitve, ne da bi poslabšali položaja. Miloš Budin (DSL) je predlog ministra ocenil za realističnega, saj je formalna in vsebinska ločitev med manjšinskim in optantskim vprašanjem politično korektna. Manjšine ne smejo biti drobiž, državi morata z mednarodnim sporazum priznati in poudariti njihovo vlogo za stabilnost in sodelovanje na meji. Glede internacionalizacije je izrazil skepso, saj se je treba izogibati vsega, kar bi utegnilo dišati po interpretaciji, da je manjšina podaljšana roka Slovenije in torej motilni element. Riccardo Ruttar (beneške organizacije) je opozoril, da mora v primeru špetrske šole tudi sama manjšina vedeti, kaj hoCe in ustvariti pogoje za njeno priznanje (npr. poskrbeti za habilitacijo učiteljev). Glede predstavnikov manjšine v Ne-diških dolinah pa je menil, da zdaj ti izhajajo le iz ene ali dveh organizacij, v izvoljenih telesih pa sedijo drugi, zato bo treba razmiliti o tej dvojnosti in jo ustrezno upoštevati. Marija FerletiC (SSO) pa je menila, da bi bilo urejanje vprašanja nepremičnin v Istri brez vzporednega reševanja problemov manjšine negativno, medtem ko bi bilo treba o postopni internacionalizaciji razmišljati že od vsega začetka. Italija je dolžna finansirati slovenske ustanove, je dejala, čeprav smo Sloveniji hvaležni za pomoč, v sedanjem kriznem trenutku pa bi bilo pomembno, ko bi Ljubljana anticipirala preostali del sredstev za letošnje leto. Vlasta Bernard Jože Pirjevec Vidov dciii Odlomek iz knjige »Jugoslavija 1918-T 992< 34. Ker to opozorilo ni zaleglo, je kremeljski gospodar stopil se za korak dalje: 18. in 19. marca je odpoklical sovjetske vojaške in civilne svetovalce, ki so delali v Jugoslaviji, fes da so tarča "neprijateljskih čustev". To je bilo pravzaprav tudi res, saj preplačani sovjetski strokovjaki, ki so se vedli kot v zasedeni deželi" in bili pogosto agentje KGB, niso uživali posebnih simpatij. Njihovo vmešavanje v jugoslovanske notranje Nadeve je dobilo takšne razsežnosti, da so bile oblasti prisiljene izdati okrožnico, s katero so prepovedale državnim organom, da bi jim dajali informacije. Ce Sovjeti potrebujejo podatke za svoje delo, naj se neposredno obrnejo na vlado. Kljub nelagodju, s katerim so Jugoslovani prenašali skrbništvo Moskve in njeno ambicijo, da jih potisne na raven drugih ljudskih demokracij, ni mogoče spregledati dejstva, da /e bil umik sovjetskih svetovalcev zanje težak udarec. Resno je namreč načel Titovo avtoriteto, saj je mnogim postalo jasno, da je njegov ugled v Moskvi padel dokaj nizko, hkrati pa je povzročil Jugoslaviji precejšnjo škodo na dveh pomembnih področjih: na vojaškem in gospodarskem. Toda ne ti ne drugi preteči opomini niso uklonili Tita in njegovih, ki so se odločili kljubovati Stalinu, čeprav so ga obenem skušali omečiti s trditvijo, da temeljijo njegove sodbe o Jugoslaviji na napačnih informacijah. 27. marca je "gospodar" odgovoril s pismom, v katerem je obtožil voditelje KPJ najhujšega zločina: da namreč ne priznavajo političnega in ideološkega primata Sovjetske zveze. Obtožbo je spremljala smrtna grožnja: če se Tito in njegovi ne uklonijo, jih bo doletela usoda Trockega. Dejstvo, da je Stalin odprto in brez olepšav načel vprašanje, ki se je pojavilo Sele po vojni z nastankom Jugoslavije, namreč kakšen naj bo odnos med dvema socialističnima državama, je spodbudilo Tita k odkritemu soočanju s tem temeljnim vprašanjem. Ne da bi zanikal izredno pomembnost sovjetske izkušnje, je ugotovil, da socializma ni mogoče graditi, zgledujoč se samo po tujih vzorih, brez upoštevanja izročila in razmer lastne države. To revolucionarno misel, ki je v bistvu spodbijala dogmo demokratičnega centralizma znotraj socialističnega tabora in s tem Stalinov primat, je na samem začetku svojega odgo- vora lapidarno izrazil z enim od svojih najlepših stavkov: »Četudi nekdo ljubi deželo socializma, Sovjetsko zvezo, v nobenem primeru ne more manj ljubiti svoje domovine, ki prav tako gradi socializem.« Ta drzni in ponosni odgovor, s katerim je Tito razrušil mit o Sovjetski zvezi kot domovini internacionalnega proletariata, so na seji 12. aprila 1948 sprejeli vsi člani CK KPJ razen Sretena Zujoviča. Njegovi tovariši so ga zato na povsem stalinistični način skupaj z Andrijo Hebrangom (ki ga je Tito kot eksponenta "hrvaškega" komunizma imel za nevarnega tekmeca), obtožili vohunstva v prid Sovjetom. 9. maja so ju izključili iz partije in kmalu nato tudi poslali v zapor. Stalin je izziv sprejel tako, da je voditelje komunističnih partij, včlanjenih v Informbiro, obvestil o svoji polemiki s Titom in od njih zahteval, naj mu sporoče svoje mnenje. Kot je bilo pričakovati, so vsi stopili na njegovo stran. Danes končujemo objavo odlomkov iz nove knjige prof. J. Pirjevca. Knjiga bo v kratkem izšla pri koprski založbi Lipa. V Trstu posvet o gospodarskem sodelovanju s Slovenijo TRST - Zunanji minister Republike Slovenije Zoran Thaler, ki je včeraj v Stranjanu potrdil, da je že pred časom sprejel prijazno vabilo tržaškega župana Riccarda Illyja in da se mu torej namerava odzvati, bo v ponedeljek med Častnimi gosti na večerji, ki jo Illy prireja ob priložnosti posveta o možnostih gospodarskega sodelovanja s Slovenijo. Thaler je vCeraj ob robu srečanja s predstavniki slovenske manjšine dejal, da ministrica Agnellijeva njegovega vabila, da bi se srečala v Trstu, zaradi zadržanosti sicer ni mogla sprejeti, vendar ocenjuje, da bo do srečanja vseeno prišlo že prihodnji teden. Sicer pa se bo dvodnevnega posveta udeležila vrsta uglednih imen z obeh strani meje; poleg tržaškega župana in njegovega ljubljanskega kolege Dimitrija Rupla, so v programu posegi guvernerja Banke Slovenije Arharja, ministra za ekonomske odnose in razvoj Janka Deželaka, predsednice deželne vlade FJK Ales-sandre Guerra in evropskega komisarja Maria Montija. Posvet se bo začel v ponedeljek ob 16.30 v hotelu Savoia Excelsior in se bo nadaljeval ves naslednji dan, ko bo v razpravo posegla dolga vrsta podjetnikov in predstavnikov slovenskih in italijanskih ekonomskih in finančnih ustanov. GOJMIR DEMŠAR Glasbena matica skozi desetletja (23) V vseh povojnih letih je GM posvečalo veliko pozornost zborovskemu petju Ce se ozremo desetletja nazaj, se moramo spomniti nekaterih izvrstnih glasbenikov, ki so občasno vzgajali mladi glasbeni rod šole Glasbene matice. To so bili med drugimi tenorist Rudolf Francelj, harfistka Jelica Pertot-Portegrandi, pianista Janez Lovše in Neva Merlak, violinist Ciril Veronek, violončelista Ne-reo Gašperini in Miran Ha-sl, oboist Ugo Portegrandi, flavtist Miloš Pahor, itd. Glasbeno matico je težko prizadela izguba profesorjev Erminija Ambroseta in Jožice Lasič leta 1976 ter Sergija Radoviča leta 1980. Ambroset in Radovič sta bila stebra pedagoškega delovanja šole tako na področju pianistike, kakor zborovskega petja. Oba in tudi Lasičeva, ki se je že uveljavila v šoli Glasbene matice v Gorici, so zapustili občutno praznino v učiteljskem kadru Glasbene matice. Kronično težaven fi- nančni položaj Glasbene matice je seveda povzročal zamenjave in spremembe v pedagoškem staležu njene šole, in pri upravnem osebju. Malenkostne subvencije deželnega odbora . za kulturo in izobraževanje ter podpore Pokrajine in vladnega komisariata v Trstu ter Pokrajine v Gorici, Sveto Grgič so bile in so še le kaplja v morje za stroške vzdrževanja šole. Vodstvo šole je po u-pokojitvi Gojmirja Demšarja leta 1976 prevzel prof. Sveto Grgič, ki je vodil šolo Glasbene matice do leta 1992, ko je predal ravnateljske posle Bogdanu Kralju. Pod Grgičevim vodstvom se je pedagoško delovanje Glasbene matice razširilo v Videmsko pokrajino, kjer danes poučujejo glasbo v Čedadu, v Spetru, v Oblici ter v Žabnicah v Kanalski dolini. Glasbeni pouk na Tržaškem se odvija v osrednjem sedežu v Trstu ter v podružnicah v Skednju, Miljah, Boljuncu, Borštu, na Katinari, na Opčinah, na Proseku, v Saležu in v Nabrežini. V vseh povojnih letih je šola Glasbene matice posvečala veliko skrb zborovskemu petju, še posebno otroškim in mladinskim pevskim zborom. Poleg gojencev šole so sodelovali v teh zborih tudi otroci, ki niso bih vpisani v šolo Gla-sbeme matice. Med njimi so bili tudi slovenski otroci, ki so obiskovali italijansko šolo ter so našli v pevskem zboru Glasbene matice okolje, ki jim ga italijanska šola ni mogla posredovati. Zborovsko petje šole Glasbene matice v Trstu in v podružnicah so vodili Karel Boštjančič, ki je v daljnem letu 1951 prvi ustanovil otroški pevski zbor, dalje Ubald Vrabec, Sveto Grgič, Ignacij Ota, Erminij Ambroset, Nada Žerjal, Sergej Radovič, Janko Ban, Bogdan Kralj in kasneje Stojan Kuret - da omenimo le najpomembnejše. Na željo sindikata slovenske šole v Trstu je Glasbena matica v okviru svoje glasbene šole organizirala med šolskim letom 1963/-64 pevovodski tečaj, ki naj bi učitelje seznanil z osnovnimi prijemi pevo-vodstva s posebnim ozirom na delo z mladinskimi pevskimi zbori, ki obstajajo na nekaterih osnovnih šolah. Udeleženci tega tečaja so poleg vaj z zborom obiskovali tudi individualni instrumentalni pouk in predavanja, ki jih je vodil Ubald Vrabec. Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6. tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, DEM, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-3.18506 Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst, Ul. Valdirivo 36 /1. nad. poštni predal 568 tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943 Cene' oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT - 55 SIT Naročnina za Italijo 430.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko DISTRDEST, Partizanska 75. Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12.1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov F1EG GLOSA »Trdo jedro« znotraj Evropske zveze Jože Pirjevec Prejšnji teden, na dan obiska nemškega presednika Kohla pri italijanskem kolegi Diniju, je izšel v rimskem listu II Messaggero članek, ki je vzbudil precejšnjo pozornost, saj je bil posvečen problemu italijanske suverenosti. Podpisan je bil sicer s psevdonimom, prav zato pa je izzvenel še toliko bolj avtoritativno, saj ni bilo mogoče spregledati, da ga je zapisal nekdo, ki je blizu samemu vrhu oblasti. Kaj pravi Gianni Valeti v svojem tekstu? Predvsem z zaskrbljenostjo ugotavlja, da se evropska integracija ne bo iztekla v evropeizacijo Nemčije, temveč »v milo germanizacijo Evrope«. V potrdilo tej tezi pa omenja na prvem mestu povezavo, do katere naj bi prišlo med slovenskimi in hrvaškimi ter tirolskimi zahtevami, kar jasno kaže, kakšne nevarnosti se skrivajo za možnim nastankom nemško-francoskega »trdega jedra« znotraj Evropske zveze. Moram reči, da me je razmišljanje Valerija precej zabavalo, saj zgovorno priča, v kakšni megli tava današnja itabjanska elita. Ne glede na njegova druga izvajanja, ki se nas ne tičejo in jih zato tukaj ne omenjam (pa bi bila tudi vredna kritične obdelave), bom skušal analizirati samo zgoraj omenejno trditev. Avtor članka, objavljenega v Messaggero, očitno govori o stvareh, ki jih ne pozna. Kako bi mogel sicer v trenutku, ko Italija s svojimi zahtevami ovira pot Slovenije v Evropsko zvezo, govoriti o slovenskih zahtevah? Kolikor vem, je edina zahteva, ki jo postavlja ljubljanska vlada rimski, tista, ki govori o nuji, da italijanska stran izpolni svoje obveznosti do slovenske manjšine, kakor so zabeležene v Londonskem memorandumu in v Osimskih sporazumih. Čeprav nisem prijatelj Tudmanove vlade, tudi nisem obveščen o kakšnih posebnih hrvaških zahtevah, vsej ne takih, ki bi kakorkoli lahko ogrožale italijansko suverenost. Ce se ne motim, zahtevajo namreč tudi Hrvati nekaj več zaščite za svojo manjšino v Mobseju in tisto, ki da eksistira v Trstu in njegovi okobci. Da bi obstajala kakšna neposredna zveza med skrbjo Ljubljane in Zagreba za svoj manjšini v Italiji in južnotirolskim vprašanjem, mi pav tako ni znano. Razen če gospod Valeri ne misli na dejstvo, da so v nasprotju z elementarnimi pravnimi pravili v tisti državi odmerjeni raznim manjšinam povsem različni zaščitni standardi, kot se to sistematično dogaja v Italiji. Toda tudi v tem primeru je vprašanje, kaj ima ta ugotovitev opraviti z nevarnostmi, ki da prede italijanski suverenosti? In v kakšnem smislu naj bi »franco-sko-nemško trdo jedro« znotraj Evropske zveze bilo povezano z nerešenimi problemi slovenske in hrvaške manjšine? Pa ja gospod Valeri ne mish, da se bosta Bonn in Pariz poslužila tega sredstva, da spravita Italijo na kolena in jo spremenita v vazalno državo? Očitno gre za fantapolitična razpredanja, ki kljub svoji naivni nebogljenosti niso brez vznemirjujočega odtenka, toliko bolj, ker jih je povsem resno v ponedeljek, 4. septembra v svojem uvodniku komentiral tudi ugledni milanski list Corriere della Sera. Kriza, v katero je zašla italijanska država zaradi splošne korupcije, nezmožnosti svojega političnega razreda, da se z njo sooča na odgovoren način, zaradi razkoraka med severom in jugom, razkrajanja givilne družbe in še bi lahko naštevali, vpliva očitno tudi na zunanjo pobtiko in jo na nevaren način pogojuje. To pa pomeni, da si v prihodnjih mesecih iz Rima lahko pričakujemo še marsikatero nespametno potezo, ki bo sicer potrdila mednarodno izolacijo Italije, nam pa krepko zagrenila življenje. DEŽELA FJK / ZARADI NASPROTOVANJA LJUDSKE STRANKE Sporazum z British Telecomom zamrznjen do konca oktobra Delničarji družbe Autovie Venete sklenili zvišati glavnico TRST - Osnutek sporazuma med britanskim telekomunikacijskim holdingom British Telecom in deželno družbo za avtoceste Autovie Venete o upravljanju telematske mreže v Furlaniji - Julijski krajini je bil »zamrznjen« do konca oktobra. Tak je bil namreč sklep včerajšnjega razburljivega vrha deželne vlade, danes pa so ga potrdili tudi na skupščini delničarjev Autovie Venete, družbe, ki jo nadzira dežela FJK. Kot smo poročali, je sporazumu oziroma načinu, kako je do njega prišlo, najbolj nasprotovala Ljudska stranka, ki je zapustila predzadnjo sejo deželnega odbora, ker predsednica Guerra ni omogočila široke razprave o tem vprašanju. O »operaciji« British Telecom se je začelo govoriti v začetku avgusta, ko je deželna vlada - le nekaj dni po sprejetju odloka Gambino o sprostitvi upravljanja telematske mreže v Italiji -oznanila podpis pisma o namenih z British Telecomom. Ta naj bi namreč uporabljal optična vlakna, ki tečejo pod avtocesto Trst-Benetke in se racepljajo tudi proti Vidmu in Pordenonu. Speljane so bile leta 1990 ob priložnosti svetovnega nogometnega prvenstva, delo pa je realizirala takratna telefonska družba Sip. Kakih deset dni nazaj, ob začetku de- la po poletnem premoru, je zadeva povzročila veliko napetost v deželnem odboru in spravila večino na rob propada. Včerajšnja skupščina delničarjev družbe Autovie Venete, ki je med drugim sklenila zvišanje kapitala od 211 na 298 milijard lir, bi bila morala odobriti tudi statutarne spremembe, da bi tako razširila svojo dejavnost in odprla vrata za upravljanje telematske mreže. Do tega pa, kot rečeno, ni prišlo in zdaj bo za spre- membo statuta treba sklicati izredno skupščino, ki bo še pred iztekom oktobra. Naj dodamo, da se s povišanjem glavnice ni strinjal prestavnik Dežele Veneto, ki je svoje stališče utemeljil s tehničnimi razlogi. r KOMBINIRANI PREVOZI / PORAST PROMETA Družba AlpeAdria se uspešno razvija Delniška dražba Alpe Adria, ki je bila ustanovljena leta 1991 na osnovi paritetičnega sodelovanja med pristaniško ustanovo, državnimi železnicami in deželo FJK, se je po začetnem strateškem obdobju že z začetkom lanskega leta začela ravijati; družba deluje na tržišču kombiniranih prevozov z vse večjim uspehom, predvsem v sektorju prevoza kontejnerjev. Tako je bilo ugotovljeno na včerajšnji tiskovni konferenci, katere so se poleg predsednika družbe Fabia Nerija udeležili tudi deželni odbornik Cristiano Degano, predsednik pristanišča Michele Lacalamita in pa Giuseppe Pina, ki je pri državnih železnicah odgovoren za blagovne prevoze. Od meseca januarja do konca meseca avgusta letošnjega leta je bilo organiziranih 178 vlakov, katerih se poslužuje več »klientov«; iz terminalov italijanskega zaledja (Bologne, Milana in Verone) so v tržaško pristanišče prevozili kar 7.692 TEU blaga. Vstop družbe Alpe Adria na državno tržišče prevoza kontejnerjev je omogočil državnim železnicam in pristaniški ustanovi, da sta preusmerili velik del svojega prometa s prometnic na železnice; pristanišče pa si je zagotovilo večji delež prometa, kar je nadoknadilo izgube avstrijskih tovorov, ki jih je povzročila sprememba zavezništev med lastniki ladjevij. Postopno uveljavljanje družbe Alpe Adria je omogočilo, da se na najboljši način urejuje upravljanje kontejnerskih tovorov, ki prihajajo v pristanišče in to na osnovi tesnega in stalnega sodelovanja s pristaniško ustanovo. Na tiskovni konferenci je bilo tudi poudarjeno, da si uprava pristanišča prizadeva za uveljavitev vodilne vloge tržaške luke v Jadranu; zato skuša najti morebitne nove partnerje, ki bodo lahko za prevoz svojih tovorov izbrali jadransko pot, potem ko je prišlo na mednarodni ravni do novih zavezništev; medtem pa mora pristanišče nuditi kompetitivne usluge, tudi v sodelovanju z družbo Alpe Adria, da bi lahko še povečalo svoj promet. jjMlNAR CGIL / TRETJINA POSLOV S SLOVENIJO ODPADE NA FURLANIJO-JUL1JSKO KRAJINO Z LADJO »MARINE STAR « Italija sodeluje s sosedo brez strateškega pristopa Pospešiti dvostransko pogajanja - Poudarili vlogo obeh manjšin Prispel tovor železove rude za železarno Sledil bo še premog Skoraj 5.000 milijard ^ toliko so vredni letni posli v gospodarskem sodelovanju med Italijo in ovenijo, več kot tretjina e8a Pa odpade na Furla-dpo-Julijsko krajino. Vsak Posel velja 20 do 30 mi-pard lir, to pa pomeni, da Se 2 njimi bavi lep del Podjetniškega sveta v deželi, kar ugodno vpliva da raven zaposlenosti. Ce ternu dodamo 600 mi-djard lir iz sklada Evropske unije za razvoj kooperacije, s katerimi naj bi v naslednjih petih letih sprožili za 1.000 milijard d naložb, potem je važno-st sodelovanja med ja-ranskima sosedama na dtani, a tudi potrjuje nujo, a Italija izdela resno stra-egijo nasproti Sloveniji, rugaCe ne bo mogoče Snovati teritorialnih in sektorskih razvojnih programov. To so poudarih na vCe-rajsnjem studijskem semi-darju v priredbi CGIL, ki ga je vodil deželni tajnik S1ndikata Paolo Pupulin, uvedel pa njegov koordi-Uator za odnose s tujino oberto Treu. Na njem so sodelovali tudi vidni Predstavniki finančnih Ustanov, deželne jn mest-Ue vlade, bivši evroparla-uientarec Giorgio Rossetti, koordinator komisije za gospodarstvo SKGZ Bran-o Jazbec, podravnatelj iKB Adrijan Semen in Maurizio Tremul za Ita-Jansko rmijo iz Istre. Semen je podal prerez aučnih in finančnih ^Javnostih na Sloven-®Kem ter poudaril velik Uapredek slovenskih bank v zadnjih letih in njihovo Prilagajanje evropskim Uorrnam. Omenil je tudi Učinkovitost slovenske monetarne politike, ki je privedla do popolne konvertibilnosti tolarja. Ta ukrep bo tujim partnerjem v Sloveniji odslej jamčil svobodno poslovanje, saj sosednja država ne bo sprejela omejevalnih ukrepov v mednarodnih finančnih transakcijah brez soglasja MDS. Jazbec je seznanil prisotne s stisko naše manjšine. Potem ko je spet postavila na noge gospodarske temelje, ki jih je uničil fašizem, in se vsestransko razvijala vse do začetka tega desetletja, se je po osamosvojitvi Slovenije odnos italijanske države do nje radikalno spremenil; v gospodarsko obubožani Beneški Sloveniji Se zdaj uradno ne priznava slovenskosti, prav tako pa ni njen politični vrh sprejel še nobene manjšinske delegacije, čeprav so priložnost za to dala pogajanja s Slovenijo. Ta pogajanja je treba pospešiti, je zatrdil Roberto Treu, vse dosedanje sporazume pa prilagoditi stvarnosti, ki bo po pridružitvi Slovenije k EU povsem drugačna; odnose med državama naj v prihodnje urejajo prožnejši dogovori, ki bodo omogočali sprotno prikrojevanje - doslej premalo izkoriščenih - zakonskih določil in finančnih mehanizmov novim razmeram. Zasuk je potreben tudi v Sloveniji, kjer nimajo italijanski podjetniki nobene lastne finančne strukture, na katero bi se lahko spričo avstrijsko-nemške konkurence oprli. Na seminarju so podčrtali dragoceno vlogo obeh manjšin pri krepitvi meddržavnega sodelovanja. Drago Gašperlin Na seminarju CGIL o odnosih s Slovenijo so bile vidne osebnosti (foto Balbi/KROMA) Včeraj dopoldne se je zasidrala med lesnim skladiščem in železarno pod Skednjem tovorna ladja »Marine Star«, ki pluje pod malteško zastavo. Pripeljala je 64.000 ton železove rude, kakor je to obljubil ob podpisu pogodbe o prodaji obrata Lucchi-nijevi jeklarski grupi prof. Antonio Gozzi v zastopstvu podjetnikov Brana Bolfa in Vittoria Malacalze, ki vodita tradersko družbo Bol-mat. Ne samo, sredi meseca bo druga ladja pripeljala Se 65.000 ton premoga. Pravijo, da ena lastovka še ne naredi pomladi - dve pa jo menda bosta. In če je Gozzi držal to obljubo, je upati, da bo tudi ono drugo, po kateri naj bi operativno obalo pri železarni postopoma preuredili v največji terminal za razsute tovore v Sredozemlju ter v enega najpomembnejših na evropski celini. Da bo kljub bližanju jeseni za rešeno tovarno nastopil pomladni čas, je zaznati tudi v vzdušju med delavstvom. Nekateri posamezniki so sicer Se zmeraj malce v skrbeh zaradi tega, ker se je postopek za vpis v režim mobilnosti šele začel, oziroma zato, ker se tisti, ki pojdejo konec leta predčasno v pokoj, bojijo, da jim ne bi pravilno izračunali odpravnine. Toda za to skrbi v Rimu odvetnik, ki ga je v ta namen najel sindikat. (dg) ZASEDANJE / POSLANEC GIORGIO NAPOLITANO VČERAJ V TRSTU Duh odporništva vedno živi Vsem tistim, ki onečaščajo odporništvo, da bi zanikali realnost in zgodovinsko resnico, se je treba odločno in z vso resnostjo zoperstaviti: poslanec Giorgio Giorgio Napolitano je na včerajšnjem zasedanju, ki ga je priredilo deželno združenje E. Berlinguer, odločno odgovoril tistim, ki skušajo posebno v zadnjih čqsih zmanjšati ali pa zanikati vlogo odporniškega gibanja. Odločno je branil demokracijo in njene vrednote, ki so zrastle iz odporništva. Treba je biti strpni do tistih, ki ne soglašajo, solidarni z osebami, ki trpijo, manjšine pa je treba spoštovati; gre za načela, je podčrtal Napolitano, ki so za demokratično državo neodtujljiva in jih je zato treba braniti. Sicer pa so na včerajšnjem zasedanju spregovorili predsednik deželnega kulturnega združenja E. Berlinguer Claudio Tonel, tajnik deželnega instituta za zgodovino odporniškega gibanja Galliano Tonel in zgoniška županja Tamara Blažina. Predvsem je podčrtala, da dandanes razsodneje ocenjujemo zgodovinske dogodke tistih let, ne moremo pa jih pretvarjati: z zadovoljstvom je tudi ugotovila, da v Trstu v zadnjem času doživljamo drugačno vzdušje; kot primer je navedla, da postavitev dvojezičnih tabel v vaseh ni vzbudila tistega hrupa, kot smo ga bili na žalost vajeni v preteklih letih. Protest župana Pangerca _ Dolinski župan Boris angerc nam je včeraj po-a\protestno noto, ki se Pretvornike, s katerimi smo avenci v Italiji sprejemali odaje prvega programa slo-®8ske televizije, je neza-U;San in proti takšni eno-“danski odločitvi ogorčeno F°testiram v lastnem imenu 111 v nnenu svojih občanov. Izklopiti pretvornike po-®eni pustiti slovensko atanjšino v popolni temi, Pomeni prekinjatLnevidne, 3 Prepotrebne vezi z mati-a°i pomeni donašati vodo t lmlin tistim, ki že tako in ako stiskajo zadrgo okrog ašega vratu. Utemeljevati Prejeti ukrep z racionaliza-arjo (beri prihranjevanjem • enarja) je nesmiselno, saj I® preživetje Slovencev iz-en meja matične domovina bistvenega pomena. ^ii smo si res zaslužili aodo, kakršno nam jo piše-rogava, ki bi nas morala roti in država, v kateri bi a morah prepoznavati kot notno narodno telo?« SEMINAR ZA ŠOLNIKE TRAGIČEN KONEC PRILETNEGA HRVATA Kako odkrivamo nadarjenost pri dijakih Šolski sistem prepogostokrat pozablja na čisto posebno specifiko v razredu, na nadarjenega dijaka, mogoče tako nadarjenega, da spravlja v zadrego celo učitelje in profesorje. V okviru tradicionalnega seminarja za slovenske Solnike sta bili včeraj na programu dve predavanji na to temo, namenjeni profesorjem na nižji srednji Soh. Prof. Mirt Nagy in prof. Dorotea Hrvatin-Kralj sta udeležencem razložila, kako lahko na razne načine (npr. s pomočjo vprašalnikov) dejansko odkrijejo, če je otrok posebno nadarjen. Velikokrat namreč to sploh ni lahko; nadarjeni otrok je namreč že sam po sebi antikonfonni-st, kar se velikokrat odraža v njegovi veliki nemirnosti v razredu. Tak otrok lahko torej moti potek celotnega pouka. Da torej profesor res ugotovi otrokovo nadarjenost, mora nanj gledati takorekoč z drugačnimi očmi.Izbra-na tema je sicer zelo specifična, obravnavana pa je bila zelo sploSno, tako da sta se predavanji osredotočili predvsem na samem odkrivanju otrokove posebne nadarjenosti, niso pa specifično obravnavali kočljivo vprašanje odnosa profesor-nadarjeni dijak in razred-na-darjeni otrok. Včerajšnji predavanji sta sklenili letošnji seminar za slovenske šolnike, (vv) Prvi italijanski master o prevozih Konzorcij Master in International Business-MIB je v sodelovanju s tržaško univerzo in institutom ISTIEE za preučevanje prevozov v evropski ekonomski integraciji organiziral prvi italijanski master, ki se bo popolnoma posvetil preučevanju prevozov. Obvezna predavanja v okviru »MILT-a«, ki je popolnoma brezplačen, bodo pričela 2. oktobra 1995, trajala pa bodo do marca 1996. Master predvideva tudi obvezno dvomesečno delovno prakso v italijanskih ali tujih podjetjih. Vojni vihar ne mori samo na bojiščih. Veliko ljudi je skupaj s svojimi dragimi pokopalo tudi smisel življenja in je svoja zadnja leta preživelo v obupu. Taka usoda je doletela tudi starejšega neznanega Hrvata, ki si je po vsej verjetnosti v trenutku obupa vzel življenje. V četrtek popoldne je namreč policija našla na skalah portiča Cedasa truplo neznanega moškega, starega okrog 70 let. Moški je bil visok 1,70 m, normalne postave, imel je bele lase, na sebi pa plavo volneno majico in temne hlače. V denarnici, ki jo je imel na sebi, je policija našla plastično ovojnico, v kateri je bil listič z ročno napisanim sporočilom: »Hrvat sem. Nikogar nimam. Vsi so mi umrli. Prosim, da me upepelite«, v denarnici pa ni bilo nobene osebne izkaznice ali kakega drugega identifikacijskega dokumenta, tako da nihče ne ve za ime nesrečneža. Po ugotovitvah nameščenega zdravnika naj bi se moški utopil, morski valovi pa naj bi ga vrgli na bližnje skale. Mladi ropar spet na hladnem Za mladega Gaetana Minerala, ki je izvedel številne rope po tržaških trafikah, je veljal hišni pripor, očitno pa si je mladi zlikovec zaželel malo svežega zraka in se tako odpravil na sprehod po mestnih ulicah. Misleč, da ga ne bo nihče odkril, je mirno sedel na ograji pri štadionu Grezar. Policijska patrulja, ki se je peljala v okolici, ga je takoj priprla. Akcija financarjev Finančni stražniki so včeraj ustavili sedem senegalskih državljanov, ki so bili brez dokumentov. Po podrobnejšem pregledu so ugotovili, da so imeli pri sebi veliko blaga za prodajo brez ustreznega dovoljenja. Blago so jim zaplenili ter jih prijavili sodnim oblastem. V presledku-nekaj dni so v Ul. Coroneo našli še eno bombo. Vendar tokrat ne gre za nekaj podtaknjenega kot v primeru ročne granate, ki jo je nekdo podtavil pod avtomobil finančnega stražnika, pač pa za ostanek druge svetovne vojne. Med kopanjem za popravilo cestišča, ki ga je nedavno neurje razrilo v neposredni bližini ba-raX, je eden od delavcev odkril med gruščem staro zarjavelo granato za minometalec kalibra 45. Zadevo so seveda takoj prepustili organom javne varnosti. Na kraj so namreč prišli karabinjerji, ki so granato odstranili. Najbrž bo odveč, če povemo, da je odkritje povzročilo običajen preplah v okolici, ko se je razširila vest o odkritju, ki pa le ni tako nenavadno. Nekateri vedo povedati, da je tam okrog verjetno še zakopanih precej nevarnih ostankov iz druge svetovne vojne. Še ena granata, a tokrat iz vojnih časov RICMANJE IN DOLINA / ZAČETEK PRAZNOVANJA 50-LETNICE ZSKD BAZOVICA / RAZSTAVA Likovna dela, glasba, Spomin skozi petje in knjige za uvod Magajnove slike Babna hiša in Torkia glavni žarišči včerajšnih proslav Z odprtjem razstave šestih mladih likovnih ustvarjalcev naše dežele se je sinoči v galeriji ric-manjske Babne hiše začelo praznovanje 50. obletnice ZSKD. Dela Rada Jagodica, Štefana Turka, Nadje Bevčar, Davida Faganela, Hermana Kosiča in Sandre Manzini bodo na ogled tudi danes, od 16. do 18. ure in jutri, od 10. do 12. ure. Mlade ustvarjalce in njihov likovni izraz so predstavili Jasna Merku, Jožko Vetrih in Pavel Petricig. Poleg nastopa violončelista Aleksandra Sluge pa je pravi otvoritveni korak v to tridnevno praznovanje v imenu vodstva ZSKD podala Jole Namor. Kot napovedano se je prireditveno dogajanje nato preselilo v Dolino: dobrodošlico je podal pihalni orkester Breg, ki je pod vodstvom Renza Muscovija že na KTuži sprejel občinstvo. Kmalu zatem je bilo v galeriji Torkia odprtje druge razstave, tokrat fotografske, ki jo ZSKD ponuja v okviru jubilejnih pobud. Fotografsko razstavo so pri- pravili člani goriške Skupine ’75 in društva Foto Trst 80, s posebnim posvetilom Saši Ota, ki je dolgo let predsedoval tržaškemu krožku in se kot zavedni Slovenec sploh posvečal ljubiteljski kulturi. O razstavljenem gradivu in pomenu pobude je spregovoril Sergij Cesar. Tudi ta razstava bo na ogled obiskovalcem v vseh dneh jubilejnega praznovanja. Sinočnje srečanje se je nadaljevalo s predstavitvijo treh knjižnih novosti. Najprej izbor esejev Aceta Mermolje, ki v knjigi z naslovom Ogledalo ponovno ponuja v pretres razmišljanja o naši aktualnosti. Knjigo je predstavil Duško Udovič, za njim pa je nastopil Marko Kravos, ki je zbranim spregovoril o pesniškem svetu mladega beneškega pesnika Micheleja Obita. Pesmi iz njegove dvojezične pesniške zbirke Per certi versi - Po drugi strani sta podala pesnik sam in Suzi Bandi. Tretja knjižna novost se je še posebej uokvirila v sinočnji kraj dogajanja: na pobudo ZSKD je namreč izšla zbirka izvirnih sklad Ignacija Ote, Dolinčana, zborovodje in našega dolgoletnega strokovnega svetovalca za zborovod-stvo. Njegovim pesmim je bil posvečen tudi krajši koncert, ki so ga podali ZPZ Ivan Grbec pod vodstvom Bože Hrvatič, MoPZ Valentin Vodnik pod vodstvom samega Ote in pa MePZ Primorec-Tabor pod vodstvom Matjaža Sčeka. Prireditve, ki jim ob 50-letnici ZSKD dajeta pokroviteljstvo Občina Dolina in komisija za kulturo pri SKGZ, se danes nadaljujejo v Pre-benegu s Koncertom za sožitje, na katerem bosta nastopila skupina Status Symbol in priznani sicilijanski ansambel Agricantus. V nedeljo, ob 18. uri pa bo tridnevni niz kronala osrednja proslava polstoletnega jubileja, ki bo na glavnem vaškem trgu v Dolini. V primeru slabega vremena se bosta sobotna in nedeljska prireditev »preselili« v občinsko gledališče v Boljuncu. (dam) Razstavo je predstavil Jože Koren Mario Magajna med odprtjem njegove razstave (foto KROMA) Z včerajšnje predstavitve v Dolini (foto KROMA) PRAZNIK SSK »Naš praznik« danes in jutri v Nabrežini V Nabrežini bo danes in jutri Naš praznik, na katerem se bodo med drugim spomnili letošnje 20-letnice deželne organiziranosti SSk. O tem bo govoril predsednik stranke Marjan Terpin, ko bo danes ob 19. uri o tvoril manjšo razstavo na to tematiko. Politično pomembna pa bo tudi udeležba na njem Nantija Olipa, prvega predsednika Narodnega sveta koroških Slovencev. Olip bo nagovoril udeležence praznika jutri ob 19. uri, ko bo nastopil tudi tajnik Brecelj. Pristavimo naj, da bodo na prazniku zbirali podpise pod dve ljudski peticiji. Prva se zavzema za vsestransko okrepitev televizijskih oddaj RAI v slovenščini ter za njihovo vidljivost v tržaški, goriški in videmski pokrajini. Ta peticija se pridružuje podobni pobudi, ki so jo že sprožili Slovenci v videmski pokrajini. Za drugo peticijo pa so dali pobudo novinarji Primorskega dnevnika in se zavzema za vrnitev Narodnega doma v Trstu, ki so ga italijanski nacionalisti požgali leta 1920. V četrtek zvečer so v Bazovici odprli razstavo fotografij Leto 1945 skozi objektiv Maria Magajne. »Ti izvirni, prvi in skorajda edini posnetki izpred 50 let, ki jih je Mario zbral iz svojega arhiva, skušajo v tistih, ki so takratni čas živeli, oživeti spomin na tista leta, za tiste pa, ki so prišli na svet pozneje, naj si ob slikah skušajo predstavljati koliko u-pornega, domoljubnega in svobodoljubnega srca je bilo v njihovih očetih, materah in nonotih, ki so s svojim bojem omogočili prvo svobodno pomlad leta 1945.« To so besede, ki jih je ob otvoritvi izrekel Jože Koren, bivši urednik Primorskega dnevnika, ki je predstavil in orisal tudi s svojimi spomini fotografske dokumente, razstavljene v Bazovskem domu. Ob 65-letnici ustrelitve Bazoviških junakov in ob 50-letnici postavitve spomenika na gmajni smo poleg razstave prisluhnili še ponovitvi recitala o osvoboditvi Bazovice. V zopet polni kinodvorani so se predstavili mladi Bazov-ci in ponovili lepljenko, ki je bila že izvedena na proslavi 50-letnice osvoboditve Bazovice in je ponovno ganila navdušene poslušalce. S petjem, glasbo in besedo so posredovali doživetja starejših vaščanov ter svoje misli in občutke o vojni, svobodi in miru, ki je še vedno ogrožen po vsem svetu. Člane mladinskega krožka iz Bazovice sta pripravili in vodili Sonja Babič in prof. Ksenja Brass. Razstava slik Maria Magajne bo odprta še v soboto in nedeljo. (sg) NOVICE VViller Bordon se je poročil VViller Bordon, nekdanji miljski župan se je včeraj poročil v Rimu z gledališko igralko Roso Fer-raiolo. Poročil ju je rimski župan Rutelli. Med drugimi so bili prisotni Mario Segni, Enzo Blanco, Enrico Boselli in Giorgio Bogi. Pohod za mir v Assisiju Združenje ACLI vabi na pohod za mir od Perugie do Assisija, ki bo 24. septembra. Odhod avtobusa iz Trsta bo 23. septembra ob 14. uri, prihod pa je najavljen za polnoč 24. septembra. Mirovniki vseh starosti, ki bi se radi udeležili pohoda, naj se zglasijo na št. 370408 ali 370525 ob uradnih urah. Jutri v Lokvah proslava 50-letnice osvoboditve V počastitev občinskega praznika Nove Gorice bo danes osrednja prireditev v mestnem Kulturnem domu, jutri, v nedeljo, 10. t.m. (in ne 19. kot je zapisal tiskarski škrat včeraj) pa bo proslava 50-letnice zmage nad nacifašizmom v partizanskih Lokvah v Trnovskem gozdu, kjer se bodo zbrali preživeli udeleženci NOB, predvsem z enot IX. korpusa, aktivisti in povojne generacije. Poleg priložnostnih govorov bo na sporedu tudi kulturni spored, sledila pa bo družabnost. Sporočilo SDGZ Tržaška trgovinska zbornica prireja v petek, 15. septembra 1995, avtobusni izlet v Celje za ogled tamkajšnjega mednarodnega obrtnega sejma, največje sejemske prireditve v prostoru Alpe-Ja-dran. Zainteresirani obrtniki naj se čimprej zglasijo v tajništvu Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, tel. 369225/362949. Inti lllimani v ponedeljek zvečer na Gradu sv. Justa V ponedeljek, 11. t.m. (z začetkom ob 21.30) bomo na Gradu sv. Justa lahko prisluhnili ritmiranim zvokom znanih Inti Illima-ni. Njihove »El pueblo uni-do jamas sera vencido« in ostale so si jih mladinska gibanja iz konca šestdesetih in sedemdesetih let izvolile za svoje. S to glasbo so Inti lllimani opozarjah ves svet na fašistično diktaturo, ki jo je Pinochet vzpostavil v njihovem rodnem Čileju. Državni udar jih je presenetil na turneji v Italiji, njihova turneja se je tako spremenila v »petnajstletno« turnejo po vsem svetu. Prisilno stalno potovanje je obrodilo svoje »umetniške« sadove: v svojo andinsko glasbo so namreč uspešno vpletali ritme in motive evropske glasbe in tako upornim »političnim« pesmim dodajali glasbo, ki je svojo moč črpala iz korenin različnih narodov. V petindvajsetih letih so izdali petindvajset plošč in prejeli številna priznanja. LA CONTRAPA / PREDSTAVITEV GLEDALIŠKE SEZONE Poudarek na komediji La Contrada je kot prva gledališka ustanova v Trstu sporočila repertoar za sezono 1995-1996 in to v krogu ljudi, ki se tako ali drugače ukvarja z gledališčem, in tudi lepega števila stalnih abonentov, ki se nekako čutijo del velike gledališke družine. Letošnja trinajsta sezona La Contrade je grajena izključno na komedijah, kar še dodatno poudarja običajno repertoarsko izbiro, vendar že bežen pregled izbranih del daje razumeti, da se v težnji k »zabavnejšemu« sporedu nikakor niso odrekli kakovosti in zlasti ne profesionalnosti, kot je v pozdravnem nagovoru omenil Orazio Bob-bio. Med pomembnejšimi deli bi omenili De Filippovo in Curciovo La Fortuna con 1’effe maiuscola (Sreča z veliko začetnico) z bratoma Carlom in Aldom Giufffejem; musical znane skupine Compa-gnie della Rancia Fregoli, gledališki življenjepis Leopolda Frego-lija, kameleonskega zvezdnika z začetka stoletja, v katerem nastopa današnji mojster preobleke Arturo Brachetti - o delu so se časopisi že navdušeno razpisali; Mollierovo Solo za žene s Sergiom Fanto-nijem in Macchiavellijevo La Mandragola v režiji Maria Missi-rolija s Paolom Bonacellijem. Med bolj zvezdniško usmerjenimi ansambli bi pa omenili popularna televizijska komika Zuzzura in Gaspareja, ki bosta predstavila za: res Čuden par, najbolj znano delo najslavnejšega sodobnega komediografa Neila Simona; priljubljeno Valerio Valeri, ki bo nastopila v francoski komediji Klan vdov Ginette Beuvais-Garcin; Giuseppeja Pamblerija in Enrica Beru- schija v francoski uspešnici Večerja bedakov Francisa Veberja, in še Paola Ferrarija v Moonovi komični kriminalki Corpse, v kateri je več trupel kot umorjenih. Sezona se bo začela s predstavama v tržaškem narečju; 14. oktobra bo premiera komedij6 UnTsotta nel giardino (Avto Isot-ta Fraschini na vrtu), ki sta jo Francesco Macedonio in Ni nj Perno predelala po angleški farsi-Zadnja predstava pa bo Galina vecia (Stara kura) Augusta Novel-lija, ki jo je režiser Mario Licalsi prestavil iz Firenc v tržaško okolje. Zunaj abonmaja je predvidena tudi komedija sodobnega italijanskega avtorja Duccia Ca-merinija Nottataccia (Težka noč). V prijetnem in tudi ganjenem vzdušju so se predstavniki La Contrade Orazio Bobbio, Luca Rebeggiani (na sliki), Francesco Macedonio in Sergio D’Osmo raz' govdrili tudi o sedanjem stanju gledališča v Italiji in zlasti v deželi, o nujnosti sodelovanja med deželnimi gledališkimi ustanovami, med katerimi so sicer pozabili omeniti SSG, pa čeprav so lani z njim idilično sodelovali, ali vsaj zdelo se je tako. (bovl ^JSREČANJE / V GREGORČIČEVI DVORANI Izraz solidarnosti z brezdomci iz Bosne Pobudo je sprožil prof. Riccardo Lucio n .. e,Cer srečanje pripadnikov : Patizerjev Združenja »Blaženi gr -1111« CBeati i costruttori di pace) g.1111 sedežem v Bresci, pa s kar \ svilom meščanov, starejše in Senerantio Vi ..i 111' y tem primeru družinam i a’ ki jim že leto dni pošiljaj kp0 v denarju, kot tudi v dru; t im prebivalstvo tega kraja : uebuje. Glavno besedo na srečanju Ptef. Riccardo Lucio in njegov; ^riella, ki sta bila že večkrat sa aCcu in se tja ponovno la tržaškega prebivalstva, ki ne pomaga samo prizadetemu prebivalstvu, temveC vzdržuje z njim, preko pisem in pošiljk fotografij, tesnejše medsebojne stike. Tako prof. Lucio kot tudi socialna delavka iz Gradacca sta nato orisala, kaj pomeni za prizadeto prebivalstvo pomoč iz tujine. Predvsem nudi okrog 100 družinam, ki so jih simpatizerji združenja vzeli v rejništvo v sklopu projekta bosanskih družin, finančno pomoč v hrani in drugem materialu, ki je v tem Času, ko se že bliža zima, velikega pomena. Potrebe so velike, sta oba povedala. Ljudje so tako rekoč brez vsega, a še bolj kot kaj drugega, potrebujejo lepo besedo, tisto, ki izraža solidarnost in razumevanje, ki povezuje tako težko prizadeto prebivalstvo, predvsem mlade, z zunanjim svetom. Veliko je bilo vprašanj, veliko pripravljenosti za nadaljnjo pomoč. Riccardo in Gabriella se bosta tako podala na pot, polna izrazov ljubezni in simpatij, pa tudi primerov konkretne pomoči za družine, ki si ne morejo pomagati in bi obupale, da ni prav te solidarnosti in pomoCi, ki prihaja sicer tako od daleC. Neva Lukeš Fotografski natečaj Krožka La Rupe Ob pečini Kulturni krc *uP.e - Ob p, Sraf£Prireja pl sratski natečaj : 'fP?1 »Opčine n .lrP izročilom ■mi naselih vPliv urbanis tezvoja na odn vek-okolje«. N mhko udeleži Predvideni pa kategoriji; mlad pte in odrasli. ežu Krožka v rdina (Prosesl 1Q9, tel. 2 prejemajo tak pele kot barvn Brafije do 11. s ahko predsta , telegrafije, /eba predloži °nčku forma Cln- Na hrbt: m°rajo biti i Podatki avtoi v.rstna števili sl°v fotografi Btefij, ki ne bc p .6 Predpisoi ae)° v poštev. DANES NA OPČINAH Justina Kralj - Danev obhaja 90. rojstni dan Danes bo na Opčinah slavila svojo 90-letnico Justina Kralj-Danev, po rodu iz Trebe, ki pa živi že od leta 1927 na Opčinah in je torej po vseh pravilih tudi Openka. Tako jo smatrajo tudi domačini, ki so izrazili, skupno z domačo sekcijo VZPI-ANPI željo, da bi ji ob njenem življenjskem jubileju voščili vse najboljše, predvsem pa zdravje. Naša jubilantka je bila vedno zavedna Slovenka. Tako je vzgojila svojega sina in hčerko in tako se je, v času druge svetovne vojne znašla na strani tistih, ki so se odločno borili proti naci-fašizmu. Bila je tudi aretirana in poslana v koro-hejske zapore, iz katerih so jo aprila 1944 izpustili. Vsa povojna leta je bila zvesta spremljevalka kulturnega in političnega življenja na Opčinah. Zaradi slabega zdravja se ni mogla v razne dejavnosti tako vključevati, kot bi bila sama hotela. Preko našega dnevnika pa redno spremlja vse dogajanje ter je vedno vesela in zadovoljna, če smo tudi Slovenci uspešni. Zato ji, skupno z ostalimi Openci, prijatelji in znanci in domačo sekcijo VZPI-ANPI, želimo še veliko zdravja in mirnih ter zadovoljnih let. N.L. Z^CD 60 LET KULTURE Pod pokroviteljstvom občine Dolina V sodelovanju s Komisijo za kulturo pri SKGZ Danes, 9. t. m., v PREBENEGU Park na Gornjem Plehneku, od 20. ure dalje: Koncert za sožitje nastopajo domače glasbene skupine in sicilijanski ansambel etnorock glasbe AGRICANTUS Ob prijetni glasbi si boste lahko privoščili tudi poživilo v dobro založenem kiosku. IZKUPIČEK VEČERA JE NAMENJEN SKLADU LUCHETTA, OTA, D ANGELO, HROVATIN V primeru slabega vremena bo koncert v gledališču France Prešeren v Boljuncu RICMANJE: v Babni hiši je danes od 16. do 18. ure, jutri pa od 10. do 12. ure odprta RAZSTAVA MLADIH LIKOVNIKOV iz Trsta, Gorice in Benečije (Rado Jagodic, Stefan Turk, Nadja Bevčar, David Faganel, Herman KosiC, Sandra Manzini). DOLINA: v galeriji Torkla je na ogled FOTOGRAFSKA RAZSTAVA POSVEČENA SASI OTI (pripravila krožek Foto Trst 80 in fotoklub Skupina 75) VĆERAJ-DANES Danes, SOBOTA, 9. septembra ■ PETER Sonce vzide ob 6.35 in zatone ob 19.29 - Dolžina dneva 12.54 - Luna vzide ob 18.54 in zatone ob 6.50. Jutri, NEDELJA, 9. septembra OTOKAR VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 23,3 stopinje, zračni tlak 1003,9 mb narašča, veter 13 km na uro jug, vlaga 78-odstotna, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 21,1 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI RODILI SO SE: France-sco Sandrin, Leonardo Giuliano Romanelli, Ales-sandra in Claudia Cappa-relli, Jakop o Tomasini, David Santin. UMRLI SO: 88-letna Emilia Slama, 75-letni Vit- torio Blasi, 77-letna Pia Midena, 75-letni Cornelio Paiero, 89-letna Stefania Ivancich, 89-letna Alma Favretto, 79-letna Danica Savič, 86-letna Francesca Maraspin, 91-letna Giovan-na Dho, 84-letna Celestina lurincich, 87-letni Oscar Trani. OKLICI: finančni stražnik Alessandro Pieri in poklicna bolničarka Milena Manteria, električar Franco Ciuch in uradnica Josephine Bates, tehnik Momir Filipovič in odvetnica Vesna Bjelajac, pek Maximilian Rosani in prodajalka Cristina Privileggi, trgovec Fabio Atena in uradnica Astrid Tamaro, delavec Enrico Micheli in prodajalka Michela Sche-riani. 1 ; LEKARNE Od PONEDELJKA, 4. do NEDELJE, 10. septembra 1995 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE Do 15.septembra se lahko še odločiš za vpis na tečaj za kuharje. tel. 040/566360 \ SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE Tečaj za tehnika informatike v podjetju (600 ur) s finančno podporo Evropskega socialnega sklada • namenjen brezposelnim absolventom višjih srednjih šol • obiskovanje tečaja brezplačno • predvidene štipendije Vpisovan je in informacije najkasneje do 15. septembra 1995 na sedežu Zavoda v Trstu, ul. Ginnastica 72, tel. 566360. Slovenska skupnost prireja 9. in 10. septembra 1995 na igrišču SD Sokol v Nabrežini Naš praznik Danes, 9. septembra: ob 17. url odprtje kioskov ob 18. uri nastop godbe na pihata iz Nabrežine ob 19. uri odprtje razstave ob 20-letnici deželne organiziranosti SSk od 20. ure dalje ples ob zvokih ansambla Kraški kvintet Jutri, 10. septembra: ob 11. uri srečanje delegacij SSk in Narodnega sveta koroških Slovencev ob 16. uri odprtje kioskov ob 17.30 nastop folklorne skupine iz Rezije ob 19. uri govori voditeljev SSk in NSKS od 20. ure dalje ples ob zvokih ansambla Status Symbo/ Prisrčno vabljeni! Jutri, v nedeljo, 10. t. m., ob 9.30 se bomo, kot običajno zbrali pri kapelici Kraljice miru na Ka-tinari, kjer bo ob 56-letnici njene postavitve, darovana sv. maša Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Istrska ulica 33 (tel. 638453), Ul. Belpoggio 4 (tel. 306283), Zavije - Ul. Flavia 89 (tel. 232253). FERNETIČI (tel. 416212) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Istrska ulica 33, Ul. Belpoggio 4, Trg Giotti 1, Zavije - Ul. Flavia 89.. FERNETIČI (tel. 416212) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Giotti 1 (tel. 635264). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVITA Urad za informacije KZE-USL-tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15, 24.00»Scemo e piu scemo«, i. Jim Car-rey, Jeff Daniels. EKCELSIOR - 17.15, 18.55, 20.35, 22.15 »Fermo posta Tinto Brass«, r. Tinto Brass, prepovedan mladini pod 18. letom. EXCELSIOR AZZURRA-16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »II terrore dalla sesta luna«, i. Donald Sutherland. AMBASCIATORI 16.15, 18.15, 20.15, 22.15, 24.00 »Bad Boys«. NAZIONALE 1 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15, 24.00 »French Kiss«, i. Meg Ryan, Kevin Kline. NAZIONALE 2 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15, 24.00 »L’isola dell’ingiustizia (Alcatraz)«, i. Christian Slater, Kevin Bacon, Gary Oldman. NAZIONALE 3 - 15.45, 17.10 »L’incantesimo del lago«, risani film; 18.30, 20.20, 22.15, 24.00 »Un amore tutto suo«, i. Sandra Bullock. NAZIONALE 4 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15, 24.00 »Carrington«, i. Emma Thompson. MIGNON - 16.00 - 22.00 »La parte piu appetitosa della femmina«, prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 17.00, 18.40, 20.20, 22.10 »Free Willy II«. ALCIONE - 18.00, 20.00, 22.00 »Amata immortale« r. Bernard Rose, i. Gary Oldman, Valeria Golino, Isabella Rossellini. LUMIERE - 18.45, 20.30, 22.15 »Cow Girl, il nuovo sesso«, i. Uma Thurman, Keanu Reeves, John Hurt, Sean Young. SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE TRST - GORICA prireja v šolskem letu 1995196 v Trstu naslednje tečaje: • dveletni poklicni tečaj za uradnike uvozno-izvoznega podjetja -1100 ur letno • dveletni poklicni tečaj za natakarje (strežba v jedilnici in baru) - 1000 ur letno • windows Office (vvindovvs, winword, excel, access) -120 ur • excel 5.0 - 30 ur « : " • word za vvindovvs 6.0 - 30 ur • vvorks za vvindovvs 3.0 -30 ur • osnovna informatika - 30 ur • socialno - vzgojni operater (dokončana višja srednja šola) -100 ur • otroška varuška - 60 ur • zunanja trgovina (za vmesne kadre v podjetju) - 50 ur • trgovinske dejavnosti (priprava za vpis v REC) -40 ur • tehnike prodaje - 30 ur • angleščina za poslovno uporabo - 80 ur • varnost in higiena na delu - 20 ur • podjetniško usposabljanje - 40 ur • marketing v zunanji trgovini - 20 ur • degustacija vin in poroka vino-hrana - 40 ur • biološko in integrirano kmetijstvo - 60 ur • upravljanje agriturističnega obrata - 40 ur • vinogradništvo in tehnike kletarstva - 50 ur Vpisovanje in podrobnejše informacije do 21. julija t.l. na sedežu Zavoda, ul. Ginnastica 72, tel. 566360 - 569119, vsak dan (razen sobote) od 9.00 do 13.00 ure. Za tečaje iz kmetijstva je vpisovanje tudi na Kmečki zvezi v Trstu, ul. Cicerone 8, tel. 362941. KO SKALA iz Erapade priredi danes, 9., jutri, 10. in v ponedeljek, 11. t. m. VAŠKI PRAZNIK Kot specialiteta bo poleg jedi na žaru Se odlična divjačina s polento. Vabljeni! M IZLETI KD RDEČA ZVEZDA prireja ob 50-letnico delovanja 21. in 22. oktobra izlet v Mathausen. Prijave sprejemamo v občinski knjižnici v Sa-ležu tel. St. 229533 ob torkih in petkih od 16. do 19. ure. S ČESTITKE Danes praznujeta NARCIZA in STELLIO 45. obletnico poroke. Vse najboljše jima želijo Lara in ostali. H ŠOLSKE VESTI RAVNATELJSTVO SREDNJE SOLE S. GREGORČIČ v Dolini obvešča, da začne pouk v ponedeljek, 11. t. m., ob 9. uri. Učenci bodo imeli tri učne ure ( do 11.30). Danes se v Miljah poročita Rossana in Paolo Vso sreCo, obilo zdravja in zadovoljstva na skupni Življenjski poti jima želita oče Branko in mama Fabia Danes se v Miljah poročita Rossana Žerjal in Paolo Gattolin SreCno življenjsko pot jima želijo pevci zbora Jadran in člani Društva Slovencev miljske občine Danes se v Miljah poročita Paolo Gattolin in Rossana Žerjal Mnogo zdravja in sreCe v zakonskem življenju jima želijo DuSan, Marija, Pepi in nona Ana iz Doline KATEHET sporoča, da bo uradna sv. masa za učence srednje Sole S. Gregorčiča v Dolini na prvi dan pouka v ponedeljek, 11. t. m. ob 8. uri. Vabljeni učenci, starši in vzgojitelji. RAVNATELJSTVO SREDNJE SOLE S.KO-SOVEL sporoča, da se pouk prične 11. t. m. Dijaki naj se ob 8. uri zberejo v Soli na Opčinah oz. na Proseku. Pouk traja do 11.30. NA DRŽAVNI SREDNJI SOLI I. CANKAR v Trstu se bo pouk začel v ponedeljek, 11. t. m. in sicer: na sedežu pri Sv. Jakobu bo od 8. do 10.40, nato pa bo ob 11. uri šolska maša v šentjakobski cerkvi; na oddelku v Rojanu bo pouk od 9.40 do 12.20, šolska maša v rojanski cerkvi pa ob 8.30. NA SREDNJI SOLI I. GRUDEN v Nabrežini se pouk prične v pone- Danes se v Dolini poročita Tanja in Danijel Da bi se vedno rada imela jima želijo vsi domači Danes se v Ljubljani poročita naSa draga Barbara Zobec in Rajko Zupet Obilo sreče na novi življenjski poti jima iz srca želijo oče Miki, Nadja, Maja, Ivan, nono, nona, Adelka, Sergij, Dragica in Tanja Danes se vzameta Eva in Dorjan Vso srečo jima želijo Mateja in vsi njeni iz Trebč deljek, 11. t. m., ob 7.45, na oddelku v Križu pa ob 7.50. Učenci bodo imeli štiri ure pouka. Skupna šolska maša bo ob 12. uri v nabrežinski cerkvi. Občinski avtobus bo začel z redno vožnjo 12. septembra. RAVNATELJSTVO SREDNJE SOLE SV. CIRILA IN METODA od Sv. Ivana in Katinare sporoča, da se bo pouk na obeh šolah pričel v ponedeljek, 11. t. m., ob 8. uri. Trajal bo tri učne ure do 10.30. Začetni šolski maši pa bosta na Katinari istega dne takoj po pouku ob 10.40, pri sv. Ivanu pa v nedeljo, 24. t. m., ob 10. uri. Na prvi dan pouka ob 8. uri bo ravnatelj starše učencev 1. razreda in vsem, ki bi želeli, predstavil potek vzgojno-didak-tičenga dela na šoli. ZGONISKA OBČINSKA UPRAVA obvešča, da se bo novo šolsko leto 1995/96 v občinskem otroškem vrtcu v Gabrovcu začelo v ponedeljek, 11. t. m. Starši imajo možnost, da pripeljejo svoje otroke v vrtec od 7.30 do 8.30. So-labus bo vozil po običajnem urniku. Nadalje sporočamo, da bo že istega dne (11.9.) reden pouk s kosilom. UČITELJI devinske šole sporočajo, da bo začetna šolska maša v četrtek, 14. t. m., ob 11. uri v devinski cerkvi. SEMPOLAJSKI UČITELJI sporočajo, da bo začetna šolska maša v četrtek, 14. t. m., ob 9.30 v šempolajski cerkvi. □ OBVESTILA RAZSTAVA ” LETO 1945 - skozi objektiv Maria Magajne" bo odprta danes, 9. t. m. od 20. do 22. ure in jutri, 10. t. m. od 9.30 do 11. ure ter od 15.30 do 17. ure v Bazovskem domu. DOLINSKA OBČINSKA UPRAVA sporoča, da je z mesecem septembrom ponovno odprta OBČINSKA KNJIŽNICA V BOLJUNCU. Knjižnica bo odprta vsak torek od 9. do 11. ure in vsak petek od 10. do 12. ure ter od 16. do 18. ure. Knjižnico upravlja osebje Narodne in študijske knjižnice (tel. 227008). -47. MARIJANSKI SHOD na Opčinah - Danes, 9. t. m. bo ob 16. uri spokorno bogoslužje in spovedovanje, ki bo trajalo do večerne maše ob 19. uri. Jutri, 10. t. m. bo 47. Marijanski shod pod geslom: Marija, pomagaj nam sleherni čas! Shod bo vodil župnik iz Pirana g. Bojan Ravbar. Začetek shoda bo ob 15.30 v cerkvi, ob 16. uri bo procesija po vasi, po procesiji pa sv. maša na prostem. Sodelovali bodo skavti, še posebej pa vabimo cerkvene pevce in narodne noše! ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV vabi cerkvene pevke in pevce, da se jutri, 10. t. m. udeležijo 47. Marijanskega shoda na Opčinah, ki se bo začel v tamkajšnji župnijski cerkvi ob 15.30. SLOVENSKA ZAMEJSKA SKAVTSKA OR-GANZACIJA vabi svoje člane na Marijanski shod, ki bo jutri, 10. t. m. na Opčinah. Zbirališče pri cerkvi ob 15. uri. OBVESTILO - Vsi pevci TPPZ P. Tomažič naj se zberejo v ponedeljek, 11. t. m., ob 11. uri pri katinarski cerkvi, da pospremijo na zadnjo pot našega dragega Santa. Ob 11. uri bomo imeli kratko vajo, nato ob 12. uri pa bo pogrebni obred. ŽENSKI IN MOŠKI pevski zbor I. Gruden iz Nabrežine obveščata, da se bodo pričele skupne vaje v ponedeljek, 11. t. m., ob 20.30 v društvenih prostorih. Toplo so vabljeni stari in predvsem novi člani! DRUŠTVO SKL obvešča, da bo prvi sestanek sezone 1995/96 glavnega odbora v torek, 12. t. m., ob 12. mi v Ul. Montorsino 2. Prosimo za prisotnost! SD POLET - KO-TALKARSKA SEKCIJA sporoča, da je v teku vpisovanje za novo sezono in za začetniški tečaj v kotalkanju. Informacije dobite na kotalkališču pri Pikelcu od 17. do 20. ure ali po telefonu na št. 213420. KROŽEK YOGA SIDDHARTA - OSHO MEDITATION CENTER na Opčinah otvarja v septembru letošnjo sezono z 2-krat tedenski tečaji yoge in meditacije: yoga ob pone-deljekih od 20. do 21.30, meditacija ob četrtkih od 20. do 21.30. Z oktobrom in do 15.6.1996 pa se bodo vršili popoldanski in večerni tečaji 4-krat tedensko. Informacije tel. 040/327488. Z SKD obvešča pevce in godbenike vseh včlanjenih zborov in godbenih društev, da bo skupna vaja za nastop na osrednji proslavi 50-letnice jutri, 10. t.m., ob 16.30 v Trubarjevi dvorani nižje srednje šole S. Gregorčič v Dolini. Pevci in godbeniki naj se proslave udeležijo v običajni koncertni obleki svojega zbora oz. godbe. ZSKD vabi člane društev, da se osrednje proslave 50-letnice, ki bo jutri, 10. t.m., ob 18. uri na glavnem vaškem trgu v Dolini, udeležijo z društvenimi prapori in po možnosti v ljudskih nošah. Zbirališče noš in nosilcev praporov je predvideno na licu mesta pol ure pred začetkom prireditve. SLOVENSKI VISOKOŠOLSKI SKLAD SERGIJ TONČIČ v Trstu obnavlja letno nagrado “Dr. Frane Tončič", ki ima namen vzpodbuditi visokošolce pripadnike slovenske narodnostne skupnosti v Italiji k raziskovalnemu in ustvarjalnemu delu. Nagrada, v znesku dva milijona lir, je namenjena diplomski študiji s področja humanističnih oz. eksaktnih ved, ki pomeni obogatitev slovenske kulture, zgodovine ali znanosti in ki je sklenila univerzitetni študij v enem od rokov akademskega leta 1993/94. Zainteresirani naj dostavijo izvod svoje študije najkasneje do 30. septembra t.l. Narodni in študijski knjižnici v Trstu, ul. Sv. Frančiška 20/1. Prejeta dela bo obravnavala komisija, ki ji predseduje prof. Pavle Merku, nakar bo v februarju prihodnjega leta sledila nagraditev. SZ SLOGA - planinski odsek vabi jutri, 10. t. m. na tradicionalni spominski pohod Bazoviških junakov ’95. Zbirališče pred vaškim spomenikom v Bazovici ob 9.45 in odhod ob 10.15. Pohod traja približno tri ure. Vabljeni! GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA prireja tudi letos glasbeno šolo za mlade, ki bi radi vstopili v godbo. Informacije na sedežu društva v Nabrežini vsak ponedeljek in četrtek od 20.30 do 22. ure ali na tel. št. 200897. GODBENO DRUŠTVO PROSEK prireja tudi letos glasbeno šolo. Informacije in vpisovanja v Soščevi hiši na Proseku ob torkih in petkih od 20.30 dalje. DEKLIŠKI PEVSKI ZBOR V.VODNIK začenja vaje v torek, 19. t. m. v prostorih KD V.Vodnik ob 20. uri. Vabljene so vse nove in stare pevke. Informacije na tel. št. 228438 - Valentina. KRUT obvešča, da se začnejo v torek, 3., sredo, 4. in četrtek, 5. oktobra plavalne ure v bazenu v Strunjanu in Gra-dežu. Vpisovanje in informacije na sedežu krožka v Ul. Cicerone, tel. š. 3720062 ali 360072 v uradnih urah. KRUT prireja zdravljenje v Šmarjeških toplicah v dveh izmenah in sicer od 24.9. do 4.10. in od 4. do 14.10. Vpisovanje in informacije na sedežu krožka v Ul. Cicerone 8, tel. št. 3720062 vsak dan, razen sobot od 9. do 13. ure in od 14.30 do 17.30. OBVESTILO Sporočamo, da se je PUBLIEST Srl oglasna služba Primorskega dnevnika preselil v nove urade v ulico Valdirivo št. 36 /1. nadstropje NOVA TELEFONSKA ŠTEVILKA 361888 faks 768697 (nespremenjen) Urnik sprejemanja obvestil, osmrtnic in malih oglasov: od ponedeljka do petka od 8.30 do 12.30 (do 15.00 samo osmrtnice) Ob sobotah, nedeljah in praznikih sprejema samo osmrtnice uredništvo Primorskega dnevnika v ulici Montecchi 6 / II. nadstropje. a PRIREDITVE KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI - Prosvetni dom. V sredo, 13. t. m., ob 20. uri A. VremeC: VAS LJUDJE IN CAS - ZGODOVINA OPČIN. Predstavitev druge izpopolnjene izdaje s krajšim italijanskim prevodom. Sledijo UTRINKI IZ STARIH ČASOV NA OPČINAH. Po gornji knjigi priredil Drago Gorup, sodelujejo recitatorji MoPZ in ZePZ Tabor. Zadnji dan razstave ČLOVEK IN ZEMLJA - OPENSKI JUS. MALI OGLASI * 1 * * * V PIVNICA Sancin v Boljuncu je ponovno odprta. Na voljo originalno pivo “Oktoberfe-st“ in vse vrste sendvičev. Čakamo vas! VPISOVANJA v poklicne tečaje za kozmetičarke/je, frizerke/je in draguljarje. Samo sposobni interesenti naj tel. na št. 040/368705. PRODAM za simbolično vsoto pregrinjalo novo, nikoli rabljeno za avto golf voklswagen. Tel. ob urah kosila (13-14) na tel. št. 820630. PRODAJAM knjige: DZS Anorganska kemija 1 in 2, Organska kemija 1, Fizika 1 in Matematika: integral in odvod, Latinska slovnica in vadnica 1 in 2. Tel. 302748. AUDI 80 AVANT 2.0 E, letnik ’93 v odličnem stanju, ugodno prodam. Tel. v uradnih urah na št. 040/369858 - 362014. PRODAM skoraj nov kostanjev plavnik ( 17 hi). Tel. (0481) 21517. PRODAJAM dovoljenje trgovine sadja in zelenjave z dobrim prometom, prostor obnovljen. Tel. št. 040/633412 od 8. do 14. ure. PRODAM keramično barvano peč na drva Pa-lazzetti, široko 60 cm in visoko 70 cm, 120 kg. Tel. št. 208936. PRODAM hidravlično stiskalnico za grozdje s premerom 60 cm v dobrem stanju. Tel. št. 200156. V ZGONIKU prodam zazidljivo zemljišče površine 2.800 kv.m. Tel. št. 045/7571180 ali 215258. SLOVENSKO podjetje v Gorici išče skladiščnika sposobnega za vodenje in organizacijo skladišča, lahko tudi upokojenec izkušnjo. Vašo ponudbo pošljite na uredništvo Primorskega dnevnika, Drevored 24 maja 1, 34170 Gorica pod šifro “Odgovornost". PRIZNANA slovenska firma išče osebo z višjo izobrazbo iz ekonomije in večletno izkušnjo v financah. Pošljite vašo ponudbo na uredništvo Primorskega dnevnika, Drevored 24 maja 1, 34170 Gorica pod šifro “Odgovornost". PODJETJE import/ex-port v Gorici išče izkušeno uslužbenko za komercijalno dejavnost. Zaželjeno znanje tujih jezikov. Vašo ponudbo DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi urad KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-13.00 in 14.00-17.00 od ponedeljka do petka. pošljite na uredništvo Primorskega dnevnika, Drevored 24 maja 1, 34170 Gorica, pod šifro “IBM". IŠČEMO prostore za urade na Opčinah. Tel. št. (040) 214538. ISCEM resno in zanesljivo gospo ali gospodično z izkušnjami za celodnevno varstvo dveinpolletnega otroka v Gorici za štiri dni v tednu. Interesentke naj ne bi bile iz preveč oddaljenih krajev. Tel. št. 0481/530295 v urniku poslovanja trgovin. GOSTILNA na Krasu išče izkušenega kuharja. Tel. št. 362949 ali 362925 (ob uradnih urah). ISCEM hišo ali zazidljiv teren v Miljah s pogledom na morje. Tel. št. 662023. AGENCIJA za prevode išče sodelavce za občasno prevajanje. Pismeni curriculum pošljite na naslov: Studio Guštin, Narodna ul. 24 - 34016 Opčine. PREVAJAM iz francoskega v slovenski jezik in obratno. Tel. št. 574755. COS P. TOMAŽIČ iz Trebč išče pisarniške omare v dobrem stanju. Darovalci naj tel. na št. 214300 (šola) ali 211119 ( ravnateljstvo v dopoldanskem času). V DOBERDOBU, na Vrtni ulici 6, ima Drejče Ferfolja osmico. Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek. PRISPEVKI Ob 6. obletnici smrti (10.9.) soproge Erminie Glavina - Lozar daruje mož Zdravko 100.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Križa. Ob 39-letnici pokojne hčerke Agice darujeta mama Božena in oče Milan 50.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina. Ob 5. obletnici smrti Ide Pertot darujeta Damjan in Rita 70.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina. V spomin na Ivana Miliča (Janka) darujejo Kristina, Mara, Sander, Stana, Ivanka in Zmago z družinami 45.000 lir za MPZ Rdeča zvezda in 45.000 lir za SK Kras. V spomin na Janka Miliča daruje Sander Milič (Križ) 20.000 lir za spomenik padlim v Sa-ležu. V spomin na Janka Miliča daruje Marija Milič iz Slivnega 50.000 lir za slike v slivenski cerkvi. Za Skupnost Družina Opčine darujejo: Zofija z družino 50.000 lir, družina Hrvatič 50.000 lir in družina Gruden 70.000 lir. V spomin na Franca Kalca daruje družina Brce (Gropada 92) 50.000 lir za KD Skala. V spomin na prof. Egi' dija Košuta daruje Marija Dolenc 50.000 lir za osnovno šolo Alojz Gradnik z Repentabra. Namesto cvetja na grob Zofije Knez por-Zobin daruje sestrična Bruna z družino 100.000 lir za SK Kras. Kolegi in kolegice iz redakcije Radia Trst A izrekajo sožalje Sergiju Kocjančiču ob izgubi matere MENJALNIŠKI TEČAJI 8. september 1995 menjalnica Nemška marka (tečaj za 1 DEM) Avstrijski šiling (tečaj za 1 ATS) Italijanska lira (tečaj za 100ITL) nakupni prodajni nakupni prodajni nakupni prodajni „^banka Ljubljana 84,30 85,30 11,86 12,22 7,51 8,03 A banka Koper 84,20 85,30 11,55 12,08 7,42 8,02 A banka Nova Gorica 84,40 85,30 11,85 12,15 7,72 7,95 J^ka Celje d.d., t: 063/431-000 84,80 85,80 11,95 12,40 7,70 8,30 _^ka Noricum d.d., t: 133-40-55 84,50 85,20 11,90 12,15 7,60 8,00 _^a Vipa NG, t: 065/ 28-511 84,68 85,60 11,90 12,26 7,75 7,95 come 2 us 15-92-635, od8-15, sob od 9-12 84,70 85,00 12,00 12,12 7,65 7,95 J£[^ditanstalt d.d. 84,60 85,30 11,95 12,25 7,50 8,10 Ljubljana, t: 12-51-095 84,80 84,98 12,02 12,09 7,80 7,87 kompas Hertz Celje Jfelj063/26-515, od 7-19, sob od 7-13 84,60 85,20 11,96 12,10 7,60 7,80 kompas Hertz Velenje 7^0^/855-552, od 7-15, sob od 7-13 84,60 85,00 11,96 12,06 7,60 7,80 kompas Hertz Idrija 71-700, od 7-15, sob od 7-13 84,50 85,00 11,96 12,06 7,60 7,80 kompas Hertz Tolmin r^j065/81-707, od 7-15, sob od 7-13 84,50 85,00 11,96 12,06 7,60 7,80 kompas Hertz Bled J^064/ 741-519, od 7-19, sob od 7-13 84,50 85,00 11,96 12,06 7,60 7,80 Kompas Hertz Nova Gorica J^065/28-711 od 7-19, sob. od7-13 84,50 85,00 11,96 12,06 7,60 7,80 kompas Hertz Maribor Jfejj062/225-252, od 7-19, sob od 7-13 84,50 85,00 11,96 12,06 7,60 7,80 kreditna banka Maribor d.d. 84,10 85,40 11,90 12,20 7,45 7,95 Jd^ska banka d.d. LJ, t: 13-11-009 84,60 85,30 11,95 12,15 7,60 8,10 J^Stna banka Slovenije 83,10 85,20 11,15 12,10 6,50 7,90 J^likum Ljubljana, t: 312-57 84,85 84,95 12,02 12,04 7,80 7,84 -Zi^kum Piran, t: 066/ 747-370 84,70 85,09 11,95 12,00 7,73 7,78 J^JNsum Celje, t: 063/ 441-485 84,85 85,30 12,00 12,15 7,60 7,94 J^ikum Maribor, t: 062/ 222-675 84,45 84,95 11,98 12,03 7,55 7,92 Šentilj, t: 062/ 651-355 83,70 85,20 11,80 12,13 7,20 7,90 J^ikum Tolmin, t: 065/ 82-180 84,90 85,30 12,00 12,08 7,75 7,78 J^kum NM, t: 068/ 322-490 84,65 85,10 11,95 12,15 7,65 7,95 J^likum Kamnik, t: 061/832-914 84,70 84,95 11,92 12,19 7,60 7,95 _t^kum Portorož, t: 066/747-240 84,65 85,09 11,92 12,00 7,71 7,78 J^blikum Ljubljana Miklošičeva 84,80 84,90 12,00 12,04 7,78 7,85 SKB d.d.,*** 83,80 85,40 11,87 12,22 7,60 8,05 _iilf_Kranj, t: 064/331-741 84,85 85,10 12,02 12,07 7,70 7,80 d.d. Ljubljana, t: 1263320 84,45 85,29 11,95 12,20 7,55 8,05 -il^J-iubljana, t:061/444-358 84,00 85,50 11,84 12,20 7,50 8,00 uPimo Ljubljana, t: 212-073 84,70 84,85 12,01 12,06 7,70 7,77 tečaji po poslovnih enotah SKB banke d.d. so lahko različni:"' Včerajšnji tečaji' bčIkb BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Sedež: tel. +39/40/67001 - Agencija Stara mitnica: el' +39/40/636311 Agencija Rojan: tel. +39/40/411611 Agencija Domjo: tel. +39/40/831131 8' SEPTEMBER 1995 „valuta v LIRAH nakupni prodajni ameriški dolar nemška marka [[ancoski frank holandski gulden belgijski frank funt šterling frski šterling danska krona grška drahma kanadski dolar Japonski jen Švicarski frank avstrijski šiling norveška krona Švedska krona Portugalski escudo Španska pezeta avstralski dolar madžarski florint slovenski tolar __nn/aška kuna 1589.00 1073.00 312.00 957.00 52,10 2458.00 2502.00 277.00 6,60 1182.00 15.90 1301.00 152,30 245.00 219.00 10,30 12,50 1195.00 11,00 12.90 280.00 1653.00 1116.00 325.00 996.00 54,20 2558.00 2605.00 288.00 7,10 1230.00 16,50 1354.00 158,50 255.00 228.00 10,70 13,10 1244.00 14,00 13,40 300.00 ^SEPTEMBER 1995 V LIRAH „valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1597,00 1647,00 nemška marka 1082,00 1110,00 francoski frank 313,00 324,000 holandski gulden 960,00 988,00 belgijski frank 52,30 54,00 funt šterling 2468,00 2553,00 frski šterling 2510,00 2605,00 danska krona 278,00 288,00 grška drahma 6,70 7,30 kanadski dolar 1190,00 1230,00 Švicarski frank 1315,00 1350,00 avstrijski šiling 152,90 157,90 slovenski tolar 12,50 13,60 7. SEPTEMBER 1995 v DEM 4. SEPTEMBER 1995 Nakup in prodaja deviz podjetjem na dan 11.9.95 Nakupni Prodajni 1. REDNI teCajai DEM 83.65 84.25 2. Banka nudi podjetjem tudi motnost TERMINSKEGA nakupa deviz m tolarje. < Podrobnejše informacije: tel 17-18-452,302-326 in 302-315 TEČAJ TOLARJA V AVSTRIJI FRANKFURTSKI DEVIZNI TRG Avstrija Avstrija Posojilnica Železna Kapla Posojilnica Borovlje Posojilnica Šentjakob Posojilnica Ločilo Posojilnica Pliberk ameriški dolar francoski frank nizozemski gulden belgijski frank španska peseta danska krona kanadski dolar japonski jen švicarski frank avstrijski Šiling italijanska lira švedska krona valuta nakupni prodajni menjalnica hida oei/1.333-333 Tečajna lista št. 173 z dne 8. 9. 1995-Tečaji veljajo od 9. 9. 1995 od 00.00 ure dalje ZA DEVIZE država šifra valuta enota nakupni srednji prodajni Avstralija Avstrija Belgija Kanada Danska Finska Francija Nemčija Grčija Irska Italija Rep. Hrvaška Japonska Nizozemska Norveška Portugalska Švedska Švica Velika Britanija ZDA Evropska unija Španija Opomba: Tečaj HRK se uporablja 036 040 056 124 208 246 250 280 300 372 380 191 392 528 578 620 752 756 826 840 955 995 a za izkaz avstr, dolar šiling frank dolar krona marka frank marka grd funt lira hrv. kuna jen gulden krona escudo krona frank funt šterling dolar ECU peseta »vanje rezultatov posl 1 100 100 1 100 100 100 100 100 1 100 100 100 100 100 100 100 100 1 1 1 100 iovanja z Repi 91,5169 1163,0945 397,8754 90,5638 2115,2826 2767,6365 2382,0654 8181,0123 "7,5020 121,7499 7303,5988 1876,3970 79,1104 1681,0344 9942,7933 187,9915 121,7580 153,3817 95,8978 jbliko Hrvaško, kjer je 91,7923 1166,5943 399,0726 90,8363 2121,6475 2775,9644 2389,2331 8205,6292 51,1539 192,0938 7,5246 2223,8240 122,1162 7325,5755 1882,0431 79,3484 1686,0927 9972,7114 188,5572 122,1244 153,8432 96,1864 1 omenjena valuta p 92,0677 1170,0941 400,2698 91,1088 2128,0124 2784,2923 2396,4008 8230,2461 51,3074 192,6701 7,5472 122,4825 7347,5522 1887,6892 79,5864 1691,1510 10002,6295 189,1229 122,4908 154,3047 96,4750 'ločilno sredstvo. Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 9.9.1995 | št. dni do zapadlosti veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečai) tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT) (A) tolarski del (B) devizni del skupaj APOEN (A) tolarski del (B) devizni del skupaj 1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIVI 5. 10. 1995: 1,700,000 863,382 817,994 1,681,377 26 101.5744% 96.2346% 98.9045 170,000 86,338 81,799 168,138 rrjrfrarf^ Tečajnica borznega trga št.: 170 Datum: 8. 9. 1995 uituv^^iocwuHA^Ln»c Vrednost. papir obr. m.div. ex kupon st.dat(3) enotni tečaj % sprem datum povpraš ponudba Max, Min. ioTsit Wi7i MlfiViV lUuiitiH H 800 (11.5.951 11.800 1.9. 11.300 11.750 JRB 665 113.6.95) 15.813 2,11- 8.9. 15.850 16.000 16.300 15620 11.544 >AL 1700 (9.5.95) 20.234 ,61 8.9. 19.590 19.990 20.300 19.500 34.399 m 1000 (24.2.95.1 33.108 ,68- 8.9. 33.240 33.350 33,51 32.310 30.327 gJff sutte 1CE1 10,0 2.(1.10.95) 101,5A 2,23 8.9. 102,1 101,5 101,5 35 $S01 8,0 5.(30.6.95) 100,9 ,36 8.9. 100,9 101,2 101,1 100,5 2.919 1S02 m 9.(1.4.951 109,3 ,45 m. 109,6 110,0 109,8 109,0 75,373 iS08 5,0 4.(31.5.951 91,9 1,59 8.9. 90,2 92,5 92,0 90,5 667 !S11 7,0 5.(15.7.951 97,5 6.9, 97,2 98,3 iSLID 8,0 5.(30.6.95) 99,8A 8.9. 99,8 101,9 99,8 99,8 330 1SL2D 9,5 9.(14.95) 107,7 7.9. 106,4 SKBl 10,0 4.(1.11.94) 103,0 ,16- 8.9. 103,0 103,4 103,2 102,9 511 IKRI 5,0 3.(30.6.95) 75,7A ,01- 8.9. 73,2 78,0 75,7 75,7 440 ME HšIiriTšl fTMi 1TBR 300 (2)(28.7.95.) 12.738 ,70 8.9. 12,600 12.790 12,800 12,700 805 1AD ’ 10.000 (1.6.94.) 114.229 1,43- 8.9. 114.000 114.450 115,450 113,000 22.846 ;MD 1715 (24.5.95.) 14.314 4.9. 14.200 15.190 m (10) 20.985'' 4,90- 8.9. 20.800 21.870 21.990 19.800 42 MR (D 15.700 8.8. 14.200 16.400 «2 218 (30,3.93.) 9.946 ,54- 8.9. 9.940 10.180 10.000 9.930 647 m 200 (26.6.95.) 3.799 2,26- 8.9. 3.783 3.850 3.899 3.781 460 im (5) 770,3 1,63 8.9, 761,0 7/5,0 778,0 700,0 1.179 jME (DTP 2750 (22.6.95) 27.778 ,09- 8.9. 27.800 27,990 28.500 27.210 4639 TNP (D 27.234 1,52 8.9. 27.110 27,540 27.580 27.100 626 UBKP 720 (25.5.95.) 9.233 7.9. 9.250 9.430 up (D 41.153. 14.8. 40.050 42.000 ME "IMig ■JiTZiFZi 'M 12,0 4.(1.11.94) 99.4A ,10 8.9. 100,2 99,4 99,4 27 EG 11,0 4.(1.1.95) 102,5 4.9. 100,0 103,0 « 12,0 7.(16.95) 102,0 28.8. 101,5 102,5 TD 10,0 2.(16.95) 101,8 ,41 8.9. 101,8 106,0 101,8 101,0 6.311 IZBI 10,0 1.(15.3.95) 102,6 7.9. 102,7 105,0 Tečajnica izvenborznega trga ST. 170/95-8. 9. 1995 Vrednost. papir obr. in.div. S enotni tečaj pr 1 sprem datum povpias I ponudba I Max. Min. lodosrr Tiara hh! SAR 2.990 5.9. 2.410 2.850 TRDO 200 (7)(30.6.95.) 5.220 4.9, 4,500 MO 55 (1.6.95) 3.240 8,00 8.9. 2.710 3,250 3.240 3.240 324 m 1.915A ,26 ».o. 1.600 1.970 1.915 1.915 29 MO (156,95) 10.000A 11,11 n 11.000 13,000 10.000 10.000 500 RGSR 397,5 1,27- n 387,0 397,0 400,0 379,0 5.372 rima ALDP 1.900 22,37- n 1.900 2.100 1.900 1.900 342 MO 320 (1.6.95) 2.999 6.9. 2.758 3.100 KBPI 10.000 KBPP 25.900 6.9. 15.050 26.000 RGP0 (6) 850,0 7.9. 820,0 1.300 IMG 360 (25.5,95) 4.510 7.9. 4.500 5.050 LOK 10,0 6.(1.4.95) 101,0 7.9, 99,6 102,0 ML)0 10,0 6.(1.4.95) 102,5 ,43 8.9. mo 102,9 102,5 102,0 6.314 OSMO 10,0 4.(1.9.95) 102,0 6.9. 98,0 103,0 OLSO 10,0 4.(1.10.94) 102,6 2,22 8.9. 101,8 103,0 103,0 102,0 5,289 JNM 11,0 3.(1.9.95) 103,4 7.9. 102,5 103,6 3P0 10,0 7.(1195) 101,0 5.9. 100,0 102,0 IM 8,50 2.(15.4.95) 100,OA 8.9, 70,0 105,0 100,0 100,0 25.452 mo 10,0 3.(1.4.95) 102,3 4.9. 101,0 103,9 KRATKOROČNI VREDNOSTNI PAPIRJI Blagajniški BS v DEM 60 dnevni (v SIT) 90 dnevni (v SIT) 120 dnevni (v SIT) 94,1 19.4. tuliTTn BSB3 brez nat km(l. 12.95) 97,4 ,50- 8.9. 96,2 97,5 97,8 97,0 2.922 delnak.bona(vSIT)NBS2 14.003 ,47 8.9. 13.900 14.750 14.700 13600 4.537 del nat bona (v SIT) NBS3 5.077 15,22 8.9. 4.750 4.950 5.800 4.640 91.122 tflmi JMT5 101,4 4.9. BMD5 96,0 5,9, 96,0 !M5 BVT5 100,9 18.8 BVD5 95,9 4,9. 95,0 BV5 . SBI 8.9.95 prejšnii d T d% 1.146,19 1.148,45 -2,26 -0,20 Vse pravice pridržane. Op: Obv., koma-, in blagaj. zapisi kotirajo v odst.(osnova je najnižja nominacija), delnice kotirajo v SIT; obv. kotirajo brez pripisanih obresti; enotni tečaj je ižiadman na podlagi tehtane aritm. sredine; (0) -izkoriščena dav. olajšava; A - aplikacijski tečaj: borzni posrednik je hkrati kupil in prodal isti papir za različni stranki; S - suspendirano trgovanje; Z - zadižano trgov.; * - dosežena lOodstotna dnevna sprememba tečaja; ** -dosež. 30-odstotna omejitev-trgovanje je zadržano. Obveznice z anuitetnim odplačilom glavnice: RS01, RS08, RSll, SKBl, OZG, PCE, PGO, PLJ, RGSl; ex kupon - številka kupona in datum zapadlosti fo-tega; (l)-za leto 1994 div. ni bila izplačana; (2)-izplaCilo vmesne dividende; (Sjobveznice kotirajo brez kupona vključno 4 delovne dni-pred zapadlostjo le-tega; (4)-kupon, ki je zapadel 1.6.95, ni bil izplačan; (5>od 12.4.94 delnica kotira brez kupona za L93; (6}-uvedba postopka prisilne poravnave dne 23.4.1995; (7}-dan izplačila dividende; (8)-dividenda se nanaša na nedeljeno demico; (10)-o dividendi bo odločala skupšC. delničarjev, obr. m. - obrestna mera (obveznice); div. ■divident? (delnice) v SFT, Ce ni navedeno drugače; maxanin-najvisji oz. najnižji tečaj doloc. vrednostnega papirja; Tečajna lista Nove Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 9. septembra 1995 od 00.00 ure dalje ZA DEVIZE 1 država valuta enota nakupni prodajni Avstrija Francija Nemčija Italija V.Britanija ZDA Opomba: Tečaji so ol trenutne teCaie na trr šiling frank marka lira funt dolar (vimi. Pri kon iu deviz oz. r 100 100 100 100 1 1 ikretnih [ aoseben 1189,2521 2435,6371 8365,0000 7,6707 192,2193 124,4963 uoslih je možno odsl doaovor. 1194,9389 2447,2839 8405,0000 7,7074 193,1385 125,0916 'opanje glede na banka valuta nakupni prodajni Probanka Maribor SKB Banka d.d. Tečaji so okvirni. Pri konkretnih poslih je DEM DEM noZno odstc 84,00 83,60 panje. 84,50 84,20 Tečajna lista za odkup in prodajo deviz podjetij Tečaj velja dne 9. septembra 1995 od 00.00 do 24, ure banka valuta nakupni prodajni Bank Austria Banka Creditanstalt d. d. Banka Noricum SZKB UBK banka Devizni tečaji za USD, ATS, Ul in CHF so dota veljavni tečajnici Banke Stoverie, pri drugih va oziroma zmončano za OŽSodstotne točke. T do ECU = 3O.0CO na dan. Fti večjih prilivih in nal Banke, ki objavljamo tečaje, se zavezujemc nem tečaju in v skladu s tekstom, ki dopolnjuje DEM DEM DEM DEM DEM Seni na pode utah pa je razi 3čqp veljajo zc upin se tečaj kupovati in pogoje nakup 83,65 83,70 83,55 83,65 igi srednjih teča metje Banke Sov odkup prilivov i določi v sporazurr xodajati tujo val •a ali prodaje. 84,30 84,35 84,25 84,20 ev po trenutno snije povečano prodajo deviz u. jto po objavlje- 8. SEPTEMBER 1995 v LIRAH valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar ' 1621,100 — ECU — 2044,690 — nemška marka — 1090,550 — francoski frank — 317,520 — funt šterling — 2506,220 — holandski gulden — 973,630 — belgijski frank — 53,038 — španska pezeta 12,784 — danska krona — 281,980 — irski funt — 2550,640 — grška drahma — 6,800 — portugalski escudo — 10,540 — kanadski dolar — 1205,730 — japonski jen — 16,232 — švicarski frank — 1325,940 — avstrijski šiling — 155,040 — norveška krona — 250,090 — švedska krona 223,770 — finska marka — 368,730 — avstralski dolar 1219,230 8. SEPTEMBER 1995 v ŠILI NGIH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 10,2500 10,7500 kanadski dolar 7,6500 8,0500 funt šterling 15,8000 16,6000 švicarski frank 837,0000 869,0000 belgijski frank 33,4500 34,7500 francoski frank 201,0000 209,0000 holandski gulden 615,0000 639,0000 nemška marka 690,2000 716,2000 italijanska lira 0,6300 0,6640 danska krona 177,0000 185,0000 norveška krona 157,0000 164,0000 švedska krona 140,2000 146,8000 finska marka 231,5000 241,5000 portugalski escudo 6,6800 7,0200 španska peseta 8,0800 8,5200 japonski jen 10,1500 10,6500 slovenski tolar 8,20 8,70 hrvaška kuna 188,0000 215,0000 J Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh pa za 1 enoto valute, NOVICE ŠOLA TRINKO/NA SKUPŠČINI STARŠEV PROTESTI IN ZASKRBLJENOST Tudi Umnberto Bossi proti financarski šoli v Gorici Občinski tajnik Severne lige Gerometta je srečal Umberta Bossija in mu predstavil afero okrog fi-nancarske Sole, ki jo hoče, kot piše v sporočilu,»zgraditi oblastniški lobby iz prve republike, ki Se vlada v Gorici. Bossi je obljubil posredovanje, da ne bi prišlo do gradnje in napovedal, da bo o zadevi razpravljal tudi ligaški “Parlament za severno Italijo”. Ob prazniku v Novi Gorici priznanje tudi Francu Staculu V Novi Gorici bo danes slavnost ob prazniku Mestne občine ob 10. uri v Kulturnem domu. Ob tej priložnosti bodo podelili občinska priznanja. Med dobitniki je tudi dolgoletni župan Medeje Franco Sta-cul, ki ga bodo nagradili zaradi zaslug pri spletanju prijateljskih stikov in sodelovanja s pobrateno Vrtojbo. Po svečanosti bo ob 11. uri na zelenici pred občino otvoritev prve faze plinovodnega omrežja v Novi Gorici. Deseti natečaj R. Lipizer Danes se bo ob 10. uri v Kulturnem domu slovesno pričel 14. Mednarodni natečaj za mlade violiniste R Lipizer. Letos sovpada s 100-letnico rojstva go-riskega skladatelja, ki jo bodo slovesno obeležili prihodnjo soboto. K natečaju se je prijavilo 61 violinistov iz 21 držav sveta, četudi jih bo najbrž v Gorico pripotovalo nekaj manj. Prvi nastopi bodo že nocoj ob 20.30, nato še jutri in v ponedeljek. Rock koncert v Lečniku Rajonski svet iz LoCnika ter združenje»Goriziagio-vane«prirejata nocoj na nogometnem igrišču v LoC-niku »1. Open air festival Ludnico«. Nastopile bodo skupine »Baby Can Dance« iz Ljubljane (punk rock) ,»Arbe Garbe« iz Vidma (combat folk),»Ulla« iz Gorice (speed metal) ter »Zhelda« iz Gorice (rock Progressive). Koncert bo ob 18.30, v primeru slabega vremena bo pod šotorom. Vstop je brezplačen. Pregledi gob bodo brezplačni Goriška zdravstvena ustanova je po alarmisticnih časopisnih člankih glede uvedbe zelo dragih tarif za preverjanje užitnosti gob, po katerih naj bi za vsak kg bilo treba plačati 10 tisoč lir, vCeraj objavila sledeče pomirjujoče pojasnilo. Od 1. oktobra bo osebje Zdravstvene ustanove opravljalo preglede gob na pokriti tržnici, in sicer vsak dan, od ponedeljka do sobote, od 7.30 do 9.ure. Pregled bo brezplačen. Le za pisno potrdilo o užitnosti gob bo treba odšteti 10.000 lir za prvih 20 kg in še 500 lir za vsak nadaljnji kilogram. Starši zahtevajo od občine, naj zagotovi dostojen sedež V Ulico Cappella zo čim krajši čas - Ustanovili so odbor staršev V ponedeljek se bo začelo novo šolsko leto tudi za dijake in profesorje nižjih srednjih šol. Za slovensko srednjo šolo Ivana Trinka se bo leto zaCelo v znamenju velikih težav in nezadovoljstva. Po izgonu iz sedanjega sedeža v Kapucinski ulici zaradi varnostnih razlogov doživlja namreč šola že tretjo selitev v nekaj letih in to spet v zasilni in skrajno neprimerni sedež. Kot smo že obširno poročali so namreč po dolgotrajnem poletnem sporu z občino, ki je grozila celo s selitvijo v LoCnik, našo šolo strpali v poslopje v Ul. Cappella, skupaj s tamkajšnjo osnovno šolo Fumagalli. O problemih in o skrajno neprimernih pogojih te namestitve je bil pred-sinoCi govor na skupščini staršev, ki jo je sklical predsednik zavednega sveta Orlando Murenec. Uvodoma je ravnateljica Rozalija Simčič Lojk obrazložila staršem stanje: v novem poslopju je komajda dovolj prostora za učilnice, manjkajo specifični prostori za razne uC-ne dejavnosti, z dodelitvijo prostora v prvem nadstropju pa je bil za silo rešen problem profesorske zbornice, ki je postajal predmet spora z osnovno šolo. Ob po- manjkanju in neustreznosti prostorov je nesprejemljiva tudi ločitev tajništva in ravnateljstva, ki ju bodo “stisnili” v prav tako neprimerne prostore likovnega zavoda. Starši, ki so posegli v razpravo, so biti dokaj kritični in zaskrbljeni, saj utegnejo neustrezni pogoji negativno vplivati na uspešnost pouka. Marsikdo je jezno ugotavljal, da Slovenci nismo drugorazredni državljani, da plačujemo davke kot vsi drugi in imamo zato pravico zahtevati, da nam občina zagotovi primerne šolske prostore, tako kot vsem drugim šolam. Tudi prof. Livio Semolič, ki je v imenu Sindikata slovenske šole, sledil mučnim poletnim pogajanjem o selitvi šole Trinko, je predlagano namestitev ocenil za neustrezno. Sprejemljiva je bila le v sili in za kratek čas, zato da ostane šola v mestu. Vendar šola nikakor ne more delovati v tako neutreznih pogojih celi dve leti ali morda še več. Starši imajo zato povsem prav, ko zahtevajo, naj bo ta namestitev za Cim krajši čas in naj občina nemudoma poskrbi za primernejši in trajni sedež za slovensko šolo. Semolič, ki se je še isti dan srečal z občinsko odbornico za šolstvo, je glede tega posredoval zadnje, ■ ne prav spodbudne novosti: mešano komisijo obči-na-šolsko skrbništvo, ki naj bi evidentirala probleme šolskih stavb in predlagala možne rešitve, sicer ustanavljajo, toda odnosi med šolsko in občinsko oblastjo niso najboljši (tudi zaradi spora glede lokacije šole Trinko), kar nekoliko ovira postopek. Razprava se je nato osredotočila na možnosti alternativnih lokacij za šolo Trinko, ki nedvomno obstajajo, četudi noče občinska uprava o njih niti slišati. Najboljša bi bila gotovo preselitev v šolsko poslopje v Ul. Marconi, ki bi lahko postalo dokončni sedež za našo šolo. Starši se glede tega nameravajo poslužiti tudi zakonskih instrumentov, saj je občina to šolam namenjeno poslopje neupravičeno dodelila mestnim redarjem. Ce občina nima drugih primernih poslopij, potem mora to stavbo vrniti šolski uporabi. Možni alternativi bi bili le vrnitev šole Trinko v sedanji sedež v Kapucinski ulici ali preselitev v Ul. Leopardi, nasproti šolskega skrbništva, seveda po predhodnem popravilu teh stavb. Starši so soglasno sklenili, da bodo s temi zahtevami šli do župana. Na skupščini so imenovali osemčlanski odbor svojih predstavnikov, ki bo vodil akcijo za pridobitev dostojnega sedeža. Odbor se je sestal že takoj po skupščini. Prvi korak bo sestava peticije z navedbo njihovih zahtev, ki naj bi jo podpisali vsi starši in jo bodo nato nesli na občino in poslali tudi drugim oblastem. Na sliki (Fotostudio Reportage) starši dijakov šole Trinko na skupščini NOV INSTRUMENT ZA VASE VARČEVANJE CERTIFICATI DEL TESORO ZERO-COUPON Z DVELETNO ZAPADLOSTJO ■ Zakladne vrednotnice CTZ se koristijo od 30. avgusta 1995 in zapadejo 29. avgusta 1997, datum ko bodo vrednotnice izplačane. ■ Nove zakladne vrednotnice so ”Zero-coupon“, to pomeni, brez kuponov za izplačilo obresti. Ob podpisu varčevalci položijo, kakor pri BOT, nižjo vsoto kot je nominalna vrednost vrednotnice; ob zapadlosti, po dveh letih, prejmejo nominalno vrednost vrednotnice neto po davčnih odbitkih. ■ Vrednotnice so dodeljene z dražbo , ki je rezervirana bankam in drugim pooblaščenim operaterjem brez osnovne cene. ■ CTZ se lahko rezervirajo pri bančnih okencih do 13.30 dne 11. septembra. Banca dTtalia ne sprejema rezervacij. Za rezervacije in podpise ni predvidena nikakršna provizija. Najmanjši znesek za rezervacijo znaša 5 milijonov lir. ■ Cena, ki bo iznešena na dražbi in donos bosta objavljena v časopisju. ■ Vplačila vrednotnic, po ceni iznešeni na dražbi, je treba poravnati 15. septembra. ■ Vrednotnice materialno ne krožijo; posojilo je izdano z enojnim globalnim potrdilom, ki ga ima v depotizu Banca dTtalia. Ob podpisu niso prikazane vrednosti zadolžnic; to omogoča varnejše kroženje vrednotnic brez omejitve prenosljivosti. ■ CTZ se uradno kotirajo. ■ Podrobnejše informacije nudi vaša banka. TRŽIČ / NA MOČVIRNATIH TLEH BLIZU LUKE Mlad delavec obtičal pod 25-tonskim strojem Zahtevna vendar uspešna reševalna akcija Nenavadna nezgoda na delu je vCeraj sprožila obsežno reševalno akcijo na močvirnatem območju v bližini tržiške-ga pristanišča. 17-letni Maudi Biotto iz Benetk je upravljal velik, 25 ton težak stroj za izkope. Po naročilu družbe SNAM je podjetje Biotto (lastnik je Biot-tov ded) iskalo morebitne zakopane bombe na območju, kjer naj bi realizirali orjaški plinski terminal. Naenkrat je težak goseničar zaCel drseti navzdol, se nevarno nagnil in se globoko zaril v blato. Maudi Biotto je pri tem ostal vklenjen v blatu, z nogo pod težkim strojem. Gasilci so ga zaman skušali izvleči iz neljubega položaja, saj se je vsako vozilo pogrezalo v blato. Prišli so tudi potapljači, ker je plima grozila, da voda popolnoma zalije ranjenca. Poklicali so celo helikopter iz Aviana za dviganje težkih vozil, a tudi to je bilo zaman. Naposled so goseničarja z debelo vrvjo privezano na tovornjak od daleč vsaj toliko premaknili, da so lahko Biotta potegnili zi blata. S helikopterjem so ga prepeljali na Katinaro, kjer pa so mu ugotovili samo lažje poškodbe po nogah. Popoldne je že lahko zapustil bolnišnico in bo predvidoma okreval v 15 dneh. Stroj pa je ostal pogreznjen v blatu (na sliki - Fotostudio Reportage) in res ne vedo, Ce in kako ga bodo lahko izvlekli ven. KRMIN / PRIREDITVE LUTKE / "ALPE ADRIA PUPPET FESTIVAL" NA GRADU Razstava briških razglednic, jutri pa 10. vino miru Nocoj tudi furlanska ohcet . V Krminu bodo danes ln jutri Številne prireditve ob razglasitvi 10. jubi-iejnega vina miru. Rsrednja slovesnost bo jutri dopoldne, popoldne Pa bo pokrajinski praznik grozdja s sprevodom okrašenih vozov. Danes ob 18- uri bodo v palaCi Lo-eatelli odprli razstavo-Pokušnjo medu, ob isti Uri pa bodo na Trgu Can-celleria vecchia zaceli delovati kioski. . V današnjem sporedu izstopa ob 17. uri v zadružni kleti krminskih vinogradnikov odprtje razstave starih razglednic Brda-Collio-In den pcken”. Gre za zanimivo ur bogato razstavo vedut ua briške zaselke tostran ur onstran meje, ki si jo je v Prejšnjih mesecih v gradu Dobrovo že ogledaju na tisoče obiskovalcev. Razstava, ki jo je postavil Goriški muzej skupaj z novogoriškim filatelisc-nim krožkom F. Marušič ju s krminsko kulturno delovno skupino, bo v Krminu postavljena do 8. oktobra, prihodnje poletje pa se bo preselila v Pobrateni Friesach v Avstriji. Današnjega odprtja se bodo udeležili župani treh pobratenih občin Kr-u>in, Brda in Friesach. Obiskovalcem razstave bo na voljo bogat trijezic-u| katalog, ki prinaša tudi zanimive spise o zgodovini Brd in literaturi Ua tem območju. Poleg briških razgled-Uic bo v istih prostorih zadružne kleti na ogled Judi razstava “Le vertica-ji furlanskega umetnika buciana Ceschie, ki se Pri svojem umetniškem Ustvarjanju navdihuje prav v kmečkem okolju. Dvodnevni spored prireditev je letos še posebno bogat. V palači Loca-telli, kjer je postavljena razstava-pokušnja medu, bodo danes ob 18. uri podpisali listino o pobratenju s piemontskimi proizvajalci barbaresca, ob 20. uri pa bo na Trgu Cancelleria Vecchia furlanska ohcet in nato ljudski praznik. Osrednja prireditev ob razglasitvi vina miru bo kot rečeno jutri s pričetkom ob 10. uri pod velikim šotorom na prireditvenem prostoru katoliškega centra v Ul. Pozz-zeto. Prisotni bodo predstavniki oblasti (vladni podtajnik za kmetijstvo Mario Prestamburgo, deželni odbornik za kmetijstvo Beppino Zoppola-to in drugi), pisatelj Mario Rigoni Štern, igrala bo godba, nagradili bodo najuspešnejše vinogradnike, zatem pa bodo letošnje z umetniškimi nalepkami oplemenitene steklenice vina iz krmin-skega “vinograda miru” odposlali državnikom vsega sveta. Jutrišnji popoldanski spored bo prav tako zelo bogat: ob 15.30 bo sprevod vozov, godb in folklornih skupin, ob 17. (Trg Gane. Vecchia) koncert godb in folklornih plesov, nato nagrajevanje vozov, nastop “Witz or-chestra”, nagradna tombola, izvolitev briške lepotice, ples. V kioskih bodo poleg zlate kapljice ponujali tudi polento, saj so prireditelji povabili polentarje iz Verzegniša, ki bodo skuhali “najveejo polento na svetu”: tehtala bo vsaj 700 kilogramov. Nocoj zadnji predstavi lutkovnih gledališč Slušatelji lutkovne delavnice predstavijo svoje izdelke V četrtek zvečer se je goriškemu občinstvu na lutkovnem festivalu na gradu predstavil Antonio Panzuto s svojo predstavo “Ruote, ovve-ro Le impolverate visio-ni del signor Net”. Predstava v svoji celoti je bila porazna, zmanjkal je pravilni ritem, zmanjkalo je motivacij, vse kar se je dogajalo na odru, je bilo nepomembno, pa Čeprav se je “igralec” še tako trudil, da bi njegov dialog z radiom bil smešen. Vendar, pa je bilo tudi v tem večeru kar nekaj svetlih točk in to takrat, ko so glavno besedo imele lutke. Pralni stroj je tako postal cirkus, v katerem so nastopali vrvohodci, krotilci tigrov in akrobati, hladilnik se je odprl in ne- pričakovano postal Ope- predstavo, čeprav Anto-ra s stranskimi, žamet- nio Panzuto še zdaleč ni no-rdeCimi ložami. Te znal izkoristiti do konca izredne domislice so potenciala svojih domi-nekako izstopale iz osta- slic. lega dela večera in rešile Današnji program se bo zaCel ob 18.30 s predstavo slušateljev, ki so se v teh dneh udeležili lutkovnega laboratorija “Gitanerie”. Tečajniki bodo pripravili predstavo, z lutkami, ki so jih sami izdelali v teh dneh po skicah nič manj kot Pabla Picassa. Novorojene lutke bodo v rokah svojih stvariteljev izvedle ples na glasbo Manue-la De Falla. Ob 21.00 uri bo Teatro del Drago iz Ravenne predstavil Ostržka. Ob 22.15 bo slikar Ugo Sterpini Ugo, prijatelj Andre Bretona in uradni elan pariškega surealistiCnega gibanja v povojnih letih, prikazal ekzoteriCni ples lutk Ar-cheopteriyx. Na sliki: “živi” predmeti s predsinoCnje Pan-zutove predstave POMEMBNI BORČEVSKI SREČANJI Partizanski miting v Selcah Jutri na Lokvah svečana proslava 50-letnice osvoboditve Na Goriškem bosta te dni dve pomembni borčevski srečanji. V Selcah se je že sinoči zaCel tradicionalni partizanski miting goriškega pokrajinskega odbora VZPI-ANPI. Srečanje se bo nadaljevalo do ponedeljka, osrednja prireditev pa bo v nedeljo dopoldne s sodelovanjem tudi borcev iz Slovenije in Hrvaške. Sinoči se je miting začel z baklado do spomenika borcem proletarske brigade, ki so jo septembra 1943 oblikovali delavci ladjedelnice in drugi antifašisti s Tržiške-ga. Danes ob 17. uri bo na prireditvenem prostoru v Selcah svečanost ob podeljevanju priznanj in kolajn svojcem padlih, partizanom in antifašistom iz Ronk. Prireja jo VZPI, navzoč bo tudi vsedržavni predstavnik združenja. Jutri ob 10.30 pa bo kot rečeno osrednje srečanje. Skupaj s slovenskimi in hrvaškimi borci bodo predstavili predstavnikom družbenih in političnih sil sklepe s posveta srednjeevropskih združenj borcev v odporniškem gibanju. Vse dni do ponedeljeka bo v veCenih urah družab- nost s plesom, v ponedeljek pa prirejajo tudi veliko nagradno tombolo. Pomembna prireditev bo jutri ob 11. uri tudi na Lokvah, kjer bodo proslavili 50-letnico zmage nad fašizmom in nacizmom. Slavnostno besedo bo imel župan Mestne občine Nova Gorica Črtomir Špacapan, pozdravlja bosta tudi predstavnika ZZB NOV Slovenije in VZPI-ANPI, v programu pa bodo sodelovali tudi združeni moški pevski zbori, recitatorja, Goriški pihalni orkester, letalci in padalci. ODBOR ČLANOV KMEČKE BANKE sklicuje jutri, 10. septembra, ob 10. uri v kinodvorani Vittoria na Travniku zbor elanov banke. Govor bo o pomembnih sklepih v zvezi s skorajšnjo zapadlostjo .mandata komisarske uprave in zlasti o dokapitalizaciji. Vabljeni so vsi elani! KINO GORICA VITTORIA 16.00 »L’incantesimo del lago«. Risanka. 18.00-20.00-22.00 »Terrore dalla sesta luna«. I. Donald Suther-land. Ozv. Dolby stereo. CORSO 18.00-20.00-22.00 »Scemo e piu sce-mo«. Igrata Jim Carrey in Jeff Daniels. Vlom tatov v sinagogo Poskus kraje v goriški sinagogi v Ul. Ascoli je predsinoci povzročil velik alarm. Na poziv stanovalcev bližnjih hiš, ki so opazili, da so vhodna vrata sinagoge odprta in da so na njih vidni znaki vloma, je policija množično prihitela na kraj z dežurnimi izvidnicami letečega oddelka kot tudi agenti Digosa. Pri sinagogi imata namreč sedež Združenje Prijateljev Izraela in Mittelevro-pski inštitut za študije o judovski kulturi. Bali so se atentata oziroma politično obarvanega dejanja. Na sreCo ni bilo tako. Agenti so temeljito pregledali notranjost kompleksa in ugotovili, da je vse v redu. Slo je torej za obisk tatov, ki so zbežali pred prihodom policije praznih rok. Ugotovili so namreč, da iz sinagoge ni nic izginilo. Iz varnostnih razlogov je včeraj občinska uprava, ki je lastnik poslopja, dala prenesti vse dragocenejše zgodovinske predmete in dokumente na poveljstvo mestnih redarjev, kjer bodo ostali do popravila vhodnih vrat sinagoge in namestitve nove alarmne naprave. CIVILNA ZAŠČITA Shod prostovoljcev Jutri popoldne "air show" na letališču V Gorici bo danes in jutri 12. deželno srečanje prostovoljcev, ki delujejo pri civilni zaščiti. Središče dogajanja bo na letališču, kjer so v teh dneh postavili šotorišče za številne udeležence. Zlasti jutri pričakujejo kar nekaj tisoč sodelujočih. Uvod v jutrišnje prireditve bo posvet o problematikah ciovilne zaščite na območju Skupnosti Alpe Jadran, ki ga v sodelovanju s sociološkim inštitutom ISIG prirejajo danes dopoldne v grofovi dvorani na gradu. Popoldne se bodo na istem sedežu nadaljevala delovna srečanja, zveCer pa bo na letališču nastop folklorne skupine “Santa Gorizia” in ansambla Gi-gija Lo Reja. Osrednji dan bo kot rečeno jutri. Udeleženci se bodo zjutraj zbrali pred železniško postajo in šli nato v sprevodu do Travnika, kjer bodo poz- dravi in govori oblasti ter maša. Po kosilu bo na letališču glavni del srečanja s prikazovanjem opreme, dejavnosti in ekshibicijskimi nastopi pripadnikov najrazličnejših prostovoljnih enot civilne zaščite. Se posebno zanimiv bo za javnost pravcati “air show”, ki ga nalašč za to priložnost ob 14.30 prireja goriški aeroklub. Ob prikazu uporabnosti letal in helikopterjev za reševanje v raznih primerih potrebe, napovedujejo tudi sepktakular-ne polete zgodovinskih letal, s simulacijo zračnih dvobojev iz prve svetovne vojne, pa tudi akrobatske polete z jadralnimi letali ter druge zanimive točke. Obiskovalce pri tem opozarjajo, da bo na letališču prepovedano parkiranje in priporočajo, naj vozila pustijo pri pokopališču in na Ul. Fermi v industrijski coni. 10. SOSKA REGATA Jubilejna izvedba spusta s kajaki Jutri bo ob 11. uri Start 10. Soške regate v organizaciji Združenja slovenskih športnih društev v Italiji ter Kajak kluba Soške elektame iz Nove Gorice. Manifestacija bo pod pokroviteljstvom goriške in novogoriške občine. Organizatorji pričakujejo na jubilejni izvedbi spusta množičen odziv ljubiteljev vožnje s kajaki in kanuji. Start bo ob 11.uri pri Čolnarni kluba Soške elektrarne v Solkanu (pod jezom), cilj pa pod cestnim mostom pri Podgori. V primeru slabega vremena bo Start uro kasneje. Na cilju bo vsak udeleženec prejel topel obrok in spominsko kolajno. Organizirane skupine z najmanj 7 udeleženci bodo prejele pokal. Po spustu bo na sedežu društva Andrej Paglavec v Podgori družabnost z nagrajevanjem. ZSKD bo počastila A. Budala in V. Nanuta Delegacija goriške ZSKD se bo jutri ob praznovanju 50-letnice obstoja in delovanja poklonila spominu dveh svojih nekdanjih predsednikov. Na štan-dreškem pokopališču bodo s šopkom cvetja počastili spomin Andreja Budala in Viljema Nanuta. Zborno mesto za vse, ki se želijo udeležiti kratke svečanosti, je ob 9. uri na pokopališču v Standrežu. B_________ IZLETI SPD GORICA obvešCa, da je še nekaj mest za družinski izlet 17. septembra v Belo Krajino. Prijave na sedežu v sredo, od 11. do 12. ure, in v Četrtek, od 19. do 20. ure. @ ČRPALKE Danes in jutri so na Goriškem dežurne naslednje bencinske Črpalke GORICA AGIP - Ul. d’Aosta ESSO - Ul. Brass IP - Ul. Lungo Isonzo ERG - Ul. Brig. Re GRADIŠČE EP - Trg Unita TR2IC ESSO - Ul. Boito API - Ul. Cosulich MONTESHELL - Ul. Boito AGEP-U1. d'Aosta ROMKE MONTESHELL - Ul. Redipuglia ZAGRAJ API - Trg Garibaldi SLOVRENC AGIP - drž. cesta 56 KRMIN API - Drev. V. Giulia DOBERDOB CHEVRON - PalkišCe Ob važnem življenjskem dogodku je moja najveCja Čast Čestitati Mihaelu in Kristini veselo skupno življenjsko pot v imenu deželnega sveta stranke Slovenske skupnosti, izvršnega odbora in pokrajinskega sveta Mladinske sekcije ter v mojem osebnem imenu Alex Pintar Predsednik MS SSk elan dež. sveta SSk Sl SOLSKE VESTI RAVNATELJSTVO SREDNJE SOLE IVAN TRINKO V GORICI sporoča, da se bo pouk zaCel v ponedeljek, 11. septembra. Vsi dijaki, ki bodo obiskovali šolo v Gorici, naj se zberejo pred cerkvijo sv. Ivana ob 8.30. Po maši bodo v spremstvu profesorjev šli v šolo v ulici Cappella, kjer bo pouk do 12.30. Dijaki v Doberdobu, naj se zberejo pred šolo ob 8.15. Po maši bo pouk do 12.30. SDZPI prireja v š. 1. 1995/96 naslednje tečaje: windows office (win-dows, winword in excel) 100 ur (dva tečaja), začetniški tečaj angleščine (100 ur), knjigovodstvo (80 ur), teCaj o telesni zaznavi in govorici (30 ur), tehnike prodaje (30 ur) in marketing za obrate v vinogradništvu (20 ur). Vpisovanje do 15. septembra, na sedežu v ul. della Croce 3, tel. 81826, vsak dan razen sobote od 9. do 13. ure. GLASBENA MATICA - GORICA sprejema prijave za šolsko leto 1995/96 za: godala, pihala, tolkala in predšolsko glasbeno vzgojo. Informacije na tajništvu šole v Ul. della Croce 3, še do 15. septembra od ponedeljka do petka od 11. do 16. ure (tel. 531508). SLOVENSKI CENTER ZA GLASBENO VZGOJO EMIL KOMEL obvešCa starše in učence, da se redni šolski pouk na sedežu v Gorici se začne v ponedeljek, 11. septembra. □ OBVESTILA . DIJAŠKI DOM SIMON GREGORČIČ sporoča, da je v teku vpisovanje za šolsko leto 1995/96 do zasedbe razpoložljivih mest. Informacije in prijave v upravi doma, tel. 533495. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV in KRUT bosta poskrbela (ob zadostnem številu prijav) za prevoz na plavalne ure v ogrevani bazen v Gradežu in sicer vsako sredo zjutraj, začenši s 4. oktobrom. Prijave na sedežu društva in pri g. Anamariji Terpin v Ul. Malta 2, tel. 531644, do 13. septembra. KRUT prireja zdravljenje v Šmarjeških toplicah v dveh izmenah od 24. septembra do 4. oktobra ter od 4. do 14. oktobra. Prijave sprejema g. Anamarija v Ul. Malta 2, tel. 531644. POGREBI Danes: 9.00, Rita ta-glianut, vd. Galbato iz splošne bolnišnice v LoC-nik; 13.15, Onorio Liberale z glavnega pokopališča v Krmin. NA KRATKO Plesni teater Igen gostuje Studio za Ples Celje in Plesni teater Igen, po uvodnem delu v Piranu potuje na evropski festival v Romunijo, po vrnitvi iz Bolgarije pa na 2. Internacionalni tekmovalni nastop v okviru »Alpe Adria« v Udi-nah, ki bo 23. septembra. Med 5.-11. septembrom bo v romunskem mestu Bourgase potekal evropski festival pesmi, kjer bo sodelovalo več kot dvajset evropskih držav. Na festival so organizatorji povabili Igen po uspešnem gostovanju v Varšavi, nastopili pa bodo s koreografijo Pobegnimo v svetlejšo prihodnost, koreografa Igorja Jelena, ki je gostovala že v petnajstih državah. Na svoj način se bodo potrudili promovirati našo državo. V Italiji se bodo predstavih s koreografijo Šepet in Pobegnimo v svetlejšo prihodnost. Na tekomovanju se bodo predstavih plesalci sodobnega plesa in baleta iz dežel med Jadranom in Alpami. Gostovanji bo omogočilo Ministrstvo za šolstvo in šport in Urad za mladino RS. (K. 2.) Družinska saga in vojaške zgodbice LJUBLJANA - Včeraj so v Domu sindikatov v Ljubljani predstavili dve knjižni noviteti, in sicer 5. in 6. nadaljevanje sage o primorski in prekmurski družini Lipa zelenela je Bogdana Novaka in zbirko 17 duhovitih zgodbic o vojaškem življenju Dobri vojak Staneta Pečka. Obe knjigi sta izšli pri Delavski Enotnosti. (V. U.) Restavrirane slike v Uffizih LJUBLJANA - V Galerii degli Uffizi v Firencah so po daljšem restavriranju javnosti ponovno dostopna štiri dela italijanskih slikarjev, in sicer Pietra Perugina, Rossa Fiorentina, Jacopa Pontorma in Gragoria Paga-nija. Dela, med njimi dve (Rosso, Pontormo), ki ju je poškodovala znana bombna eksplozija v Uffizih leta 1993, bodo v ustanovi (sale deli’ Archivio) na ogled le do konca tega meseca. (V. U.) r Konec sezone počitniškega branja LJUBLJANA - Z začetkom novega šolskega leta se bo v ljubljanskih knjižnicah spet povečala izposoja študijskega gradiva, šolskega čtiva in strokovne literature. V vročih poletnih mesecih, ko imajo ljudje več prostega časa, se je povečalo povpraševanje po lahkotnem branju. To obdobje bi lahko imenovali tudi sezona počitniškega branja. Bralci so si izposojali predvsem knjige z nezahtevno vsebino, pogosto je šlo za ljubezenske romane. Zaključki takšnih del so si dokaj podobni, saj je konec po nepredvidljivih zapletih in razpletih skoraj vedno srečen. Zlasti bralke zelo rade posegajo po knjigah, ki ponujajo beg iz vsakdana. Avtorice takšnih romanov so Victoria Holt, Danielle Steel, Mary Wesley, Barbara Taylor Bradford in Uta Da-nella. V knjižnici Otona Zupančiča v enoti Delavska Knjižnica uvrščajo med poletno branje tudi kriminalke, kot so Izza kongresa ali Umor v teritorialnih vodah avtorice Maje Novak ali Strah pred naslikanim vragom Ruth Rendell. Zelo priljubljene so tudi kriminalke Agate Christie, ene od najbolj znanih pisateljic tega žanra. Takšne knjige bere določen krog ljudi, medtem ko obstaja tudi krog bralcev, ki kljub poletni sezoni posegajo po kakovostnem leposlovju. Sem sodi zbirka XX. stoletje, ki je zelo iskana. Kot najbolj brane avtorje iz te zbirke lahko omenimo Edith VVharton, VVilliama Burroughsa, Manuela Puiga. Med slovenskimi avtorji sta bila najbolj brana Drago Jančar in Tone Perčič. Bralci si veliko izposojajo poljudnoznanstveno literaturo, predvsem s področja psihologije. Zdaj je na knjižnem trgu prava poplava različnih knjig z nasveti za samopomoč v stiski, o tem, kako premagati strah, nastopati v javnosti in podobno. V času poletne sezone so bili zelo iskani turistični vodniki. Veliko povpraševanje vlada tudi za novi turistični vodnik z naslovom Slovenija, turistični vodnik. V njem so predstavljene potovalne smeri, primerne za krajša ali daljša potovanja, ki zajemajo naravne in kulturne znamenitosti Slovenije. Vse leto je zelo iskana tudi slovenska literatura s politično vsebino. Trenutno bralce zanima delo Eda Ravnikarja Udbomafija, 7 let pozneje Janeza Janše, Vmesni čas Miha Brejca in Operacija Marinec Vladimirja Voduška. Kot so nam povedali v knjižnici Otona Zupančiča, imajo zaradi velikega povpraševanja dostikrat na voljo premalo izvodov. To je odvisno od zvrsti literature in tudi povpraševanja po njej. Tako imajo navadno po šest izvodov leposlovnih knjig, to velja tudi za gradivo za šolsko branje, pri strokovnih delih imajo navadno od dva do štiri izvode, tujejezična strokovna literatura pa je v enem izvodu. Starost bralcev je različna - od najmlajših do upokojencev. V enoti Delavska knjižnica imajo približno devet tisoč članov, knjige pa si izposojajo tudi bralci, ki so vpisani v drugih enotah. Aleksandra Zorko FILM / POROČILO S FESTIVALA V BENETKAH Atraktivnost črnske subkulture BENETKE - Na 52. beneškem filmskem festivalu je na tekmovalnem sporedu med novinarji in občinstvom veliko zanimanje sprožil »čmsko-narkomanski« subkultumi film Clockers priznanega režiserja Spikea Leeja. Špike Lee je leta 1986 v Cannesu očaral publiko s svojim hecnim in »seksi« filmom She’s gotta Have It, v zadnjem času pa s filmi Jun-gle Fever, Malcom X in Brooklyn. V njegovih filmih igrajo temnopolti igralci, medtem ko dobijo »beli« le stranske vloge. Špike Lee je obseden z črnsko glasbo, ki jo uporablja kot ozadje tudi med dialogi, glasba je namreč vedno v ospredju. Morda se v tem kaže vpliv njegovega očeta, jazz glasbenika, ki je zvočno opremil nekatere njegove filme. Oče je bil v zapora zaradi heroina, kar je morda razlog, da se je Špike lotil teme črnske narkomanske subkulture, ki jo je na šeststo straneh fragmentarno opisal Richard Priče v uspešnici Clockers. Leta 1992 je avtor zanj prejel nagrado National Book Critics Circle Award. To je urbana drama, portret mestnega življenja, zlasti Brooklyna. Pravo odkritje filma je mladi naturščik, nosilec glavne moške vloge - Strike - ki ga je odigral devetnajstletni Mekhi Phifer, ki so ga izbrali med več tisoč kandidati. V naslednjem projektu se bo Špike Lee posvetil ženskemu spolu, snemal naj bi namreč film o vročih telefonskih linijah, v katerem naj bi glavni vlogi igrali Madonna in Naomi Campell... Silhueta Orsona VVellsa, s klobukom in pelerino, takšen je plakat filma Orson Welles - The One Ban Band, biografije, ki jo je skupaj z Vasilijem Silovicem posnela njegova sopotnica v zadnjih letih Oja Kodar. Igralec, pisec, režiser, slikar, lutkar in čarovnik Orson Wells, nerazu- mljeni genij, ena od najizvirnejših filmskih osebnosti, večni popotnik s kovčkom za prenosno montažno mizo se v tem filmu ne predstavlja kot avtor Državljana Canea, Othella ali Veličastnih Am-bersonovih. Film je posvečen njegovemu nedokončanemu opusu po letu 1975, ko se je vrnil v Ameriko po nagrado ameriškega filmskega instituta za življenjsko delo. Po tem je z Ojo Kodar snemal projekte, ki jih ni dokončal. Tdc-šni so Deep (zaradi finančnih težav so ga snemali Jadranu namesto na Pacifiku), Beneški trgovec (posnet v Dalmaciji namesto v Benetkah) in Other Side of the Wind (posnet v njegovi hiši in avtomobilu). Oja v filmu pripoveduje, da je bil Orson Wells krasen Romeo in obenem -čudovita Julija. Francoska novovalovska režiserka Agnes-Varda je posnela film o Jacquesu Demyju, znanem francoskem cineastu, v njem pa nastopajo Anouk Aimee, Catherine De-neuve, Jeann Morreau, Harri-son Ford... Benetke občuduje tudi Woody Allen, ne zaradi festivala, ampak kot mesto, kjer bo kmalu začel snemati musical z Julijo Roberts. Woody Allen je v teh dneh prispel v Benetke, vendar ne na Lido, saj se festivalov ne udeležuje. Njegovo Mighty Aphrodite prikazujejo zunaj tekmovalnega sporeda. Allen je tokrat združil sodobno komedijo (glavno prizorišče je Manhattan) z elementi tragedije, in sicer je uporabil grški zbor, te prizore pa je posnel v nekem starogrškem amfiteatra v Italiji... Najbolj znan španski režiser Carlos Saura se je tokrat predstavil s flamenkom. Film predstavlja zgodovinsko vrednost tega priljubljenega španskega plesa, odlično pa ga je posnel trikratni oskarjevec Vittorio Storaro. Nizozemci so razočarah s filmom The Flying Dutc-hman, še bolj je razočaral Se-an Perm s svojim dragim filmom The Crossing Guard, ki ga je občinstvo izžvižgalo. Pomagali mu niso niti Jack Nickolson, niti Angelica Hu-ston, niti odličen snemalec Vilmos Zsigmond. Italijani so se skromno predstavili s Tor-natorejevim filmom L’uomo delle stelle in s filmom Etto-reja Scola Romanzo di un gi-ovane povero. Olga Pajek Spremljanje festivala je omogočilo Gauloises Blondes Images. ___________BENEŠKI FESnVAL____________ Podelili prve zlote leve BENETKE - Včeraj so na 52. mednarodnem filmskem festivalu v Benetkah podelili zlate leve za življenjsko delo. Letošnji nagrajenci so Woody Allen, Alain Resnais in Martin Scorsese. Ob stoletnici filma so na festivalu in bienalu podelili še pet zlatih levov, posvečenih italijanskemu filmu. Zlate leve so prejeli režiser Giuseppe De Santis, producent Golfredo Lombardo, skladatelj Ennio Morricone ter igralca Alberto Sordi in Monicca Vitti (O. P.) Španski tenorist Jose Carreras (Foto: arhiv FL) Premagal je bolezen in se vrnil pred poslušalce LJUBLJANA - V ponedeljek, 11. septembra, bo v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma ob 20. uri pel sloviti tenorist Jose Carreras, in sicer skupaj s Špansko sopranistko Isabel Ray. Spremljal ju bo orkester Slovenske filharmonije pod vodstvom Elia Boncompagnija. Katalonec Jose Maria Carreras se je rodil v Barceloni 5. decembra leta 1946. Sprva ga je privlačil študij kemije, pozneje pa se je vendarle posvetil študiju petja pri Jaime-ju F. Puigu na barcelonskem konservatoriju. Etebitiral je kot enajstletni fantič v vlogi Trujamana v operi Manuela de Falle Lutke mojstra Pedra (Retablo de Maese Pedro). V študijskih letih je zmagal na slovitem mednarodnem pevskem tekmovanju Giuseppe Verdi v Parmi, profesionalno pa je zaslovel leta 1970 v družbi s Monserrat Ca-balle v Bellinijevi operi Norma, in sicer v vlogi Flavija. Od takrat naprej so ponudbe za nastope kar deževale in Carreras je postal reden gost največjih opernih odrov. Leta 1964 je doživel velik uspeh v Metropohtanski operi in londonskem Covent Gardnu. Leta 1975 je prvič nastopil v milanski Scali in od takrat velja za vodilnega interpreta oper itafijanskih skladateljev. Zaslovel je tudi v filmski različici musicala Zgodba z zahodne strani Leonarda Bernsteina. S svojim žametnim glasom se je postavil ob bok mogočnima Placidu Domingu in Lucianu Pavarottiju. Skupaj so v 80. letih poštah slovita pevska trojka, ki je v takšni meri razširila priljubljenost opernih arij, da so postale tudi komercialne uspešnice. Pred leti se je Carreras zaradi levkemije povsem odmaknil iz pevskega sveta, vendar je pozneje nenadoma ozdravel. Poln življenjske energije se je vrnil med svoje zveste poslušalce in takšnega pričakujemo tudi na ponedeljkovem ljubljanskem koncertu, M ga je omogočil Petrol. (M. Z.) ________UPORABNE UMETNOSTI / ŽOLA FAMUL STUART__________ Famul Stuart - šola za veščine rok in duha LJUBLJANA - Sola uporabnih umetnosti Famul Stuart je bila ustanovljena leta 1994. To je šola akademijskega tipa z oddelkom za grafiko, keramiko, kiparstvo ter kon-servatorstvo in restavratorstvo. Njen glavni namen je izšolati ljudi, ki bodo obvladali osnovno znanje s teh področij in bodo usposobljeni za delo pod strokovnim vodstvom (izvajanje konservatorsko-restavratorskih del, tiskanje umetniških grafik drugih avtorjev...), pogojno pa tudi za samostojno delo (keramika, grafika...). »Sola zapolnjuje vrzel pomanjkanja »vmesnih« kadrov, se pravi tistih, ki bodo tehnološko dovolj podkovani, hkrati pa bodo imeli dovolj visoko stopnjo umetniške vzgoje. Katera stran bo pri posamezniku močneje zastopana, je odvisno od njega samega. Trudimo se, da bi študente čimbolj individualno obravnavali.« (Iz publikacije FS) Pouk poteka pod vodstvom akademskih kipa-. rjev, slikarjev, grafikov, re- stavratorjev in umetnostnih zgodovinarjev. Predavatelji so naslednji: kiparstvo - Rene Rusjan, keramika - Boštjan Potokar, risanje - Zmago Lenardič, restavratorstvo - Miran Prodnik, tehnologija - Drago Rozman, likovna teorija - Iris Skubin, umetnostna zgodovina - Alenka Lukman Košir in grafika -Boge Dimovski. Poleg njih se v delo vključujejo tudi gostje, ki jih k sodelovanju povabijo nosilci predmetov. Prizadevajo si za čim tesnejše povezovanje z izvajalci in uporabniki restavratorskih, kiparskih in podobnih storitev, študente pa skušajo v kar največji meri seznaniti s praktično uporabo znanj, ki jih dobijo v Soh. Za uspešno opravljen letnik mora študent opraviti zaključne naloge pri posameznih predmetih. S tem lahko preide v višji letnik -ali pa v drugem letniku možnost zagovora diplomske naloge. Z diplomo šola potrdi uspešno zaključeno šolanje po njenem programu. Program šole ni verificiral zavod za šolstvo. Sudentje so poleg rednega programa v preteklem šolskem letu sodelovali pri urejanju naravnega parka Drenov grič, v likovni delavnici v okviru projekta Voda in kipi '95, udeležili pa so se tudi dvodnevne ek- skurzije po slovenskem Primorju in Istri. Poleg rednega šolskega programa v šoli potekajo popoldanski tečaji in delavnice iz omenjenih likovnih tehnik, razen tega pa se je mogoče naučiti tudi kitajske kaligrafije, batika, slikanja na svilo, barvanja z rastlinami in podobno. Prijave sprejemajo vse leto, tečaj pa se začne takoj, ko se oblikuje skupina. Skupaj z združenjem staršev in otrok Sezam prirejajo tudi otroške kiparske delavnice. Prijave sprejema Sezam na telefonski številki 061/125-41-11. Vpis v šolskem letu 1995/96 v prvi in drugi letnik restavratorstva, keramike in kiparstva ter v enoletni program grafike - klasične tehnike bo potekal od 11. do 15. septembra letos. llgg Hl§§ I s tOLA UPORABNIH UMETHO*T Podrobnejše informacije lahko dobite v času uradnih ur na šoli, in sicer ob torkih in četrtkih od 10. do 12. ure. Zunaj tega časa so informacije na voljo na telefonski številki 061/329-412-Sola uporabnih umetnosti Famul Stuart ima prostore v gradu Fužine, Studenec 2a, v Ljubljani. Lidija Bučar AMERIKA / METEOROLOGI BUDNO SPREMLJAJO MUHASTO POT ORKANA Luis - eden najsilovitejših orkanov v 20. stoletju Skoraj povsem je uničil Zavetrne otoke MIAMI - Center za orkane v Miamiju budno spremlja tropski orkan Luis, ki je v prejšnjih dneh razdejal Male Antile. Včeraj je bilo Luisovo »oko« na. 23° severne širine in 23° 12' zahodne dolžine, Približno tisoč kilometrov jugo-jugozahodno od bermudskih otokov. Zdaj se pomika proti severozahodu, in sicer s hitrostjo 21 kilometrov na uro. veter v njem se je vnovič okrepil, v Miamiju pa uPajo, da se bo v prihodnjih urah usmeril proti se-Veru in prizanesel atlantski obali. S satelitskega rtieteorološkega posnetka je razvidno, da je Luis eden največjih orkanov v tem stoletju. Britanski otok Anguilla so razglasili za ogroženo območje, predsednik otoške vlade Hubert Hughes Pa je zaprosil za mednarodno človekoljubno po-aroč. Združene države Amerike so na Male Antile oo zdaj poslale pomoč v višini sto tisoč dolarjev, vsi pa se zavedajo, da je to zgolj kaplja v morju po-heb. Orkan je na otokih uničil telefonsko in elek-oično omrežje, več tisoč ljudem pa je uničil njiho-vp domove. Prizadel je predvsem turizem, saj je ve-cma hotelov in drugih turističnih objektov uniče-Oih ali zelo poškodovanih. Turistični delavci se tu-. bojijo negativne propagande, saj je med šestnaj-shini žrtvami orkana velik delež turistov. Žrtev bo nedvomno še več, ker menda pogrešajo več kot de-Set °seb. (telefoto AP) NOVICE Na Filipinih je vulkansko jezero povzročilo katastrofo COTABATO (FILIPINI) - V poplavah, ki jih je povzročilo rušenje kraterja ognjenika Parker, v katerem je bilo vulkansko jezero, je življenje izgubilo 40 oseb, približno štiristo pa jih pogrešajo. Voda je vdrla v deset vasi, trupla pa so našli tudi sto kilometrov daleč. Včeraj je iz Manile odletela na Mindanao skupina izvedencev, med katerimi je tudi več vulka-nologov. Trenutno namreč ni jasno, ali je tragediji botrovalo tropsko deževje, ali pa je bilo rušenje kraterja znak, da se ognjenik Parker prebuja. Reševalci si prizadevajo, da bi poskrbeli za pet tisoč ljudi, ki jim je voda odnesla vse imetje. Žrtve monsuna NEW DELHI - Silovito monsunsko deževje je v Indiji povzročilo katastrofalne poplave, ki so zahtevale 29 življenj, več tisoč ljudi pa je ostalo brez domov. Samo v New Delhiju je brez strehe nad glavo 50 tisoč ljudi, saj je reka Jamuna prestopila bregove in poplavila predmestja. Vse cestne in železniške povezave z glavnim mestom so pretrgane, položaj pa se iz ure v uro slabša. . Samomor najstnika LONDON - Neki petnajstletni britanski dijak, oboževalec ameriškega rock zvezdnika Kurta Cobaina, ki je lani napravil samomor, si je na podoben način vzel življenje. Policija je ugotovila, da se je ubil s strelom v usta. Najstnikova prijateljica je povedala, da je bil fant dalj časa potrt, da pa ji ni zaupal, kaj namerava storiti. ZDA / LETA 1862 ZADNJI PODOBEN PRIMER Spolno nadlegovanje je senator plačal z izključitvijo iz kongresa VVASHINGTON - Po dolgi in burni preiskavi se je podpora republikanske stranke postopno ohladila, tako da je etična komisija ameriškega senata naposled lahko obračunala z republikanskim senatorjem in predsednikom finančne komisije Bobom Packvvoodom, ki je moral odstopiti, Ce se je hotel izogniti izključitvi iz kongresa. Oregonskega senatorja so obtožili spolnega nadlegovanja vsaj sede-umajstih sodelavk, in sicer v času od leta 1969 do leta 1990. Očitali so mu tudi druge nepravilnosti - oviral je preiskavo in bivši ženi skušal priskrbeti delo, tako da je nekaterim kongresnikom v zameno obljubljal usluge. Od časov državljanske vojne je Packvvood prvi senator, ki si je s svojim obnašanjem prislužil izključitev iz senata. Zadnjič se je kaj takšnega zgodilo, ko so morali leta 1862 senat zapustiti trije senatorji iz Indiane in Missourija, ker so podpirali boj južnih držav proti severnim. Etična komisija, ki jo vodi republi- kanski senator Mitch McConnell, je po treh letih dela soglasno glasovala o usodi senatorja Packvvooda. S podpredsednikom komisije, demokratom Richardom Bryanom, je McConnell včeraj objavil sklepe komisije in predstavil dokumente v zvezi s preiskavo, ki obsegajo več kot deset tisoč strani. Packvvooda je ostro kritiziral, češ da bi si pred sodiščem s svojim obnašanjem zaslužil od deset do šes-tnajst mesecev zapora. Obtoženec je najprej jezno izjavil, da je sklep etične komisije nepravičen in sramoten, njeno ravnanje pa bolj podobno tistemu pri španski inkviziciji kot pri ameriškem senatu. Že naslednjega dne je skrušen govoril pred senatom in izjavil, da se dobro zaveda sramote, ki ga je doletela v zadnjih treh letih in da zato ne želi več povzročati sramote senatu in ga spoštljivo zapušča. Njegova edina alternativa je bila čakanje, da bi ga iz senata izključili, kar se je zadnjič zgodilo pred 130 leti. (telefoto AP) ZDA / NAGRADNI VEČER MTV Največ nagrad mladi temnopolti skupini ILC Madonna in Michael Jackson sta dobila le po eno nagrado NEW YORK - Glasbena televizijska mreža MTV je že dvanajsto leto zapored priredila slovesnost ob podelitvi nagrad za najboljši video leta. Nagrada MTV tekmuje s prestižnejšo nagrado Grammy, le da je tu poudarek na videospotih, ki tekmujejo v devetnajstih kategorijah. Najbolj uspešna je bila skupina TLC, ki jo sestavljajo tri mlade pevke. Za svojo pesem VVaterfalls, ki govori o življenju v črnskem getu, so prejele štiri nagrade. Med tekmeci sta bila tudi Michael in Janet Jackson, ki sta bila nagrajena za video pesmi Scream. Tudi Madonna je dobila samo eno nagrado, in sicer za najboljši ženski video s pesmijo I Dream of Jeannie. NOVICE Nadaljevanje irsko-britanskih pogajanj BELFAST (Reuter) - Britanski premier John Major je zanikal poročila, da so pogajanja o položaju Severne Irske zaradi stališč Sirm Feina zašla v krizo. Britanska vlada bo še naprej zahtevala, da pripadniki tre po petindvajsetih letih terorističnih napadov predajo orožje. Major je poudaril, da bodo protestantske skupine zavračale pogajanja, vse dokler Ira ne bo zaCela izročati orožja. Prav vprašanje razorožitve vseh paravojaških skupin na Severnem Irskem je v ozadju petkove prekinitve pogajanj. Zaradi nasprotovanja katoliških in protestantskih skupin se lahko britanska in irska vlada odločita, da bosta nadaljnje predloge oblikovali sami, kar naj bi po izjavi britanskega diplomata olajšalo pogajanja. Sprememba beloruskega volilnega zakona MINSK (dpa) - Beloruski parlament je podprl odločitev o spremembi volilnega zakona. Poslanci so sprejeti zakon, s katerim so obvezen odstotek volilne udeležbe, ki je potreben za veljavnost volitev, znižali na 25 odstotkov. Na beloruskih parlamentarnih volitvah maja je bilo namreč v novi parlament izvoljenih premalo poslancev, saj je bila v večini volilnih okrožij volilna udeležba nižja kot petdeset odstotkov. Naknadne volitve bodo potekale 29. novembra. RUSIJA NASPROTUJE ŠIRITVI ZVEZE NATO Jelcin svari pred novo delitvijo Evrope Ostra obsodba napadov na bosanske Srbe MOSKVA (dpa) - Ruski predsednik Jelcin je zaradi novih zračnih napadov zveze Nato v Bosni posvaril pred širitvijo Nata na Vzhod in pred morebitnim novim sporom v Evropi. »Bila bi velika politična napaka, Ce bi se Nato razširil,« je vCeraj dejal na tiskovni konferenci v Moskvi. Le nekaj tednov po težavah s srcem je 63-letni Jelcin pred zbranimi novinarji nastopil zelo dobre volje. Povedal je, da bo o morebitni kandidaturi na predsedniških volitvah junija 1996 odločal šele po parlamentarnih volitvah, ki bodo decembra. Na parlamentarnih volitvah se po lastnih besedah ne bo zavzel za nobeno stranko. Dejal je, da se je stališče Rusije o sporu na oze- Ruski Kozaki se zbirajo pred manifestacijo na moskovskem Rdečem trgu (Telefoto: AP) NEREŠENA VPRAŠANJA MED ŠPANIJO IN MAROKOM Ribiški spor ogroža maroško zbliževanje z Evropo Čeprav okoliščine silijo državi k sodelovanju, so njuni odnosi vse prej kot dobrososedski MADRID - Španija in Maroko, ki ju loCi le 14 kilometrov široka morska ožina, imata nerešenih vrsto vprašanj, najbolj sporna pa zadevajo ribolov, položaj eksklav Ceuta in Melilla, trgovino z mamili in ilegalno priseljevanje. Španska vlada vedno znova opozarja na »trmoglavost« maroških pogajalcev z Evropsko unijo, kar zadeva sporni ribolov. Zaradi tega so ogorčeni španski ribici v južnošpanskih pristaniščih blokirali skladišča z maroškimi izdelki in večkrat zahtevali prekinitev vseh trgovinskih odnosov z Marokom. Španija je celo zagrozila, da bo prepredla maroška pogajanja o asociacijskem sporazumu med Evropsko unijo in Marokom, Ce ribiški spor ne bo rešen. Po mnenju diplomatov bodo maroški državniki skušali izkoristiti teždve, s katerimi se sooča španska socialistična vlada, ki naj bi bila zaradi številnih škandalov nesposobna voditi pogajanja o ribolovu. V torek je prišlo do novega incidenta v meddržavnih odnosih: v Ceuti so španske oblasti potnikom v veC sto maroških vozilih odvzele vsa živila. Iz Madrida so sporočili, da so ukrep narekovali varnostni razlogi, saj v nekate- rih delih Maroka razsaja kolera, zato ne kaže iskati povezave z ribiškim sporom. Ribici iz Ceute so takoj izkoristili priložnost in od lokalnih oblasti zahtevali, naj prepove prodajo vseh maroških živil. Dnevnik Melilla Hoy je po incidentu opozoril, da se bodo dvostranski odnosi še poslabšali: »Melilla in Ceuta (Rabat zahteva njuno priključitev k Maroku) najbolj občutita poslabšanje odnosov po vsakem novem špansko-maro-škem sporu.« Poznavalci razmer poudarjajo, da je zaradi zgodovinskih razlogov in zemljepisne lege eksklav ob Sredozemskem morju na severu Maroka povsem razumljivo, da prihaja do nesporazumov prav na območju Melille in Ceute; spore slikovito primerjajo z družinskimi prepiri. »Ce zanemarim ^zakonsko nesoglasje1, moram vendarle poudariti, da zagovarjam tesnejše povezovanje med državama na vseh področjih,« je prejšnji teden izjavil španski minister za ribištvo Luis Atienza in poudaril, da je Maroko »vzor stabilne magrebške države«. Po pisanju madridskega El Paisa je dvajset let po koncu kolonializma prav zaradi nerešenih vprašanj zrasel »visok zid« med državama, Čeprav sta kljub medsebojni nezaupljivosti in vedno novim obmejnim sporom prisiljeni sodelovati. Na gospodarskem področju je trgovinska bilanca veliko bolj naklonjena Španiji (presežek v meddržavni menjavi znaša 20 milijard pezet). V Maroku ima svoje obrate nekaj veC kot 800 španskih podjetij, Španija je za Francijo tudi najveCja vlagateljica v maroško gospodartsvo, v Španiji živi okrog sto tisoč Maročanov. Junija je maroški notranji minister Dris Basri ' obiskal Madrid; v zadnjih šestnajstih mesecih je bil to prvi obisk kakega maroškega ministra v Španiji. Basri je skušal omiliti napetost med državama, ki sta sklenili sporazum o tesnejšem sodelovanju med policijama v boju proti trgovini z mamili. Glede ilegalnega priseljevanja Madrid opozarja, da Maroko ne uresničuje vseh točk sporazuma iz Rabata, po katerem naj bi maroške oblasti preprečevale ilegalen prehod državne meje prišlekom z ahtiške celine. Po treh letih/ko se je število ilegalnih prehodov meje zmanjšalo, je zdaj na andaluzijskih plažah opaziti Čedalje veC temnopoltih tujcev. Claude Casteran / mlju nekdanje Jugoslavije spremenilo, potem ko se je spremenil tamkajšnji položaj. Znova je poudaril, da »bombardiranje nima pravne osnove«, ker Varnostni svet ZN ni sprejel primerne odločitve o tem. »In nihče ni nic vprašal Rusije,« je dejal. Jelcin je znova pozval k sklicu mirovne konference, katere naj bi se udeležile vodilne zahodne industrijske države G-7, Rusija in vse sprte strani v Bosni. Dejal je, da so letalski napadi Nata pokazali, kaj se utegne zgoditi, Ce se bo Severnoatlantska zveza razširila na Vzhod. Rusija bi se v primem širitve Nata tesneje vojaško povezala z nekdanjimi sovjetskimi republikami, Evropa pa bi se spet razdehla na dva bloka - in znova bi grozila konfrontacija med njima. Jelcin je zvezo Nato pozval, naj se iz vojaške organizacije prelevi v politično, in zavrnil kritike, da se je njegov odnos do spora v nekdanji Jugoslaviji spremenil le zato, ker se je v Rusiji zaCel predvolilni boj. Na tiskovni konferenci je v zvezi s parlamentarnimi volitvami v Rusiji, ki bodo 17. decembra, dejal, Boris Jelcin je znova videti čil in odločen (Telefoto: AR) da je položaj v državi zapleten. Ocenil je, da možnosti za uspeh volilnega bloka Naša hiša Rusija, ki ga vodi premier Viktor Cemomirdin, niso večje kot možnosti drugih vodilnih strank, čeprav kritiki menijo, da Cemomir-dinov blok predstavlja »stranko politične moči«. Jelcin je še izjavil, da »politično ne bo sodeloval na volitvah, da pa podpira stranke, ki se zavzemajo za nadaljnjo demokratizacijo Rusije, nadaljevanje reform in socialno zaščito prebivalstva. V predvolilni boj bo Jelcin po lastnih besedah posegal le v primeru, Ce bo treba zaščititi rusko ustavo, za katero kot predsednik odgovarja. Dodal je še, da ni mogoCe dopustiti, da bi prišli na oblast skrajneži. Ostro je kritiziral tudi rusko zunanje ministrstvo pod vodstvom Andreja Kozi-rjeva in zagrozil, da bo primerno ukrepal, Ce se položaj ne bo izboljšal. Ni pa želel povedati, ali razmišlja o tem, da bi Ko-zirjeva odpustil. Gospodarski položaj Rusije pred volitvami je previdno ocenil kot pozitivnega: rusko gospodarstvo po njegovih besedah sicer še ni stabilno, toda na nekaterih področjih je doseglo očiten napredek. »Konec leta bomo že imeli gospodarsko rast,« je menil. Prihodnjo nedeljo bo Jelcin, ki na tiskovni konferenci ni kazal znamenj utrujenosti, odpotoval v Črnomorsko letovišče Soci, kjer si bo privoščil dvotedenski oddih. KANADA Indijanci izkopali bojno sekiro Russell Blinch / Reuter TORONTO - Zadnje poletje je pri kanadskih Indijancih izzvalo veliko nezadovoljstva. Veriga nerešenih zahtev po nekoC njihovi zemlji, veliko zmanjševanje zveznih programov za prvotne naseljence in skrajna revščina številnih kanadskih domorodcev so pripeljali do skrajnega razočaranja in nezadovoljstva. V sredo je policija v strelskem spopadu v pokrajinskem parku Ippervvashu, ki so ga zavzeli indijanski skrajneži v južnem Ontariu, enega domorodca ubila, dva pa hudo ranila. Dogodka sta nadaljevanje vrste spopadov v zadnjih nekaj mesecih, o katerih Indijanci pravijo, da se bodo v prihodnje še bolj razplamteli. »V državi zdaj kar vre,« je dejala Diana Jardine, direktorica Kongresa prvotnih naseljencev v Ottawi. »V ljudeh se kopici brezup.« V Kanadi prebiva 565 tisoC Indijancev. Pritožujejo se, da so skrajno razočarani zaradi dolgoletnih pogajanj z zvezno vlado o zemljiških zahtevah. Včasih sporazuma tudi po sklenitvi ni mogoCe uresničiti zaradi sporov s predstavniki provinc. V številne spopade so vpletene frakcije mladih in dobro oboroženih domorodcev, ki se za svojo pravico do zemlje, ki so jim jo okrog leta 1600 odvzeli evropski priseljenci, želijo boriti, ne pogajati. V zahodni provinci Britanske Kolumbije so Indijanci postavili vrsto blokad, na severu so zmotili gozdarska dela, indijanske tolpe v Pentictonu pa so to pomlad v protest proti razširitvi športnega središča na zemlji, ki jo terjajo od države, zmotile smučarsko sezono. Na začetku poletja se je približno sto do- morodcev blizu Ipperwasha, kraja tokratnih nemirov, z avtobusom zaletelo v vrata glavnega poslopja v oporišču kanadske vojske in ga zavzelo. Vojska, ki se je raje izognila nasilju, jim je oporišče predala. V Labradorju v vzhodni Kanadi so domorodci vse bolj razburjeni zaradi uporabe njihove zemlje za vadbeno oporišče Natovih vojnih letal. Pravijo, da grmenje letal nad drevesi moti divjačino in njihov način življenja. Od nasilnega obračuna med do zob oboroženimi Indijanci plemena Mohavvk in kanadsko vojsko julija 1990, v katerem je umrl eden od policistov, se spopadi množijo. Indijanci, ki so se na koncu predali, so protestirali proti razširitvi igrišča za golf na zemlji, ki jo terjajo. Protesti prvotnih naseljencev po vsej Kanadi zbujajo zaskrbljenost, nekateri njihovi nasprotniki pa zahtevajo odločne akcije. »Vlada mora uveljaviti svoje zakone,« je nedavno zapisala Diane Francis, urednica torontskega Časopisa The Financial Poster. »Za božjo voljo, tja, kjer so težave, pošljite vojsko.« Nasprotno pa je bilo po mnenju Calvina Helina, predsednika Investicijske in trgovinske zveze domorodcev v Vancouvru v Britanski Kolumbiji, neizogibno, da so Indijanci končno stvari vzeli v svoje roke. Dejal je, da so kanadski domorodci najrevnejši prebivalci te precej premožne države, hkrati pa so razburjeni, ker država zmanjšuje proračun, namenjen za prvotne naseljence, ter se noCe pogajati o zemljiških zahtevah. »NekoC se bo rodila generacija, ki tega ne bo veC prenašala,« je dejal Helin. JVMERISKI MIROVNI NAČRT ZA BIH SE URESNIČUJE Konec sanj o veliki Srbiji Bosno so v Ženevi razdelil in ohranili enotno ŽENEVA (Reuter, dpa) - Zunanji ministri treh sprtih stram v nekdanji Jugoslaviji so se včeraj zvečer sporazu-rriRli o temeljnih določilih ameriškega mirovnega nacrta 111 tako naredili prelomen korak k rešitvi štiri leta trajajo-Ce krize na Balkanu. »Bosna bo ostala mednarodno pri-^ana država v svojih sedanjih mejah, sestavljena iz dveh antitet: muslimansko-hrvaške federacije in Republike srbske,« so zapisali pogajalci v skupni izjavi. Ameriški mirovni odposlanec Richard Holbrooke le na tiskovni konferenci po srečanju izjavil, da »so Hrvaška, Bosna in Hercegovina ter ostanek Jugoslavije sprejeli sporazum, ki korenito omejuje vojno in vodi 6 k trajnemu miru«. Diplo-niati so po srečanju izjavili, na sporazum Bosni in Her-cegovini v prihodnje zagotavlja ozemeljsko integriteto. Čeprav jo deli v dve skoraj enako veliki enoti. »Vsako dolgo potovanje se zapne s prvim korakom,« je rzjavil bosanski zunanji minister Muhamed SaCirbego-vic, »in to je prvi korak.« idkrati je odločno zavrnil možnost, da bi se separatistični Srbi pridružili veliki Srbiji. »Enkrat za vselej smo odpravili možnost, da Pred našim pragom nastane velika Srbija,« je še povedal SadirbegoviC. V sporazumu tudi bosanski Srbi prvič javno sprejeli formulo veli-krh sil, po kateri jim pripa-na le 49 odstotkov Bosne, Čeprav je nadzorujejo več kot 70 odstotkov. Zunanji ministre ZR Jugoslavije je zato sporazum ocenil kot dokaz, da si Srbi resnično želijo miru.To pa ni zmotilo Mladićevih borcev, ki so izstrelili mino na znamenito sarajevsko »avenijo ostrostrelcev«. Ranila je najmanj tri Sarajevčane, ki so proslavljali nove Natove letalske napade za razbitje obroča okrog bosanske prestolnice. Mnenje o uspehu operacije Zahoda je deljeno. »Srbi se ne umikajo, pa tudi novega orožja ne dovažajo,« je izjavil tiskovni predstavnik ZN v Sarajevu Ivanko. Srečanje v Ženevi, ki je prvo po skoraj letu dni, lahko ocenimo kot velik uspeh, vendar ostaja nerešeno vprašanje vzhodne Slavonije, ki se je Beograd ne želi odreci. Kljub temu se je včeraj del hrvaških in srbskih enot umaknil z demarkacijske Crte, ki deli sprte strani v enklavi. »Najmanj 500 hrvaških vojakov se je umaknilo že v Četrtek, veC kot 1200 pa jih je prve PORTRET Dinamični diplomatski maček Hoolbroke VVASHENGTON - Richard Holbrooke, ki je ta konec tedna vodil pogajanja med srbsko, hrvaško in bosansko stranjo v Ženevi, velja za zelo dinamičnega pohtika. Njegove lastnosti so mu zelo koristile v zadnjih mesecih pri njegovi »potovalni diplomaciji« med Sarajevom, Zagrebom in Beogradom. Holbrooku, ki je star 54 let, koristi tudi njegova mnogo-stranka življenjska pot, saj je bil že uradnik, novinar in bančnik. Leta 1962 je začel delati v ameriškem zunanjem ministrstvu, v letih 1968 in 1969 pa je sodeloval na pogajanjih o sklenitvi miru v Vietnamu. Leta 1972 je postal glavni urednik priznanega zunanjepolitičnega tednika Foreign Policy, pozneje pa je uspel s svojo knjigo The Pentagon Papers. Potem ko je bil pod predsednikom Carterjem vodja oddelka za vzhodno Azijo in Pacifik v ameriškem zunanjem ministrstvu, je Holbrooke leta 1985 prevzel vodilni položaj pri newyorski investicijski banki Lehman Brothers. Leta 1992 je bil v zunanjepohtiCnem mostim Billa Clintona, po njegovi izvolitvi leta 1993 pa je postal veleposlanik v Bonnu. Tam je presenetljivo hitro postal zelo vpliven in priznan, toda že po devetih mesecih ga je Clinton poklical v domovino. Kot vodja oddelka je v ameriškem zunanjem mini-strstvu dobil nalogo, da na novo organizira pohtiko do Evrope. Njegova naloga pa je predvsem to, da poveča zaupanje evropskih zaveznikov v zunanjo politiko predsednika Clintona. Thomas Maier / dpa bojne položaje zapustilo vCeraj,« je sporočil tiskovni predstavnik Uncroja v Zagrebu Leah Melnick. Števila srbskih vojakov, ki so se umaknili, ne pozna, saj je gibanje pripadnikov mirovnih enot na tem območju močno omejeno. Diplomate v Ženevi nerešeno vprašanje vzhodne Slavonije precej skrbi, saj je ključnega pomena za medsebojno priznanje držav, ki je najpomembnejši del ameriškega mirovnega nacrta. Hrvaški zunanji minister Mate Granid je že izjavil, da bo Hrvaška »zelo hitio« reintegrirala zasedena ozemlja. Zunanji ministri Milutinovič, Granič in šačirbegovič so si segli v roke; tudi po zaslugi Richarda Holbrooka (telefoto: AR) Besedilo sporazuma o prihodnji ureditvi Bosne in Hercegovine ŽENEVA (Reuter) - Najpomembnejše točke besedila o prihodnji ureditvi Bosne in Hercegovine, o katerem so se vCeraj sporazumeli predstavniki ostanka Jugoslavije ter hrvaške in bosanske (muslimanske) vlade. 1. Bosna in Hercegovina bo obstojala znotraj sedanjih meja in tako ostala tudi mednarodno priznana. 2. Bosno in Hercegovino bosta sestavljali dve entiteti; bosansko-hercegovska federacija, kot jo določa vvashingtonski sporazum iz leta 1994, in Republika Srbska. 2.1. Osnova za ozemeljsko razdelitev 51:49 je predlog skupine za stike in je najpomembnejši del sporazuma. O natančni ozemeljski razdelitvi se bosta strani Se pogajali. 2.2. Entiteti bosta še naprej spoštovali sedanja pravna določila, hkrati pa tudi nova, ki prvih ne izključujejo. 2.3. Lahko bosta razvili posebne odnose tudi s sosednjimi državami, pri tem pa bo morala biti upoštevana suverenost in ozemeljska integriteta Bosne in Hercegovine. 2.4. Obe entiteti se bosta zavezali za; a) izvedbo volitev pod nadzorom mednarodne skupnosti; h) sprejetje in izpolnjevanje mednarodno uveljavljenih določil o varovanju človekovih pravic, med njimi svobode gibanja. Razseljenim osebam bo dovoljena vrnitev na njihove domove, ali pa bodo deležne pravičnega nadomestila; c) ustanovitev arbitražne komisije, ki bo rešila morebitna nesoglasja. 3. Sodelujoči na pogajanjih so se načelno sporazumeli Se o naslednjem: 3.1. ustanovitvi komisije za razseljene osebe, ki bo (s pomočjo mednarodnih predstavnikov) odgovorna za vračanje pregnancev na njihove domove oziroma za dodelitev pravične odškodnine; 3.2. ustanovitvi bosansko-hercegovske komisije za Človekove pravice, ki bo od obeh n strani zahtevala uresničevanje svojih določil, obe entiteti pa bosta spoštovali odločitve te komisije; 3.3. ustanovitvi bosansko-hercegov-skih družb, ki jih bosta skupaj financirali, skupna last pa bodo tudi transportna sredstva; 3.4. imenovanju komisije za ohranitev kulturnih spomenikov; 3.5. določitvi in delovanju arbitražne komisije, ki bo reševala nesoglasja med entitetama. Bodo z ženevskim dogovorom za Sarajevo res prišli brezskrbnejši dnevi? (Telefoto: AR) Opravičilo V Četrtkovem intervjuju z veleposlanikom Republike Makedonije v Sloveniji je prišlo do nekaterih neljubih napak. Med drugim smo napačno zapisali veleposlanikovo ime, ki se pravilno glasi Dmitar, ne Dimitar MirCev. Veleposlaniku Mirčevu in bralcem se za to in druge tipkarske napake iskreno opravičujemo. NOVICE Clinton podpira pregon vojnih zločincev DUNAJ (Reuter) - Ameriški predsednik Bill Clinton v pismu lovcu na naciste Simonu VViesenthalu obsoja zločine bosanskih Srbov in se zavzema za sodni pregon oseb, osumljenih vojnih zločinov na območju nekdanje Jugoslavije. Zapisal je tudi, da ZDA niso nikoli omahovale v nedvoumni obsodbi zločinov, ki so jih zagrešili bosanski Srbi. Ameriški predsednik podpira tudi ustanovitev in delo Mednarodnega sodišča za vojne zločine v Haagu. Clintonovo pismo je odgovor na javni VViesenthalov poziv, naj ameriška administracija obsodi voditelje bosanskih Srbov. Generala Mladiča in Radovana Karadžida je sodišče obtožilo zločinov proti človeštvu in genocida. Clinton je izrazO prepričanje o kazenski odgovornosti posameznikov za vojne zločine ne glede na njihov položaj. Kitajska pomoč srbskim beguncem BUKAREŠTA (AFP) - Kitajska bo prek romunskega Rdečega križa srbskim beguncem, ki jih je sprejela ZR Jugoslavija, poslala humanitarno pomoC v vrednosti 42 tisoč dolarjev. PomoC obsega mleko v prahu in sredstva za dezinfekcijo. Pošiljka mora dobiti Se dovoljenje komisije ZN, ki nadzoruje izvrševanje ukrepov proti ZRJ. Romunski Rdeči križ je v preteklosti že štirikrat posredoval pri transportu kitajske pomoči, namenjene Beogradu. Požiganje in ropanje srbskih hiš se nadaljuje ZAGREB (Reuter) - Uradniki ZN so izjavili, da hrvaški vojaki in civilisti še vedno požigajo in ropajo hiše, ki so jih zapustili Srbi. ZN ne verjamejo uradnemu Zagrebu, da gre za posamezne izgrede. Po podatkih ZN je hrvaška vojska ta teden nacrtno požigala in plenila srbske hiše. Opazovalci ZN so videli vojake, ki so ropali gospodinjske predmete in stanovanjsko opremo. Poveljnik hrvaške vojske jna območju nekdanje Krajine general Ivan Cermak je zagotovil, da bodo odgovorne kaznovali. Podrejenim Častnikom je ukazal, naj storijo vse potrebno, da se bodo požiganja in ropanja končala. Opazovalci ZN poročajo tudi o pobojih, ki so jih zagrešili hrvaški vojaki po koncu ofenzive. Vojaška in civilna policija sta poostrili nadzor. Hrvaška bi lahko zaradi omenjenih kršenj pravic srbskega prebivalstva v Krajini vnovič ostala pred vrati Sveta Evrope. Varnostni svet je v torek izrazil »globoko zaskrbljenost« zaradi množičnega bega veC kot 150 tisoč krajinskih Srbov. Od hrvaške vlade je zahteval, naj razišče morebitne zlorabe in prepreči množični beg Srbov z ozemlja, kjer so živeli vse od 17. stoletja. Očividce vojnih zločinov bodo iskali z anketami DUNAJ (AFP) - Da bi olajšali delo Mednarodnega sodišča za vojne zločine v Haagu, je društvo za človekove pravice med begunce z območja nekdanje Jugoslavije razdelilo posebne ankete. Namen vprašalnikov je pridobitev podatkov o morebitnih očividcih zločinov. Na tiskovni konferenci je predstavnica društva pojasnila, da so ankete namenjene predvsem beguncem, ki so nastanjeni v Avstriji, Nemčiji, Švici, na Hrvaškem ter v Bosni in Hercegovini. V anketi osebe, ki so bile morda očividci zločinov, sprašujejo, kdaj in kje so se ti vojni zločini zgodili in ah poimensko poznajo storilce. Sodelovanje društva in mednarodnega sodišča naj bi predvidoma potekalo šest mesecev. NOVICE Kriza v palestinskoizraelskih pogajanjih HEBRON (Reuter) - Zakrinkani možje v izraelskih uniformah so včeraj na Zahodnem bregu ubili 25-letnega Palestinca, za uboj pa naj bi bila odgovorna židovska protia-rabska organizacija. Izrael je že zanikal, da so bih storilci pripadniki izraelske vojske. Palestinci so dejali, da je skupina mož v izraelskih uniformah, nekateri so nosili plinske maske, vdrla v domove Palestincev v Halhulu, začela pretepati prebivalce in ubila Sabnana Zamarija. Izraelski minister za okolje Josi Sarid, ki je eden od glavnih pogajalcev v mirovnem procesu med PLO in Izraelom, je v skrbeh zaradi krize v mirovnem procesu, s katerim naj bi Palestinci v Hebronu na Zahodnem bregu dobiti večjo samoupravo. »Priznajmo si resnico, Čeprav jo ljudje želijo prikriti. V pogovorih je prišlo do krize,« je po maratonskih pogajanjih ter neuspešnem poskusu sklenitve sporazuma med Jaserjem Arafatom in izraelskim zunanjim ministrom Simonom Peresom za izraelski vojaški radio dejal Sarid. Ukrepi proti Iraku ostajajo NEW YORK (AFP) - Varnostni svet ZN se je na petkovem zasedanju odločil, da bo režim ukrepov proti Iraku ostal nespremenjen. Poglavitni očitek Iraku je, da je inšpektorjem ZN prikrival pomemben program izdelave orožja za množično uničevanje. Vpogled v baške programe je razkril ambiciozne načrte te države za idelavo orožja za množično uničevanje. Po nepreverjenih informacijah naj bi Irak načrtoval prvi jedrski poskus v letu 1991, vendar mednarodna organizacija za nadzor nad jedrsko energijo teh informacij zaenkrat še ni mogla pobditi. Shell in Greenpeace o prihodnosti Brent Špara LONDON (dpa) - Nizozemsko-britanska naftna družba Shell je povabila vodjo krovne organizacije Greenpeace tntemational Thila Bodeja na pogovor o prihodnosti naftne ploščadi Brent Spar. Srečanje, ki naj bi bilo oktobra, so napovedali po včerajšnjem londonskem sestanku z britanskimi okoljevarstvenild. Z Greenpeaceom naj bi se srečati, preden se bodo prihodnje leto dokončno odločiti o odlaganju odpadkov. Shell se je namreč po močnem mednarodnem nasprotovanju junija odločil, da ne bo potopil naftne ploščadi Brent Spar v Atlantiku, kar je najprej nameraval. PO ATENTATU V LYONU Francija na preži PARIZ, LYON (dpa) - Le nekaj ur po četrtkovi eksploziji avtomobila bombe pred eno od židovskih šol pri Lyonu, v kateri je bilo poškodovanih trinajst ljudi, je francoska vlada sklenila še bolj poostriti varnostne ukrepe. S pošiljanjem poticistov na železniške postaje, letališča in meje je okrepila nadzor, saj želi preprečiti nova teroristična dejanja. Izboljšati pa naj bi predvsem varovanje šol, je vCeraj v Parizu poroCal minister za šolstvo Frangois Bayrou. Za opazovanje in varovanje bodo po potrebi uporabili tudi vojsko. Ministrski predsednik Alain Juppe je v Četrtek zvečer po posvetovanju s pristojnimi ministri obnovil tudi varnostni načrt, M so ga nazadnje uporabili v zalivski vojni leta 1991. Pred šolskimi vhodi in izhodi naj bi po vsej državi prepovedali parkiranje avtomobilov, je minister za šolstvo sporočil po radiu. Izogibali se bodo tudi zbiranjem večjega števila šolarjev pred šolami. »Opozoriti moramo vse, tako učitelje kot starše,« je poudaril. Starši bi morali na varnostne ukrepe vplivati z lastnimi zamislimi, predvsem pa morajo ohraniti mimo kri. Avtomobil s skrito bombo je v Četrtek eksplodiral pred židovsko šolo v pre- PARIZ / VODITELJI PROTESTOV NA MURUROI MORALI DOMOV Zaradi protestov nezaželeni Nekaj okoljevarstvenikov je še vedno na atolu Hao PARIZ (Reuter, AFP, dpa) - Francija je vCeraj iz Pariza izgnala štiri Greenpeaceove aktiviste, ki so vodih protijedrske demonstracije v južnem Tihem oceanu, potem ko so jih z vojaškim letalom iz Francoske Polinezije prepeljati v francosko prestolnico. Greenpeace je francoske oblasti obsodil, da so druge elane posadk dveh Greenpeaceovih ladij pustile na oddaljenem atolu Hao v Francoski Polineziji, kamor jih je nagnala francoska mornarica. Štirje aktivisti so tako morali izbrati polete iz Pariza domov - v Nemčijo, na Nizozemsko, dva pa sta odšla na Novo Zelandijo. »Jacques Chirac v Parizu ne trpi opozicije,« je novinarjem povedal vodja Greenpeacea Remi Parmentier. Prebivalci Tahitija so v četrtek zvečer pričakovali še drugi val nasilja, vendar so se včeraj zjutraj razmere v Papeetu v Francoski Polineziji umirile. Tiskovni predstavnik visokega komisarja je zatrdil, da bodo v nekaj dneh odprti v Četrtkovem pouličnem divjanju uničeno letališče. Protijedrskim protestom se bosta na jutrišnjih tekmah pridružila tudi nogometaša italijanskih klubov Sampdo-rie in Milana Christian Ka-rembeu in Marcel Desailly. Na koncu tekme bosta oble- kla majici z napisom »Jedrski poskusi - NE!«, je povedal predstavnik Greenpeacea Ivan Novelli in dodal: »Ker nogomet spremljajo milijoni navdušencev, je takšen protest za preprečevanje francoskih in kitajskih jedrskih poskusov zelo pomemben.« V Bonnu je nemški zunanji minister Klaus Kinkel omilil svojo Četrtkovo izjavo, da je Juppejeva zamisel o novih oblikah sodelovanja na področju jedrskega oborože-. vanja zanimiva. »Varuje nas Nato,« je povedal v intervjuju za nemški radio in dodal, da so se Nemci »jasno in dokončno« odločili proti jedrskemu orožju. PETI DAN KONFERENCE ZN O ŽENSKAH V PEKINGU Izobraževanje, dedovanje... Polemična razprava o določilih sklepnega dokumenta PEKING (Reuter, AFP, dpa) - Predstavnice več kot 180 delegacij so peti dan svetovne konference o ženskah razpravljale o dedovanju in izobraževanju -dveh perečih temah, ki sta omenjeni tudi v sklepnem dokumentu tokratnega srečanja. Tudi včeraj je bilo v Pekingu več protestnih zborovanj, v predmestju Huairou pa se je končal desetdnevni forum mednarodnih nevladnih organizacij - najveCje srečanje žensk doslej, ki se ga je udeležilo vec kot 30 tisoC predstavnic. Z načrtom nadaljnjih ukrepov za izboljšanje položaja žensk v naslednjih desetih letih naj Li dosegli enakost med spoloma. Zato je v dokument vključena tudi pravica do dedovanja, ki naj bi bila enaka za oba spola, čemur so na plenarnem zasedanju nasprotovale nekatere delegacije islamskih držav. Koran namreč določa, da deklica deduje le polovico toliko kot njen brat, kar so .številne islamske države prevzele kot zakon o dedovanju. »Takšen zakon je najvecja ovira gospodarskemu razvoju,« je dejala Monira Sieda Akter Khatun iz Bangladeša. Druga vroCa tema na razpravi je bila izobraževanje. Ker je ena od treh žensk neizobražena in ker je med 885 milijoni nepismenih ljudi kar dve tretjini žensk, so na plenumu prav na dan pismenosti govorili o prihodnjih ukrepih. »Ključ za razvoj in odpravo revščine je izobraževanje deklic in žensk,« je opozorila predstavnica Unesca Cotin Power. Včerajšnjo razpravo pa je zmotila skupina 20 lezbijk, ki so z balkona razvile se-demmetrski trak z napisom »Pravice lezbijk so Človekove pravice!« Zahtevale so, da se v sklepni dokument uvrsti tudi pravica do spolne usmerjenosti. dmestju Lyona Villeurban-ne. Lyonski državni tožilec Jean-Amedee Lathoud je včeraj novinarjem potrdil, da se je razstrelivo skrivalo v steklenici, ki so jo teroristi napolnili z vijaki in zobci, da bi povečali učinek eksplozije. Po včerajšnjem končnem uradnem poročilu je bilo v atentatu trinajst ranjenih, štirje od njih pa so biti zjutraj še vedno v bolnišnici. Eden od poškodovanih je hudo opeCen. Lyonski rabin Richard Wertenschlag je poudaril, da bi bile posle- Prizorišče četrtkovega atentata v Lyonu (Telefoto: AP) dice veliko hujše, če bi bomba eksplodirala le nekaj minut pozneje, ko je več kot šeststo učenčev zapustilo poslopje, na svoje otroke pa so pred šolo Čakati še starši. Čeprav je poskušala policija z natančno kriminalistično preiskavo že v petek poiska- ti storilce, je bila - tako kot pri iskanju povzročiteljev petih terorističnih dejanj, ki so se zgodila v Franciji od konca letošnjega julija - neuspešna. Da je bil avtomobil, v katerem je eksplodirala bomba, nedavno ukraden, je poročala francoska televizija TF 1. Bomba naj bi bila izdelana na podoben način, kot ga uporabljajo islamski teroristi, poročajo francoski mediji. Politiki so že pri prejšnjih terorističnih napadih namigovali na »islamsko sled«, vendar za svoje sume niso imeti dokazov. SALMAN RUSHDIE ZNOVA SEJE NEMIR Mavrov zadnji vzdih razbesnel hindujce Sue Baker / Reuter LONDON - Zdi se, da je Salmanu Rushdieju usojeno, da seje nemir, in tudi njegov novi roman - prvi po sedmih letih - je neizpodbiten dokaz za to. Roman Mavrov zadnji vzdih (The Moor’s Last Sigh), ki ga je britanski pisatelj napisal v šestih letih skrivanja pred iransko smrtno obsodbo zaradi Satanskih stihov (-The Satanic Verses) in ga kritiki ocenjujejo kot njegovo najboljše delo, je tokrat razburil hindujske nacionaliste v Bombaju, Rushdi-ejevem rojstnem mestu in prevladujočem kraju dogajanja v romanu. Rushdie v delu opisuje karikaturo političnega mogočneža z nenaključno podobnostjo Balu Thac-kerayu, vodji indijskega levega krila hinduistične stranke Siv Sena. Izid romana v Londonu je v Bombaju izzval zahteve po prepovedi, zaradi strahu pred izbruhi nasilja pa se doslej še ni pojavil na bombajskih knjižnih poticah. Kljub dolgim letom štiriindvajseturne policijske zaštite in strahu se Rushdie ne namerava ukloniti. »Gre za skrajno diktatorsko politično stranko, ki trenutno upravlja Bombaj in se nikakor ne strinja s hudo kritiko taksnih političnih prijemov v mojem romanu,« je v nedeljo izjavil na britanski televiziji BBC. »Izkoristil sem pravico do izražanja svojega mnenja, in Ce to gospodu Thac-kerayu ni všeč... Sicer pa nisem pričakoval, da mu bo.« Ta del romana pa je le kapljica v širnem morju dogajanja v knjigi, v kateri se kar tare omamnih značajev in fantastičnih dogodkov. Kritiki menijo, da je z njim presegel celo roman Polnočni otroci (Midnighfs Chil- dren), ki je bil nagrajen. Mavrov zadnji vzdih je pravzaprav nadaljevanje Polnočnih otrok, Rushdie-jevega panoramskega romana o indijskem travmatičnem prehodu v neodvisnost leta 1947, videnem skozi oCi antijunaškega otroka Satima Sinaja. V zadnjem romanu je Rushdie življenje v neodvisni Indiji predstavil v vsej njeni kulturni, etnični in verski raznolikosti ter kaosu, zgodbo pa tokrat pripoveduje odrasel moški - pravzaprav otrok, ki raste z nadnaravno hitrostjo in odraste že pri desetih letih. Maver Moraes Zogoiby je bogat dedič družinskega trgovskega podjetja, ki ga na koncu doletita sramota in revščina. Je predstavnik indijske večplastnosti. Njegova mati trdi, da je potomka portugalskega raziskovalca Vasca da Game, vzgojena pa je bila kot katoličanka. Njegov oCe je Zid z arabskim imenom, njegovi mavrski predniki pa so bili okrog leta 1500 pregnani iz Portugalske. S povezovanjem zgodovinskih dejstev z nadrealistično fikcijo Rushdie prek Mavra in knjižne zasedbe močnih žensk, ki služijo kot metafora za »mater Indijo« - predvsem njegova mati Aurora - raziskuje vezi med narodnostjo in identiteto. Po oceni založbe Jonat-han Cape je roman »neverjetna domišljijska mojstrovina, spektakularno ambiciozna, smešna, satirična in sočutna; je serenada svetu, ki izginja, hkrati pa tudi zadnji vzklik navdušenja«. Britanski Časopis Times jo je imenoval »izredno delo; očarljivo, smešno, resno in polno značajev, ki se gibljejo na meji med realizmom in navidezno nejevernostjo«. »Medtem ko je roman Polnočni otroci otroško obujanje spominov na Bombaj, pa Mavrov zadnji vzdih mesto vnovič obišče z očmi manj strpnega odraslega, ki ga preženejo iz njegovega 'mesta zmedenega, veCrasnega veselja’,« se je glasil članek v Timesu. Kritiki so v prejšnjih Rushdiejevih delih pogrešali Čustveno raven, pripisovali pa so jo Rushdiejeve-mu občutku izgube po pregonu iz ljubljene Indije, odkar je februarja 1989 pokojni iranski ajatola Homeini izdal ukaz za njegovo usmr- titev (fatvo). »Od fatve naprej se v Indijo nisem mogel vrniti in strašno jo pogrešam. Pisanje knjige - vrnitev v duhu - mi je pomagalo, da se mi je spet približala,« je Rushdie dejal v nedavnem intervjuju. Homeinijev ukaz je bil izdan kot kazen za avtorjevo domnevno oneCaščenje islama v Satanskih stihih. Kljub diplomatskemu pritisku, javnim pozivom in nenebni mednarodni kampanji ga še vedno niso preklicah. Leta 1988 so roman prepovedati v skoraj vseh islamskih državah in v Indiji, kjer je knjiga izzvala najhujše nemire. Prvi Rushdiejev roman po Satanskih verzih Mavrov zadnji vzdih potrjuje, da se je oseminštiridesetletni avtor vdal v usodo in se povzpel nad vse grožnje. V letih skrivanja je objavil tudi dve zbirki novel. »Pisanje teh del je bil zame pomemben korak. Spoznal sem, da tej neprijetni zadevi ne smem veC dovoliti, da bi me ovirala pri tem, kar poCnem najraje. Hotel sem si dokazati, da lahko to, kar se mi dogaja, sprejmem in preidem. Končno imam občutek, da mi je uspelo.« Večina kritikov se strinja, da se je z romanom vrnil na stara pota ustvarjanja virtuo.znih besednih oblik. Rushdiejeva značilna moC pisanja je spet v razcvetu in učinkoviti dialogi se vrstijo na vsaki strani. Morda je najboljši dokaz za to odlomek na prvi strani novega romana. IzreCe ga sicer Zogoiby, vendar je odsev Rushdieja: »Ko me bodo moji zasledovalci odkrili, me bodo našli pripravljenega, potrpežljivega, zasoplega, pripravljenega. Tukaj sem. Drugače ne gre.« [-{ODBOJKA / NA STARTU EP ZA MOŠKE V GRČIJI ATLETIKA / BOGATE NAGRADE r NOGOMET / POLEMIČNA ODLOČITEV n Glavna favorita z lahkoto slavila Nizozemci so premagali preplašene Jugoslovane, Italijani pa Romune Nizozemska - Jugoslavija 3:0 (15:5,15:2,15:9) PIREJ - Dvorana miru in prijateljstva, 300 gledalcev, sodnika Mo-ravcik (Sik) in Dvoržak (Ceš). JUGOSLAVIJA: Petrovič (1 točka + 9 menjav), Tanaskovič (0 + 8), Brdjovič (5+22), Mešter (1+0), Kovač (2+14), Grbič (0+1), Vujevič (0+1), Boskan, Jokanovič, Gerič; Djurič ni vstopil. NIZOZEMSKA: Held (3+6), Gort-zen (3+8), Zvverver (8+11), van de Goor (2 + 14), van der Muelen (12+13), Blange (3+3); Latuhihin, Rodenburg, Schuil, van der Boršt, Nummerdor, van Es niso vstopili. Uvodna tekma 19. evropskega prvenstva v odbojki za moške med Nizozemsko in ZRJ je pokazala, da je Nizozemska vsekakor prvi favorit skupine A v Pireju. Številne menjave so pokazale, da moštvi še nista v Polni pripravljenosti, predvsem slabo pa so igrali Jugoslovani, ki so se ustrašili slovitih nasprotnikov. V prvem nizu so Jugoslovani težko prihajali do točk, poleg tega pa so še preveč grešili pri servisu, tako da so uvodni niz izgubili po 28 minutah s 15:5. Tudi v nadaljevanju je bila slika ista. Nizozemci so zlahka napadali in prebijali blok, van der Muelen pa je bil nerešljiva uganka. Sele v tretjem nizu se je igra razživela. Plavi so povedli z 2:0, vendar so Nizozemci prevzeli pobudo (2:7). Pri izidu 5:9 sta niti igre prevzela v svoje roke Kovač in Mešter. ZRJ je izenačila na 9:9, toda odlična nizozemska obramba je v zaključku tekme tehtnico nagnila na svojo stran. »Zadovoljen sem, da smo prvo tekmo na prvenstvu odigrali na tako visoki ravni. ZRJ zelo cenimo, saj menim, da spada med boljše v naši skupini. Moji fantje so odlično igrah v obrambi in bloku, čeprav vem, da Se nismo razvili svoje igre. Prepričan sem tudi, da bomo v igri še napredovali,« je po uvodni zmagi dejal nizozemski selektor Joop Al-berda. Jugoslovanski trener Zoran Gajič pa ni bil preveč razočaran: »Za odlično igro v obrambi lahko Nizozem- cem le čestitam, vseeno pa je rezultat previsok. Nismo pokazali vsega, ker so se igralci ustrašili zvenečega nasprotnika. Predvsem so odpovedali ključni igralci. Toda pred nami so še pomembnejše tekme.« Posebna čast bo doletela jugoslovansko reprezentanco, ki jo bo jutri ob 16.45 po našem času pred tekmo z Grčijo pred novinarji v sobi za intervjuje pozdravil predsednik CEV Michalis Mastrandeas. Mirjana Andrejc Italija - Romunija 3:0 (15:7, 15:3, 15:5) ITALIJA: Tofoli (0+1), Bernardi (8+6), Gravina (4+5), Cantagalli (4+4), Giani (9+11), Papi (7+5), Gar-dini (2+6), Bovolenta (1+0), Meoni, Bracci, Pasinato, Zorzi niso vstopih. ROMUNIJA: Dumitrescu (2+7), Rotar (1+3), Vlaicu (2+8), lancu (1+8), Grozav (1+4), Serban (1+0), Pascariuc, Adamciuc, Draghici in Vulacu niso vstopih. Sodnika: Durič (ZRJ) in Jankovič (Latvija); trajanje setov: 19, 18, 19 minut. Tudi v drugi skupini so glavni favoriti za uvrstitev v finale Italijani brez težav premagali skromne Romune. Velasco se je moral odreči standardnemu podajaču Marcu Meoniju , ki si je na dopoldanskem treningu poškodoval mezinec na desni roki. Vendar njegova odsotnost ni vplivala na potek srečanja, v katerem končni zmagovalec ni bil niti za trenutek vprašljiv, »azzurri« pa so v , treh setih nasprotniku prepustili vsega 15 točk. OSTALI IZIDI Skupina A (Pirej): Grčija - Latvija 3:0 (16:14, 15:13, 15:7), Ukrajina -Nemčija 0:3 (9:15, 8:15, 12:15) Skupina B (Patras): Češka - Rusija 3:2 (3:15, 15:13, 15:13, 14:16, 15:12), Bolgarija - Poljska 3:0 (15:12, 16:14, 15:7). DANAŠNJI SPORED Skupina A: Nizozemska - Latvija (15.00), Grčija - Nemčija (17.30), Ukrajina - ZRJ (20.00) Skupina B: Češka - Romunija (15.00), Italija - Bolgarija (17.30), Rusija - Poljska (20.00). Danes v Monte Carlu zadnje dejanje tekem za grand prix MONTE CARLO - Današnje zadnje dejanje atletskega grand prbca v kneževini Monaku bo bržkone nagradilo afriška tekača Mosesa Kiptanuia in Mario Mutolo. Zmaga v skupni uvrstitvi jima ne more uiti, vsi ostali pa se bodo potegovali za lepe denarne nagrade (skupno več kot dva milijona dolarjev), ki jih prinaša končni uspeh v posameznih disciplinah. V vsaki od teh bo tekmovalo samo osem najboljših atletov. Kenijec Moses Kiptanui ima na začasni lestvici pred zadnjo preizkušnjo 57 točk. S petimi zmagami je dosegel maksimalno mejo 45 točk ostalih dvanajst pa si jih je priboril s tem, da je na mitingih za grand prix izboljšal kar dva svetovna rekorda - na 5000 metrov junija v Rimu in na 3000 ž zaprekami avgusta v Zurichu. Petinštirideset točk ima še šest atletov, vendar pa so njihove možnosti, da bi osvojih končno zmago praktično enake ničli. Kiptanui bi moral drevi na 3000 metrov z zaprekami pristati namreč komaj na petem mestu in to v teku, na katerem bo nastopilo kar devet njegovih rojakov! Nekoliko manj zanesljivo je končno slavje Marie Mutole iz Mozambika, a le zato, ker mora v teku na 800 m nujno zmagati, kar pa zanjo vendarle ne bi smelo biti težko. Skupni vrstni red pred današnjo preizkušnjo, moški: 1. Kiptanui (Ken) 57 točk, 2. Zelezny (Ceš), Kipketer (Dan), Crear (ZDA), Riedel (Nem), Pedroso (Kub) in M. Johnson (ZDA) 45; 8. Gebreselassie (Et) 44, 9. Brits (Jar) in Hecht (Nem) 43; ženske: 1. Mutola (Moz) 51 točk, 2. Kumbemuss (Nem), Torrence (ZDA), Birjukova (Rus) in O’Sullivan (Irs) 45; 6. Babakova (Ukr) in Buford (ZDA) 43, Batten (ZDA) 2, Hemmingsd (Jam) in Ottey 0am) 41. Gianluca Vialli ne bo več igral za reprezentanco Juventusov nogometaš je zavrnil Sacchijev poziv TURIN - Gianluca Vialh je sporočil, da ne bo več igral za državno reprezentanco. Svojo odločitev je 31-letni Juventusov nogometaš obelodanil le dan potem, ko je selektor »azzurrov« Arrigo Sacchi potrdil, da namerava Vialhja spet poklicati v reprezentanco za kvalifikacijsko srečanje za EP proti Hrvaški. Selektor je pri tem pristavil, da so ugodno mnenje o njegovem povratku izrazili tudi ostali člani repre- ne morete predstavljati, kako sem navezan na reprezentančni dres. Toda ne bi mogel biti član kolektiva, v katerem se med enim in drugim treningom sklicujejo referendumi o tem, kdo naj v reprezentanci sploh igra. Mislil sem, da je za to pristojen izključno trener. Nikoh si ne bi mogel predstavljah, da kolegi postavljajo veto prod meni. V petnajstih letih česa takega nisem nikoh doživel. Nisem kot tisti člani reprezentance, ki vedno pokorno kimajo trenerju in mu odgovarjajo, kar on želi slišati brez kakršnegakoli kresanja mnenj. Vem, da bi povratek v reprezentanco koristil tako meni kot Sacchiju. Toda meni v tem trenutku ne gre za denar, ampak za vztrajanje pri svojih načelih,« je povedal Vialh. To je izjava, ki bo v italijanskem nogometu sprožila pravi potres, nogometaša pa sta že podprla nekdanji selektor Aze-glio Vicini in igralec Roberto Mancini. zentance in prav ta »tudi« je baje razkačil Vialhja, »Moja odločitev je nepreklicna, čeprav si niti FORMULA 1 / V NEDELJO VELIKA NAGRADA ITALIJE Coulthard včeraj najhitrejši na treningu Navijači Ferrarija pa so pozdravljali Bergerja in Aiesija, ki odhajata k Benettonu MONZA - Množice italijanskih navijačev se v teh dneh nekako poslavljajo od svojih dolgoletnih ljubljencev Jeana Aiesija in Gerharda Bergerja, saj se prihodnje leto iz Ferrarija selita k Benetonu. Oba dirkača sta se jim z veliko borbenostjo na prvem uradnem treningu pred jutrišnjo 66. dirko za veliko nagrado Italije skušala oddolžih za dolgoletno zvestobo. Pri tem je bil uspešnejši Berger, ki je zasedel drugo mesto, Aleši pa je bil peti. Najhitrejši je bil Skot David Coulthard z vvilliamsom, M je tokrat deloval izjemno prepričljivo, kot da bi "Italijanom hotel povedah. da je on najprimernejši kandidat za še eno prosto mesto pri Ferrariju v prihodnji sezoni. Coulthard je izmed vseh najboljših prvi zapeljal na stezo in takoj dosegel cas, ki je bU v prvi polovici treninga za ostale nedosegljiv. Celo Michael Schumacher mu ni mogel blizu, v lovu za Coulthardom pa je celo zletel s steze, za kar so ga italijanski navijači »nagradili« z bučnim aplavzom. 2e prihodnje leto bo zagotovo povsem drugače. Po rahlem zatišju so se najboljši z novimi kompleh gum znova podali na progo kakih deset minut pred koncem treninga. Se enkrat je zablestel David Coulthard, ki je dosegel Cas 1:25.515, kar je bil najboljši dosežek dneva. V zadnjih trenutkih treninga se je na drugo mesto prebil Berger, ki je za devet stotink prehitel Hilla, Schumacher pa je pristal na zanj skromnem četrtem mestu. Coulthard je po treningu dejal: »Skoda, da je to Sele prvi trening, saj moram današnji rezultat ubraniti se jutri. Ker sem bil med najhitrejšimi že na jutranjem prostem treningu, sem prepričan, da najboljši štartni položaj lahko ubranim.« Berger je dejal, da je z drugim metom zadovoljen, lahko pa bi bilo še bolje, če ne bi imel težav z zavorami. Boj za višje mesto je obljubil tudi Aleši, ki mu je med včerajšnjim treningom nagajal motor. Simon Demšar Rezultati: 1. Coulthard (VB, wil-liams) 1:25.516; 2. Berger (Avt, ferra-ri) 1:25.904; 3. Hill (VB, vvilliams) 1:25.912; 4. Schumacher (Nem, be-netton) 1:26.098; 5. Aleši (Fra, ferrari) 1:26.323; 6. Herbert (VB, benetton) 1:26.631; 7. Barrichello (Bra, jordan) 1:26.981; 8. Frentzen (Nem, sauber) 1:27.245; 9. Blundell (VB, mcLaren) 1:27.308; 10. Irvine (Irs, jordan) 1:27.573; itd nlvUELTA Vi TENIS / MEDNARODNO PRVENSTVO ZDA NOVICE Minaliju 6. etapa, poškodba Mejie ZAMORA - Italijan Nicola Minah je zmagal v šesti, najdaljši etapi dirke po Španiji, ki je potekala od Oren-seja do Zamore v dolžini 264 kilometrov. Nesrečno se je etapa končala za Kolumbijca Alvara Mejio, ki si je pri padcu zlomil Idjucnico. V skupnem seštevku je vodstvo obdržal Francoz Laurent Jalabert. Izidi 6. etape (Oren-se-Zamora, 264 km): 1. Minah (Ita) 7:00.27, 2. VViist (Nem), 3. Baffi (Ita), 4. Blijlevens (Niz), 5. Abdudžapa-rov (Uzb), 6. Pianegon-da (Ita) vsi v času zmagovalca; skupni vrstni rad: 1. Jalabert (Fra) 31:03.18, 2. Olano (Spa) +0:29, 3. Piane-gonda (Ita) +0:38, 4. Mauri (Spa) +0:51, 5. Rodrigues (Por) +1:05, 6. Bruyneel (Bel) isti čas. Seleš - Graf v ženskem finalu Danes še polfinale pri moških NEW YORK - Nemka Steffi Graf se je z zmago nad Argentinko Gabrielo Sabatini s 6:4, 7:6 (7:5) uvrstila v finale mednarodnega teniškega prvenstva ZDA. Njena nasprotnica v današnjem finalu bo Monika Seleš, ki je v drugem polfinalu »demolirala« Španko Con-chito Martinez s 6:2, 6:2. Polfinalno srečanje med Grafovo (na sliki AP) in Sabatinijevo je bilo zelo izenačeno, Nemka pa je bila v odločilnih trenutkih priseb-nejša. Tako je v prvem nizu (6:4) odvzela servis v deseti igri, v drugem nizu pa je dvakrat nadoknadila prednost nasprotnice in na koncu izsilila tie break, v katerem je slavila s 7:5. Med moškimi pari sta prvič na US opnu slavila Avstralca Todd VVoodbridge in Mark VVoodforde, ki sta v finalu ameriško-avstralski par Alex O'Brien/Sandon Stolle s 6:3, 6:3. Za zmago sta Avstralca, ki imata v svoji zbirki že tri zmage v VVimbledonu in eno na Australian opnu, sta za zmago potrebovala le 68 minut in si razdelila nagrado 210 tisoč ameriških dolarjev. Med ženskimi dvojicami sta prvo mesto osvojili drugi nosilki Gi-gi Fernandez (ZDA) in Nataša Zve-reva (Belorusija), ki sta v dveh setih s 6:3 in 6:4 premagali Američanko Lori McNeil in Čehinjo Heleno Sukovo. Američana Matt Lucena in Me-redith McGrath pa sta v prvem finalu odprtega teniškega prvenstva ZDA med mešanimi pari premagala Ceha Cyrila Suka in Američanko Gigi Fernandez, ki sta bila tretja nosilca, s 6:4 in 6:4. Zmagovalca, ki nista bila med postavljenimi igralci, si bosta razdelila 50.000 ameriških dolarjev, poražencema pa je ostalo pol manj. Danes bodo na sporedu moški. V prvem polfinalu se bosta pomerila Američana Pete Sampras in Jim Courier. Drugi nosilec zadnjega letošnjega turnirja za grand s lam Sampras je v četrtfinalu ugnal Bryona Blacka iz Zimbabveja s 7:6 (7:3), 6:4 in 6:0, štirinajsti nosilec Courier pa je bil po trdem in izenačenem boju boljši od petega postavljenega igralca in rojaka Michaela Changa s 7:6 (7:5), 7:6 (7:3), 7:5. V drugem polfinalu bosta igrala prvi igralec sveta Američan Andre Agassi in Nemec Boris Becker, ki sta v četrtfinalu zmagala že v sredo. Indurain začel s pripravami BOULDER (STA/AP) - Ta čas verjetno najboljši poklicni kolesar na svetu Spanec Miguel Indurain je v ameriškem Coloradu začel s prvim delom višinskih priprav pred svetovnim prvenstvom, ki se bo začelo v začetku oktobra v Kolumbiji. Indurain se bo najprej s štirimi klubskimi kolegi iz Banesta deset dni pripravljal na zmerni višini, nato pa se bo preselil v Summit Country, ki leži na nadmorski višini, podobni tisti, na kateri bo potekalo svetovno prvenstvo v Kolumbiji. Se obeta ponovitev hokejske zgodbe? NEW YORK - Igralci ameriške košarkarke profesionalne lige (NBA) so včeraj z glasovanjem odločali o ohranitvi sindikata igralcev. Ta je doslej vodil pogovore z lastniki klubov, katerim se zdaj obeta, da bodo morali pogodbe podpisovati z igralci posamezno. Osrednje, za kar se zavzemajo nasprotniki sindikata, je, da bi igralci lahko sami »oblikovali« pogodbe z lastniki, in ne tako, kot je zdaj, ko sindikat določa zgornjo denarno mejo. Ce so igralci glasovali za, bomo po vsej verjetnosti priča enaki zgodbi, kot se je lani zgodila ameriškim hokejistom, ko med lastniki klubov in igralci nikakor ni prišlo do dogovora in je nato liga Startala z večmesečno zamudo. Po prvih ocenah, izidi bodo znani šele v torek, je na volišča prišlo prek 300 igralcev od 423, kolikor jih ima pravico glasovati. Za zmago katerekoli strani zadostuje minimalna večina. KOŠARKA / PRIJATELJSKA TEKMA_ lllycalie prešibak za Olympiakos Bo vodstvo kluba zamenjalo Fosterja? IUycaff6 - 01ympiakos Pirej 66:74 (38:42) Illycafie: Gori (-, 0:2, -), Calbini 2 (-, 1:2, 0:2), Gironi 2 (-, 1:2, 0:1), Tonut 14 (1:1, 2:3, 3:4), Guerra 6 (2:2, 2:4, 0:3), Zamber-lan 8 (2:3, 3:5, 0:2), Pol Bodetto 4 (2:2,1:4, 0:1), Shorter 17 (7:13, 5:11, 0:3), Piazza 5 (2:2, 0:1, 1:2), Poster 8 (2:4, 3:9, 0:l).Tre-> ner: Bernardi. 01ympiakos: Bakatsias 3 (1:3,1:2, -), Si-galas 15 (-, 6:9, 1:4), Papanikolaou 5 (3:6, 1:2, 0:1), Galakteros 2 (-, 1:1, 0:1), Soulis (-, -, 0:1), Nakič 4 (-, 2:2, -). Fasoulas 11 (5:8, 3:4, 0:1), Tomič 2 (2:4, 0:1, -), Tarlač 23 (5:7, 9:12, -), Papadakos, Berry 9 (1:2, 4:8, -). Trener: loannidis. Sodnika: Longo iz Ronk in Cosulich iz Tržiča Delni izidi: 8:8 (5), 23:19 (10), 35:32 (15), 46:54 (25), 52£0 (30), 56:67 (35) 50N: Poster (39) V prijateljski tekmi je sinoči grški 01ympiakos, ki sodi v sam evropski vrh, brez večjih težav premagal tržaški Illy-cafie. Kvalitetna razlika med ekipama je namreč takšna, da je za Bemardijevo ekipo že časten poraz s takšnim nasprot- Obvestilo OKVAL vabi na redni občni zbor, ki bo v četrtek, 14. septembra ob 20.30 v prvem in ob 21. uri v dragem sklicanju v Kulturnem domu »A. Budal« v Standrežu. SZ BOR sporoča, da bo 33. redni občni zbor v ponedeljek, 11. t m., ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v dragem sklicu. Občni zbor bo potekal v društvenih prostorih v Trstu, Vrdel-ska cesta 7. JKCUPA vabi člane na društveno regato za kajutne.jadrnice, ki bo jutri, 10. t.m. Start ob 11. uri pred Sesljanskim zalivom. Vpisovanje na društvenem sedežu. SZ JADRAN - sezona 1995/96 državno prvenstvo B lige, Tržaška športna palača - prodaja abonmajev : podporni abonma (koristnik dobi članstvo SZ Jadran) 300.000 lir, abonma (veljaven za 16 tekem) 140.000 lir, abonma po znižani ceni (mladina pod IS.letom starosti) 95.000 lir. Osnovnošolska mladina ima brezplačen vstop, popust za družinske abonmaje, prodaja abonmajev: na sedežu in vseh podružnicah Tržaške kreditne banke, cvetlicama Nadja na Proseku. nikom uspeh. Čeprav še niso najeli drugega tujega igralca razpolagajo namreč Grki z odličnimi Berryjem, ki se sicer sinoči ni veliko naprezal, naturaliziranim bivšim Srbom Tarlačem in dolgoletnim reprezentantom Fasoulasom, poleg njih pa še z dvema naturaliziranima igralcema iz bivše Jugoslavije (Tomič in Franko Nakič) ter raznimi grškimi reprezentanti. Predvsem pod košema je bila torej za II-lycaffe naloga skoraj nemogoča, saj je bil Posterjev doprinos kot običajno skromen, Shorter pa je s svojimi 198 centimetri proti nasprotnikovim velikanom dosegel še več od pričakovanega. Od ostalih je kot običajno zanesljivo zaigral Tonut. Vsekakor gre omeniti, da so Tržačani odigrati že četrto tekmo v šestih dneh in je pri igralcih utrujenost že kar opazna. Sedaj čaka pravzaprav glavna naloga vodstvo, ki se mora do prihodnjega petka odločiti, ali naj potrdi oba tujca, ali ne. Predvsem za Fosterja je to zelo dvomljivo, saj ga je publika že precej glasno izžvižgala, šušlja pa se že o morebitnih zamenjavah. Marko Oblak Jadran Tkb - Rogaška Donat Mg 90:86 (42:46) JADRAN: Arena 12 (4:4 za 2, -, 4:4 pm), Oberdan 7 (1:5, 0:1, 5:6), Pregare 12 (3:9, 1:2, 3:4), Vitez 18 (3:8, 4:4, -), Samec 12 (5:6, -, 2:2), Rauber 10 (1:2, 2:3, 2:2), Klabjan 2 (1:1, -, -), Calavita 17 (3:6, -, 11:14); trener Vremec. Met za dva 21:41, met za tri 7:10, skupno 28:51 (55%), pm 27:32. 3T: Vitez 4, Rauber 2, Pregare 1. ROGAŠKA: Petrovič 6, Mičuno-vič 2 (2:2), Mesič 7, Novakovič. 28 (5:7), Vutič 2, Tabak 6 (2:2), Petovar 15 (1:4), Jurkovič 20 (4:11). PM 14:26. 3T: Novakovič 3, Petovar 2, Petrovič 2, Mesič 1. Sodnika: Penzo-(Ts) in Longo (Tržič) V okviru priprav na prvenstvo B lige so jadranovci odigrali prijatelj- BAZOVICA / JUTRI OB 45. OBLETNICI USTRELITVE V PRIREDBI SZ SLOGA Že 15. pohod v spomin no Bazoviške junake Letos posebno priznanje za najzvestejše udeležence Štart ob 10.15- Prihodnji konec tedna odbojkarska turnirja Štirih bazoviških junakov se bodo kot vsako leto tudi letos spomnili športniki športnega združenja Sloga z dvema množičnima prireditvama: mednarodni moški in ženski odbojkarski turnir za pokal bazoviških junakov bo na sporedu prihodnjo soboto in nedeljo, jutri pa bo na vrsti tradicionalni Pohod Bazoviški junaki. Na njem bo letos kar slavnostno, saj gre za njegovo petnajsto zaporedno izvedbo. Pot pohoda ljubitelji našega Krasa ze poznajo, vendar ne bo napak, če jo Se enkrat orišemo. Izpred spomenika padlih v NOB v Bazovici, bodo udeleženci krenili proti Jezeru, nato ob robu doline Glinščice do Drage in nato preko Peska in Gročane na 672 m visoki hrib Kokoš. Po krajšem počitku se bodo nato vsi podati naravnost na bazovsko gmajno, kjer bodo prisostvovali osrednji spominski svečanosti ob 45. obletnici ustrelitve štirih slovenskih fantov. Pohod traja približno tri ure in pol, primeren pa je čisto za vse, od najmlajših do manj mladih ljubiteljev hoje in narave. Tudi letos bo prejel bronasto značko vsak, ki bo na pohodu drugič, srebrno za štiri in zlato za šest udeležb. Najzvestejši udeleženci, tisti, ki so bili na pohodu desetkrat, pa prejmejo posebno priznanje - delo slovenskega umetnika Pavla Hrovatina. Nekaj takih priznanj je organizator že podelil v prejšnjih letih, nekaj bo pa prav gotovo jutri. Kot vedno pričakujemo v Bazovici veliko število planincev z obeh strani meje, še zlasti, če se bodo uresničile napovedi vremenoslovcev, ki obljubljajo sončno nedeljo. Zbirališče bo jutri ob 9.45 na vrtu Gospodarske zadruge v Bazovice, start pohoda bo ob 10.15. (INKA) Lani se je pohoda udeležilo res lepo število ljudi (Foto Križmančič/KROMA) KOŠARKA / LEP USPEH V PRIJATELJSKI TEKMI Jadran TKB ugnal slovenskega A ligaša Proti Rogaški Donat Mg so jadranovci še zlasti v drugem delu pokazali odlično igro sko tekmo s slovenskim A ligašem Donatom iz Rogaške Slatine. Z odlično igro v dragem polčasu so pla-vobeli premagali nasprotnike, ki so sicer nastopili delno okrnjeni, a so se do zadnjih trenutkov z vsemi silami borili, da bi se izogniti porazu. Odlični odstotki pri metu (kar 70% za 3 točke in 84% pm) ter že običajna zelo dobra obramba so Jadranu prinesli prestižni uspeh, tako da so tudi gledalci prišli na svoj račun, medtem ko so obrazi trenerja Vremca, predsednika Vi-donija in tehničnega direktorja Marka Bana bili po tekmi seveda nasmejani. * Glede tekme velja omeniti povratek na igrišče Christiana Arene, ki je dosegel 12 točk brez zgrešenega meta, natančno roko Viteza iz velike razdalje, ponovno soliden nastop Stefana Samca (ob tem kar 6 ukradenih žog) ter že običajen velik delež Calavite, ki se je ponovno izkazal pod košema (8 skokov in nekaj blokad) ter s črte prostih metov (v treh nastopih v Jadranovem dresu je od 30 zadel 25 prostih metov). Kot rečeno so jadranovci slabSe igrali v prvem delu in so stalno zaostajali za nasprotnikom, v dragem polčasu pa se je bil enakovreden boj do 36. minute. Jadran je tedaj povedel z 9 točkami in kljub odločni reakciji nasprotnikov mu zmaga ni več ušla. Ob tekmi je v jadranovem taboru prišlo Se do ene dobre vesti, saj bo čez nekaj dni tudi uradno objavljena nova sponsorizacija. Drugi sponzor Jadrana v tej sezoni bo Sava Pneumatici iz Kranja preko tržaške firme Eurosava. (Vf) JADRANJE V Rimu predstavili letošnjo Barcolano V Rimu so včeraj predstavili že »27. Jesenski pokal«, tradicionalno Barcolano, ki bo letos na sporedu 8. oktobra, medtem ko bo 15. oktobra na sporedu še regata Alpe Adria Kermes-se. Barcolana predstavlja že klasično regato, ki je bila lani povezana tudi z vsedržavno in evropsko loterijo z milijardnimi nagradami. Lani je na Barcolani sodelovalo rekordno število 1289 jadrnic. Formula ostaja tu-dti-letos nespremenjena injadrnice bodo razporejene v kategorije po dolžinah, žal pa bo letos odpadla loterija. Organizatorji upajo, da jim bo uspelo dobiti loterijo že spet v letu 1996. NOGOMET / MEMORIAL BRATOV HUSU V finalu Primoije boljše od Krasa Primorje - Kras 4:2 (2:2,1:0) Strelci: Miclaucich v 12., 89., 94. in 112 minuti, Lacalamita v 82. in Chies v 84. minuti PRIMORJE: Babich, Guštin (od 75. min. Mislej), Luxa, Savarin, Leghissa, Škabar (od 89. min. Stoka), Zucchi, Sardoč (od 54 min. Auber), Miclaucich, Crevatin, Pescatori (od 60. min. Štolfa). KRAS: Rebez, Berljavac (od 46. min. Norbedo), Surez, Alex Majcen, Fadda, Padoan (od 80. min. Strisovich), Suc, Rebetz (od 52. min. Cucarich), Lacalamita, Chies, Rotta. Kot je bilo pričakovati, so nogometaši Primorja v finalnem srečanju turnirja v spomin na brata Husu premagali Kras, vendar so Prosečani do zmage nad nasprotnikom, ki igra v kar 2 kategoriji nižjem prvenstvu, prišli šele po podaljšku. Zmaga Primorja je zaslužena, saj je imelo več od igre, poleg tega pa je vratnica nekajkrat rešila vratarja Krasa Rebeza. V prvem polčasu se je zgodilo zelo malo zanimivega. Gledali smo tehnično skromno srečanje, omeniti pa velja le zadetek Miclaucicha, ki je že v 12. minuti iz prostega strela z leve strani pre- senetil Krasovega vratarja. Nadaljevanje je bilo bolj zanimivo, napadalci Primorja pa so si ustvarili vrsto lepih priložnosti. Toda nespretnost, smola (vratnica) in posegi vratarja in Krasove obrambe so Prosečanom preprečili, da bi dosegli Se dragi zadetek in rešili vprašanje zmagovalca. Ko je že vse kazalo, da se bo srečanje končalo z minimalno zmago Primorja, pa je Lacalamita v 82. minuti z izrednim zadetkom s 25 metrov stanje izenačil. Le dve minuti kasneje je Kras iz novega hitrega protinapada povedel, gol pa je s strelom izven kazenskega prostora dosegel Chies. V zadnjih minutah rednega dela je sledilo pravo obleganje Krasovih vrat. Škabar je v 87. minuti zadel prečko, minuto kasneje je Rebeza rešila vratnica, v 89. minuti pa je Miclaucich izkoristil podajo Misleja in izenačil izid na 2:2. Sledili so podaljški, v katerih je Primorje s še dvema zadetkoma Miclaucicha zanesljivo slavilo. Po končanem finalnem srečanju je sledilo nagrajevanje, o katerem bomo še poročati. Mitja Stoka NOGOMET / MEMORIALNI TURNIR »NASI FANTJE« Turnir v celoti uspel, zmagovalec Domio Z zmago Domia nad Chiarbolo z izidom 6:4 po streljanju 11-metrovk se je končal prvi memorial »Naši fantje« v organizaciji" Športnega društva Breg posvečen igralcem Brega Di-minichu, Mondu in Mau-riju, ki so prerano umrli. Turnir je povsem uspel. Dokaz je tudi številno občinstvo, ki je sledilo finalnemu srečanju in nagrajevanju. Pri nagrajevanju (na sliki Foto Kroma) je najprej spregovoril predsednik Brega Boris Žerjal, ki se je zahvalil vsem prisotnim, med katerimi je bila tudi pokrajinska tajnica nogometne zveze Fattorije-va. Sledil je pozdrav dolinskega župana Borisa Pangerca, pokrovitelja turnirja, ki je v kratkem govora poudaril pomen športa v naši družbi, Se posebej za mladino. Končna lestvica: 1. Do- mio, 2. Chiarbola, 3. Dolina, 4. San Seigio, 5. Breg, 6. Junior Aurisina, 7. Costa-lunga, 8. Servola. Pokale so nato prejeli: kot najboljši vratar Paolo D’Agnolo (Dolina), kot najmlajsi igralec turnirja Daniel Bacci (San Sergio), kot najboljši strelec Sandro Canelli (Chiarbola), kot najboljši igralec finala Matteo Ritossa (Domio), kot najboljši igralec turnirja Marco Cherin (Domio), kot najsta-rejsi igralec Marco Udovici-ch (Dolina). Spominsko plaketo so dobili tudi sodniki. Naj dodamo še, da so na pobudo staršev pokojnega igralca Flavta Diminicha ustanovili štipendijo za biologijo na tržaška univerzi. (E.B.) GLEDALIŠČA SLOVENIJA SjjG Drama Četrtek, 14. septembra, ob 19.30: Tom Stoppard: ARKADIJA, komedija z možgani. Za izven. Levi oder Torek, 12., in sreda, 13. septembra, ob 22.-nri, in četrtek, 14., petek, 15., in sobota, 16. septembra ob 23. uri: Damir Zlatar-Frey: CARMINA SLOVENICA, izvenabon-majsko gostovanje Koreodrame. kUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Veliki oder: danes, 9. septembra, ob 11. in 17. uri: Svetlana Makarovič: SAPRAMIŠKA. ^MEDNARODNI LUTKOVNI FESTIVAL. MARIBOR Današnje prireditve na festivalu: ' ob 10. uri: Palčki, lutkovna delavnica z Bredo Varl; " ob 11. uri: Gusar Berto, Studio Animas Ljubljana; ' ob 18.30: Pulcinella, Gledališče Salvatora Gatta. Vse prireditve bodo v atriju mariborskega gradu, Grajska 2; v primeru slabega vremena v Lutkovnem gledališču Maribor. IMG MARIBOR Danes, 9. septembra, bo ob 20. uri v veliki dvorani gala koncert italijanskih solistov. Nastopajo: Martha Colalillo, sopran, Gian-ni Bongiardi, tenor, in Alessandro Verduc-ci. bas. Dirigent: Anton Guadagno. Spored: Verdi, Puccini, Rossini, VVolf-Ferrari. Jutri, 10. septembra: DAN OPERE: ' ob 11. uri: J. Strauss: Ples kadetov; ' ob 15. uri: baletni koncert; " °b 20. uri: koncert solistov, zbora in orkestra. Vse predstave bodo v veliki dvorani, vstop je prost. Brezplačne vstopnice lahko dvignete pri gledališki blagajni. PPG NOVA GORICA Premiera: torek, 12. septembra, ob 18. uri: Antoine de Saint-Exupery: MALI PRINC, režija: Jasa Jamnik. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO Vpis abonmajev za sezono 1995/96 Vpisovanje abonmajev za dosedanje abonente bo potekalo Se danes od 10. do 12. pri blagajni MGL. Vpis za dosedanje in za nove abonente bo od 11. do 15. septembra od 10. do 12. in od 16. do 18. ure. Abonente, ki so abonmaje plačali s položnico, a niso prejeli abonmajske izkaznice, vljudno prosimo, naj se zglasijo pri blagajni MGL. Abonmajske predstave v sezoni 1995/96 H. H. Gudmundsdottir: JAZ SEM MAESTRO (režija: Hallmar Sigurosson); Evald Flisar: IZTROHNJENO SRCE (režija: Zvone Šedlbauer); J. J. Bricaire: DOHODNINA (režija: Vinko Moderndorfer); Alfred Jary: KRALJ UBU (režija: Bojan Ja-blanovec); Artur Miller: POGLED Z MOSTU (režija: Mario Uršič); Danes, 9. septembra, ob 20. uri: komedija Toneta Partljiča STAJERC V LJUBLJANI v izvedbi MGL. Komedija je pikra zgodba o nenehnih nasprotjih med Štajerci oziroma Mariborčani in Ljubljančani. Četrtek, 14. septembra ob 19. uri: premiera: H. H. Gudmundsdottir: JAZ SEM MAESTRO. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA !6§t Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Jesenska simfonična sezona 1995 V petek, 22.9., ob 20.30 (red A) bodo s koncertom orkestra gledališča Verdi pod vodstvom Juliana Kovatcheva otvorili novo sezono. Blagajna gledališča Verdi bo zaprta do 12. septembra. Od tega datuma dalje bodo na razpolago novi abonmaji in eventuelne rezervacije preostalih prostih mest. Gledališče Rossetti Predstavitev nove gledališke sezone bo v petek, 15. t. m., ob 12. uri v fojerju gledališča. Prireditve ob 50-letnici Zveze slovenskih kulturnih društev v Italiji Danes, 9. t. m., ob 20. uri bo v Prebenegu koncert za sožitje - dobrodelni koncert z na- stopom domačih glasbenih skupin in sicilj-skega ansambla etnorock glasbe Agricantus (izkupiček večera bo namenjen Skladu Lu-chetta, Ota, D’Angelo, Hrovatin Jutri, 10.9. bo v Dolini na Gorici ob 18. uri osrednja proslava z zborovskimi, godbeniski-mi in instrumentalnimi nastopi skupin s Tržaškega, Goriškega, Benečije in Rezije. Pozdravi gostov in govor predsednika ZSKD. Avditorij Muzeja Revoltella Danes, 9. t. m., ob 20.30 zadnji koncert ciklusa »Harmonie du soir«. Jutri, 10. t. m. pa bo v Kavarni avditorija koncert skupine »The original klenzmer en-semble«. GORICA Se danes 9. septembra bo na sporedu Alpe Adria Puppet festival. KOROŠKA IVlčE: Danes, 9.t.m., ob 20. uri bo pri Ada-tou zaključna prireditev 15. Sveskega slikarskega tedna ’95. BlUAK: v Paracelsovi dvorani mestne hiše °° danes, 9. km.., ob 9. uri odprtje 23. me-jjtegionalne razstave treh dežel za fotogra-hjo. ŽELEZNA KAPLA: pri VVolfenu v Lobniku " SPD Zarja in Polanšek, jutri, 10. t. m., ob 7. uri spominski pohod po Lobniku ob 50-letnici zmage nad naci-fašizmom. TINJE: v Domu prosvete bo v Četrtek, 14. t. m., ob 19. uri predavanje Antona Polcerja iz Maribora o gobah. ŠENTJANŽ V ROŽU: v k+k centru bo v petek, 15. t. m., ob 20. uri koncert skupine Sukar iz Ljubljane. RAZNE PRIREDITVE SLOVENIJA Revija Stripburger v sodelovanju z Zavodom za odprto družbo razpisuje NATEČAJ ZA ENOSTRANSKI CRNO-BELI STRIP Zazeljena oziroma prednostna tematika je boj proti fašizmu, rasizmu, etnični nestrpnosti ipd. Stripi naj bodo v izvirnem jeziku, s priloženim prevodom v angleščino (za podnapise). Avtorji dvanajstih izbranih stripov bodo prejeli nagrado v vrednosti sto nemških mark, njihovi stripi pa bodo objavljeni v eni od naslednjih izdaj Stripburgerja. Avtorji, katerih dela bodo objavljena, bodo prejeli tri brezplačne izvode. Načrtujejo tudi razstavo vseh prispelih stripov, zato avtorje prosijo, naj pošljejo originale, ki jim jih bodo vrnili po razstavi. Rok za oddajo del je 1. oktober 1995. Stripe pošljite na naslov: Ljubljana, Kersnikova 4, soba 412, s pripisom ZA ANTINA-ZI NATEČAJ. Vse informacije dobite vsak torek in Četrtek od 12. do 14. ure po telefonu 061/319 662. ^rPiai^ GLASBENI NATEČAJ Studentska organizacija v Ljubljani, enota za kulturo, v sodelovanju s FV-jem razpisuje natečaj za izdajo CD-ploSCe študentskim glasbenim skupinam ali posameznikom, ki se nimajo izdanega CD-ja, na področju popularne glasbe. Prijava mora vsebovati: potrdilo o statusu studenta, pri skupinah mora biti vsaj polovica elanov Studentov, posnetke z vsaj 30 minutami glasbe, besedila, kratko biografijo in kontakt skupine (ime, naslov in telefonsko Številko). Prijave pošljite do 15. septembra na naslov: SOU v Ljubljani -enota za kulturo (za glasbeni natečaj), Kersnikova 4, 61000 Ljubljana. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRSI Grad sv. Justa- »De ocenita philosophia« -festival Čarovništva Danes, 9. t.m., ob 18. uri okrogla miza »Bio-speaker - la macchina che fa parlare le pian-fe«; ob 22.30 - Disco Live. Jutri, 10. t.m., ob 18. uri okrogla miza o duhovih in vampirjih; ob 21.30 - Predvajanje filma »II guardiano di notte», nagrajen na fantafestivalu 95 kot najboljši film. V ponedeljek, 11. t. m., ob 18. uri okrogla miza »Naturopatia, fitoterapia e pranotera-pia«. Na gradu sv. Justa v Trstu bo do 12. septembra niz prireditev v okviru festivala čarovništva z naslovom »De occulta philosophia« GLASBA SLOVENIJA FESTIVAL LJUBLJANA V ponedeljek, 11. septembra, bo ob 20. uri v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma gala koncert opernih arij s svetovno znanim tenoristom Josejem Car-rerasom. Nastopajo Se: Isabel Rey, sopran, in orkester Slovenske filharmonije, dirigent Elio Boncompagni. Koncert je omogočil Petrol. PODSREDA Danes, 9. septembra, bo ob 19. uri v atriju podsredskega gradu pel mešani komorni zbor Ljubljanski madrigalisti. V primeru slabega vremena bo koncert v farni cerkvi Sv. Janeza Krstnika v Podsredi. PIRAN Danes, 9. septembra, bo ob 19. uri na Tartinijevem trgu glasbena prireditev Domačini turistom - dobrodošlice. Nastopajo: folklorna skupina KUD Karol Pahor Piran,mešani pevski zbor Kolinska ter mešana pevska zbora iz Avstrije in Madžarske. CAFE BELVEDERE. BLED Danes, 9. septembra, bo ob 21. uri v Titovi Čajnici nad Vilo Bled koncert dua Duma Levantina: Klarisa M. Jovanovič, vokal, in Veno Dolenc, vokal. Duo bo izvajal pesmi Španskih Židov. GORNJA RADGONA Danes, 9. septembra, bo ob 17. uri na tretjem pomurskem rock festivalu nastopila skupina Strelnikoff. (na sliki) FJK SLOVENIJA TRST MODERNA GALERIJA Razstava 21. MEDNARODNEGA GRAFIČNEGA BIENALA - LJUBLJANA je na ogled do 30. septembra v Moderni galeriji. CANKARJEV DOM Razstavi 55 protagonistov konsbuirane umetnosti in Josef Albers sta odprti do 10. septembra. V Tivolskem gradu je na ogled razstava del nagrajencev prejšnjega mednarodnega grafičnega bie- GALERIJA SODOBNE UMETNOSTI. CEUE V galeriji je na ogled razstava Forma eterna, ki predstavlja osemnajst mladih slovenskih umetnikov Akademije za likovno umetnost iz Ljubljane ob njeni petdesetletnici. GALERIJA ZDSLU. Komenskega 8 V galeriji je na ogled razstava instalacij nemške umetnice Inken N. VVoldsen. GALERIJA ILIRIJA. Tržaška 40 Trg sv. Jakoba Danes, 9. t. m. bo ob 18. uri nastopila .godba na pihala »Arcobaleno« pod vodstvom Ennia Krizanowskyja. Na programu Lebar, Francia, Eitner ter razne tržaške pesmi in koračnice. Grad sv. Justa V ponedeljek, 11. t. m., ob 21.30 bo v okviru festivala Čarovništva, koncert skupine Inti Illimani. nala. JAKOPIČEVA GALERIJA. Slovenska 9 Pregledna razstava lesorezov iz obdobja 1935-1995 avtorja Lojzeta Spacala je podaljšana do 30. septembra. MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE. Celovška 23 Gotika v Sloveniji: razstavi Arhitektura m Nastanek, ogrožanje in reševanje likovne dediščine. NARODNA GALERUA. Prežihova 1 V obeh zgradbah galerije je na ogled razstava Gotika v Sloveniji: Slikarstvo in kiparstvo. NARODNI MUZEJ. Prešernova 20 Na ogled je razstava Gotika v Sloveniji - svet predmetov. MESTNA GALERIJA. Mestni trg 5 V galeriji je na ogled pregledna razstava kiparja Stojana Batiča. GALERIJA Vodnikova domačija. Vodnikova 65 V galeriji je na ogled posthumna razstava akademskega slikarja Marijana Dovjaka. GALERIJA EOURNA. Gregorčičeva 3 V galeriji je na ogled razstava slik Žige Okorna. BEŽIGRAJSKA GALERIJA. Dunajska 31 V galeriji je na ogled razstava Od skice do lutke Agate Freyer-Majaron. V galeriji je na ogled tematska razstava skulptur Aleksandra Kovača Rigoletto. GALERUA SIVČEVA HIŠA. RADOVUICA V galeriji je na ogled razstava Slike in risbe akademskega slikarja Janeza Zalaznika. GRAFIČNI MUZEJ. ROGAŠKA SLATINA Se danes je na ogled devetdeset grafičnih listov karikatur-VVilliama Hogar-tha (1697-1764), londonskega slikarja in bakrorezca. (na sliki: Farmerjeva vrnitev) GALERIJA LOŽA. Koper V galeriji je na ogled razstava Dušana Tršarja Skulpture v bronu. RAZSTAVIŠČE VERONIKA. Kamnik Na ogled sta razstava slik Ka-šCe, pozabljena dediščina Dušana Sterleta in razstava skulptur Oživljanje korenin (na sliki) Aleša Podgorška. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA REPENTABOR Gallus Consort - Glasbeni popoldnevi stare in sodobne glasbe V nedeljo, 10.9., ob 18. uri bo na sporedu prvi koncert: Francoska glasba za flavto v začetku 18. stoletja. Na programu Hotteterre, de Boi-smortier, Blavet, de La Barre in Chedeville.-Nastopajo Gianni Lazzari (traversiere), Irena Pahor (viola da gamba) in Dina Slama (čembalo). Koncerte prireja Gallus Consort v sodelovanju z deželnim sedežem RAI in tržaško pokrajino. BOUUNEC Gledališče F. Prešeren - Festival Radio Onda Libera V torek, 12. t. m. se bo s koncertom skupin Aria di Golpe in Assalti frontali začel festival s katerim bodo praznovali 10-letnico delovanja radijske postaje Radio Onda libera. Koncerti se bodo vršili vsak večer, na programu pa bodo tudi debate o medijih, o bivši Jugoslaviji, o poeziji itd., predvajanje videofilmov in novejših filmov. Med ansambli, ki bodo nastopili na festivalu naj omenimo še 99 Posse, Bisca, Marlene Kuntz, Massimo Volume in še nešteti drugi. PORDENON TRST: Muzej Revoltella-Galerija moderne umetnosti (Ul. Diaz 27): do 8.10. razstavlja James Rosenquist; danes, 9. t. m., ob 22. uri vodeni ogled razstave z dr. Lorenzem Mi-chellijem. Muzej Revoltella-Galerija v S.nadstr.: do 11.9. je vsak dan, od 15. do 24. ure na ogled razstava sodobnih umetnikov, ki jo je organizirala galerija Torbandena. Galerija Art Light Hall: danes, 9. t.m., ob 18. uri otvoritev razstave Uga Pierrija. Miramarski park- Konjušnica Do 7.1.1996 je vsak dan od 9.00 do 19.00 na ogled razstava izkopanin antične Eble. Sesljan - Sedež letoviscarske ustanove: do 14.9. je na ogled razstava Vojka Gašperuta. Urnik: vsak dan 10-13, 16-19. GORICA: V Pokrajinskem muzeju na gradu in v Coroninijevem dvorcu je do 31.12. odprta razstava »Ottocento di ffontiera«." V dvorani Deželnih stanov na gradu je do 17.9. odprta razstava Gotske cerkve v dolini SoCe in v Brdih. ŠTANJEL: V Galeriji Lojzeta Spacala so na ogled do 30.9., poleg stalne zbirke, tudi no- vejša dela tržaškega umetnika. Urnik: od delavnikih 14-19 (razen ponedeljkov); ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10-12, 14-19. PASSARIANO: V Vili Manin bo do 10.12 odprta razstava o Pier Paolu Pasoliniju. KOROŠKA CELOVEC: Deželna galerija: Do 10.9. bo na ogled razstava »Do danes-dve stoletji umetnosti na Koroškem«. Škofijski muzej (Lidmanskygasse 10): odprt je do 15. oktobra. BELJAK: Galerija ob mestnem zidu: do 13.9. razstavlja furlanski umetnik Mario Micossa. ŠENTJANŽ V ROŽU: K-k center, Stara Sola: Se danes, 9. t.m., je na ogled razstava Zorke Loiskandl-VVeiss z retrospektivo slikarskih del »Od začetka do sedaj*. TINJE: Galerija Tinje: Do 17.9. je na ogled stalna razstava lesorezov VVernerja Bergerja in sedemdelnega cikla Valentina Omana. PLIBERK: Do konca septembra razstavlja VVerner Berg. ,V sredo, 13. t. m.: Koncert Pina Danieieja skupno s kitaristom Pat Mathenyjem. ® RAI 1 7.00 9.00 9.30 10.30 12.25 12.35 13.25 13.30 14.00 15.15 17.40 17.55 18.00 18.15 18.45 19.10 19.50 20.40 23.05 23.10 24.00 0.35 Otroški variete La Banda dello Zecchino, risanke Oddaja za najmlajše L’ albero azzurro Dok.: Kvarkov svet -Panda velikan Otvoritev Fiere del Le-vante (vodi F. Pirro) Vreme in dnevnik Nan.: Gospa iz Westa Izžrebanje lota, vreme Dnevnik Aktualna oddaja o morju Linea Blu Film: II re delle isole (pust., ZDA 70, i. Charl-ton Heston, G. Chaplin) Nedeljski evangelij Izžrebanje lota Dnevnik Nan.: Alf Nan.: Italian Restaurant (kom., i. G. Proietti, N. Brilli, A. Pappalardo) Nagrajevanje na 52. filmskem festivalu v Benetkah (vodi V. Mollica) Vreme, dnevnik, šport Aktualno: Eurohope -Srečanje mladine s papežem (iz Loreta) Dnevnik Posebnosti TG 1 Dnevnik 1, horoskop in vremenska napoved Film: La lunga notte del ’43 (dram.; It. ’60) RAI 2 7.20 8.15 9.00 10.30 11.30 12.15 13.00 14.00 14.05 16.20 16.25 17.25 19.45 20.30 22.30 0.55 1.00 Dok.: V kraljestvu narave Film: Se mi vuoi sposa-mi (kom., ZDA '41, i. L. Turner, C. Gable) 10.00 Dnevnik, risanke Film: La tigre in corpo (kom., ZDA ’67) Dnevnik Sereno variabile Dnevnik, športna rubrika Dribbling in vreme Aktualna odd.: Dahe parole ai fatti Nan.: I ragazzi del muret-to (i. L. Amato) Izžrebanje lota Variete: Quando ridere faceva ridere, vreme Sport: Bolgarija-Italija (EP v moški odbojki) Dnevnik in šport Film: Falsa identita (dram., Nem. '94, i. H. Knaup, K. Flint) Proza: L’ arte della com-media (r.-i, E. De Filippo, W. Moser, M. Scaccia), vmes (23.35) dnevnik Vremenska napoved Film: Crack (dram., It. '91, r.-i. G. Base, G. To-gnazzi, A. Ponziani) M RAI 3 6.30 7.00 8.55 11.00 12.00 12.15 12.55 14.00 14.50 18.50 20.30 22.30 22.55 0.40 0.45 2.00 Pregled tiska. Drobci Film: Bader il pilota (biog., ZDA ’56) IP v kanuju Dok.: Poemi asolani Dnevnik Dok.: Park Casentino Avtomobilzem F1 Deželne vesti, dnevnik Sobotni šport: atletika (Grand Prix IAAF), 16.30 kolesarstvo, 18.30 svetovne vojaške igre Vreme in dnevnik, deželne vesti, Festival v Benetkah, Pregled tiska G. Ippolitija Film: Green Gard - Ma-trimonio di covenienza (kom., ZDA '90, i. G. De-pardieu. A, MacDovvell) Dnevnik, deželne vesti Film: La časa delle ani-me perdute (srh., ZDA), vmes (23.55) dnevnik Filmske novosti Sport: dresura, bezbol Variete: Fuori orario RETE 4 7.20 7.45 14.00 14.45 17.00 20.30 22.25 22.35 0.50 Nan.: Tre nipoti e un maggiordomo Nad.: Piccolo amore, 8,30 II disprezzo, 9.35 Rubi, 10.30 FelicM, 11.15 II prezzo della vita, 12.20 nan. Hiša v preriji, vmes (11.25,13.30) dnevnik Nad.: Sentieri Film: Letti separati (kom., ZDA *63, i. ). Gar-ner, L. Remick) Nan.: A cuore aperto, 18.00 Colombo, vmes (19.00) dnevnik in vreme Film: Carcerato (dram., It. '81, i. M. Merola, R. Bianchi, M. Zoffoli) Un Indiano in citta Film: El Verdugo (vestern, ZDA '69, i. R. Wel-ch, B. Reynolds, J. Brovvn, D. 0’Herlihy), vmes (23.30) dnevnik Pregled tiska CANALE 5 6.00 9.00 9.30 11.30 13.00 13.25 13.40 13.55 16.00 18.00 19.00 20.00 20.40 23.00 23.30 Na prvi strani Nan.: Gasa dolce časa Film: Lo studente (kom.. It. '82, i. N. D’ Angelo) Nan.: Una bionda per papa, 12.00 Robinsonovi, 12.30 Časa Vianello Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Sobotni Beautiful TV film: Un bambino perso per sempre (dram., ZDA ’92, i. M. Gail) Otroški variete Kviz: OK, il prezzo e giu-sto! (vodi I. Zanicchi) Nan.: Časa Vianello Dnevnik TG 5, vreme, 20.25 Paperissima sprint Variete: Bollicine di «Champagne 2» Dnevnik Nan.: New York Police Department (i. D. Caruso), vmes (0.35) dnevnik Risanka: Filip Dnevnik 25-letnica Festivala v Steverjanu IB Koper SLOVENIJA 1 Radovedni TaCek: Violina, ponovitev Učimo se ročnih ustvarjalnosti, 36. oddaja, ponovitev In je drevo... In je človek Amelinini šolski prazniki, oddaja TV Sarajevo Pogovori se z mano En dan v življenju hiše na-sprot' sonca Zgodbe iz školjke Pika in komar, avstralski risani film Poročila EK Večerni gost: Anka Makovec, ponovitev Malo angleščine, prosim Tednik Pubertetni bluz, avstr, film ImB TV dnevnik 1 S. Pregl: Odprava zelene- mS ga zmaja, 3. del Veliki beli morski pes, angleška plz oddaja m Hugo, tv igrica Risanka TV dnevnik 2, vreme, šport Utrip Kurt Browing - spominja se, angleška oddaja Ognjena moč, 11. del am. dok. serije Za tv kamero nB Ozare HRj Dnevnik BI SIS Sova: m* Grace na udaru, 1. del serije Ne oziraj se, ang.-ital. film IlEi Tiček vražiček, 2. del Euronetvs Slovenski program: TV poper, kabaretno-satiricna oddaja Poperdata Primorska kronika TV dnevnik Jutri je nedelja, verska oddaja Cocktail V ospredju - avtor Bruno Agrimi Azzurro Quotidiano »Vela...diamo noil«, oddaja o jadranju Voditelja: Berti Bruss in Andro Merku Globusov tik tak Achtung Baby!, oddaja o kulturi Avtor Roberto Ferrucci Vsedanes TV dnevnik Veter, ameriški film, 1988 Režija: Niko Mastorakis EKIP Avstrija 1 Pesem moja, risanka Scooby Doo Duck Tales Kremenckovi Harry in Hendersonovi Sport: Tenis, US Open, posnetek Blossom: Brez doma Parker Lewis: Filmska predstava Rockyja Koblerja Baywatch: MoC denarja Superman - Lois in Clark: Najbolj prijazni miljarder na svetu Melrose Place: Zdraharica Beverly Hills 90210 Priložnost njenega življenja Nogomet ITALIA 1 IT SLOVENIJA 2 Otroški variete Nanizanke Euronevvs Speciale Cinema XIII. festival Radovljica: Odprti studio Studio šport Zephyrs, 1. oddaja Primer za dva, ponovitev Variete za najmlajše, 1. dela koproduk. serije vmes risanke Turistična oddaja Film: Un cimpatico cugi- VVildbach, 13. del serije no americano (kom.. Sova: Frasier, Kan. '85, i. J. VVildmen) Sport: No Limits 1. del ameriške nanizanke Nixon - poslednji dnevi, Nan.: Tarzan 1. del ameriške nadal. Variete: Bravissima Euronevvs Nan.: I ragazzi della 3. C Monte Carlo: GP v atletiki. Odprti studio, vreme, finale IAAF, prenos 19.50 Sport studio Juan Miguel Fangio, film Variete: Nati per vincere Karaoke Film: Danko (krim., ZDA Slovenski magazin ’88, i. A. Schvvarzeneg- Mladi za mir, prenos ger, J. Belushi, E. O’Ross) Novice iz sveta razvedri- Film: Hot spot - Il posto la - VVoodstock, 6. del caldo (dram., ZDA '90, i. Tenis - US Open, polfi- D. Johnson, V. Madsen) Italia 1 šport Variete: Bravissima nale (m), posnetek A KANALA # TELE 4 17.45, 19.30, 22.10, 0.00 Dogodki in odmevi Nan.: Il mio amico fanta-sma, 21.20 Reilly ® MONTECARLO 13.30 20.30 14.00 14.10 14.45 20.00 20.35 18.45, 20.25, 22.30, 1.00 Dnevnik Dok.: Skrivnosti živalskega sveta Atletika: Grand Prix laaF Športna odd. Ciclissimo Film: Il circo a tre piste V 80-ih dneh okoli sveta, ponovitev risanega filma Teden na borzi MO S '96, pon. Generacija transforme-rjev 11, 11, del risane serije Dance Session, pon. Vreme Živeti danes, dokumentarna oddaja Splošna praksa, 38. del avstralske nanizanke Noč divjaštva, ameriški film Vreme Se vedno me kličejo Bruce, ponovitev filma Sužnje strasti, erot. film 19.00 Mr. Bean 19.30 19.53 Cas v sliki, kultura Vreme Pogledi od strani O, ti moja Avstrija Sport Cas v sliki Hale in Pace, skeči Sedem let skomin, ameriška komedija, 1955 Blossom Melrose Place, ponovitev Beverlv Hills 90210, pon. Era3Avstrija 2 Doktor v divjini, ameriški pustolovski film Hello Austria, Hello Vienna Cas v sliki Lopov in ljubi bog, nemška komedija, 1960 Režija: Axel von Ambes-ser Nori zakon, komedija Maximiliana Vitusa Alpe-Donava-Jadran Cas v sliki Ozri se po deželi Svetovne religije Milijonsko kolo Sporni primeri Avstrija danes Cas v sliki, kultura Mati pri šestnajstih letih, 21.45 21.55 23.25 01.00 01.05 nemški film, 1992 Režija: Horst Kummeth Cas v sliki Beli angel, angleški triler, 1993 Režija: Chris Jones Jane Doe najde morilca, ameriška kriminalka Pogledi od strani Sport M2/3 Slovenija 1 4.30, 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila: 19.00 Dnevnik; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Sobotna raglja; 9.30 O jeziku; 11.30 S knjižnega trga; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Naši poslušalci čestitajo; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Obvestila; 14.05 Poslušalci Čestitajo; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Aktualni mozaik; 18.15 Večerni utrinek; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Radio na dopustu; 22.30 Informativna odd. v tujih jezikih; 22.40 Igra; Nokturno. Slovenija 2 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30.16.30.17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Poslovne zanimivosti; 8.30 Sobotni val; 8.40 Koledar prireditev; 9.45 Sobotna akcija; 11.30 Novice, obvestila; 14.00 Glasbene želje; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Popevki tedna; 17.50 Šport; 19.00 Večer z J. VVebrom. Slovenija 3 7.00, 8.00. 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00. 14.00, 18.00. 22.00,Poročila; 8.05 Z glasbo v dober dan; 10.05 Zgodnja dela; 11.05 Jazz, blues,..; 13.05 Izbrali smo; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Zborobv-ska glasba; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Baletna glasba;16.40 Umetni svetovi; 17.00 Glasbeni arhiv; 18.05 Roman: Parnik Jesenice; 18.20 V podvečer; 19.30 Opera; 21 .SOGIasba; 22.30 Znamenite partiture. Radio Koper (slovenski program) (SV 549 kHz, UKV 88,6 -96,4- 100,3-100,6- 104,3 - 107,6 MHz) 8.30, 9.30,10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30, 19.00 Dnevnik; 6.30 Jutranjik; 7.30 Pregled tiska; 7.40 OKC obveščajo; 7.45 Evergreen; 8.00 Modri val; 9.15 Planinska postojanka; 9.45 Du jesi, zabavno in humorno; 10.45 Sobotna terenska akcija; 11.30 Turistična poročila; 12.00 S terena; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Terenska akcija; 13.40 Pet zvezdic; 14.10 Okno v svet; 14.45 Zanimivost; 15.30 Dogodki in odmevi - prenos RS; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Popoldne na MV; 17.30 Primorski dnevnik; 19.30 Večerni. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Aknanah; 6.45 Prireditve; 8.05"Horoskop; 8.40 Telefonski kviz; 9.00 Pred naše mikrofone; 9.50 Izbirali ste; 10.00 Preglpd tiska; 10.05 E. Galletti; 10.35 Souvenir d'ltaly; 11.00 Kulturne aktualnosti; 11.45 Dorothy ed Aliče; 12.00 Balio e bello. 13.00 Glasba po željah 14.00 Narečna odd. \Dt.50 Single tedna; 15.00 Redazione teen; 16.00 Modri val; 18.45 Rigatoni; 20.00 Prenos RMI. R. Glas Ljubljane 6.00 Dej nehi no; 8.00 Horoskop; 9.30 Kam danes; 10.15 Novice; 11.05 No-tranjsko-kraški mozaik; 12.00 BBC Novice; 13.55 Pasji radio; 14.00 13 ožigosanih; 15.00 Vodeni program; 15.15 RGL komentira; 16.30 O kulturi; 17.30 Angleščina, 19.15 Novice; 19.25 Vreme; 20.00 Stampeedo; 22.00 DJ Jernej in hot mix. Radio Kranj 9.00. 14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri; 5.30 Dobro jutro; 7.40, 8.40 Pregled tiska; 9.20 Tema; 10.10 Štiri tačke; 11.20, 17,00, 18.30 Oglašanje; 12,00 Mali oglasi; 12.30 Osmrtnice, zahvale; 13.00 Pesem tedna; 13.20 Šport; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Pesmi tedna; 19.30 Glasbeni odkrivanki in ugankarski večer. Radio Maribor 6.00, 8.00, 10.00, 12.00, 14.00 Poročila; 17.00, 19.00 Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.15 Horoskop; 6.45 Pregled tiska; 7.00 Kronika; 10.05 Otroški studio; 10.30 Top 17; 12.05 Sestanek starejših; 13.00 Slovensko-bistriška panorama; 14.10 Od Ptuja do Ormoža; 15,00 iz Slovenskih goric; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Želeli ste; 17.30 Osmrtnice, obvestila; 17.40 Radio express; 19.30 Športna sobota; 21.00 Lestvica zabavnih melodij; 22.00 Zrcalo dneva: 23.15 Nočni. Radio Študent 0.00RoboKakl; U.OOCur-riculum vitae; 14.30 RO: Ljudska glasba z Norveške; 18.00 Radio Ropot!; 19.00 TB: Django Ba-tes; 20.00 Tik pred novim rockom 95L24.00 Midni-ght Rambler. Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 8.40 Musical; 9.15 Pravljični kotiček; 9.30 Operetne melodije; 10.10 Koncert operne glasbe; 11.30 Odprta knjiga: New York New York (V. Mai-don), nato orkestri; 12.00 Nepozabne odrske sanje (T. Rojc); 12.25 Slov. glasba; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna-kro-nika; 14.10 Z naših prireditev, nato Glasba za vse okuse; 15.30 Iz studia z vami: izbor iz okroglih miz; 16.30 Evergreen; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album; 18.00 Satirični kabaret: Prežganka št. 2 ; 18.40 Vabilo na ples; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30.15.30.17.30 Poročila; 10.00 Foyer; 15.00 Glasba po željah; 19.00 Morski val. Radio Koroška 18.10-19.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca. JEDILNIK Jedilnik za vsak dan ponedeljek: goveja juha z vlivanci, kuhana govedina, sladko zelje, pire krompir torek: zelenjavna juha z mesnimi kroglicami, carski praženec, kompot sreda: paradižnikova juha z rižem, široki rezanci z govejo sekanico, solata Četrtek: Čebulna juha z ocvrtimi kruhki, jetrca po beneško, dušen riž, solata petek: krompirjeva juha, ocvrti ohrovtovi zrezki s holandsko omako sobota: grahova kremna juha, ocvrti zrezki iz sesekljanega ribjega fileja, endivija s krompirjem nedelja: možganova juha, pečenka s hrenovkami, peCen krompir, kuhana mešana zelenjava, jabolčne košarice s cimetom Pečenka s hrenovkami (za štiri osebe): Potrebujemo slab kilogram svinjine od stegna, razrezanega v večji zrezek, tri palačinke, dve hrenovki, zeliščno sol, poper, skodelico graha in žlico maščobe. Zrezek potolčete, potresete z zeliščno soljo in popoprate. Vsako polovico hrenovke zavijte v pol palačinke in jih položite na zrezek. Med hrenovke dajte kuhan grah in vse skupaj zvijte v rulado, ki jo prevežite z nitjo. Pecite približno petdeset minut pri dvesto stopinjah Celzija, dokler se meso ne zmehča. Med pečenjem ga prelivajte z lastnim sokom in juho iz jušne kocke. Meso previdno razrežite na rezine in ponudite s pečenim krompirjem in zelenjavo. Da boste meso lažje narezali, ga pred tem malo ohladite. Tudi za vegetarijance ponedeljek: blitva s krompirjem, jajca na oko, jabolčne košarice s cimetom torek: zdrobova juha s korenčkom, zapečen por s krompirjem, zeliščni napitek sreda: sladka riževa juha, ocvrta zelena po dunajsko s tatarsko omako Četrtek: sadna juha, zapečeni špinačni rezanci s sirom, solata petek: ječmenckova juha, bučke s paradižniki, pire krompir sobota: špinačna juha z rižem, pražene gobe, pečen krompir, solata nedelja: hitra smetanova juha, špinačni narastek, ribji file v topli majonezni omaki, rabarbarin zavitek Špinačni narastek (za štiri osebe): Potrebujemo pol kilograma špinače (namesto špinače lahko vzamete tudi bhtvo ali ohrovt), četrt litra mleka, 120 gramov margarine, tri jajca, petdeset gramov parmezana, sol, poper, muškatni orešCek in drobtine za model. Na segreto margarino vsujte moko, premešajte in takoj zalijte z mlekom ter kuhajte, da dobite gosto gladko omako (bešamel). V ohlajeno omako dodajte postopoma rumenjak za rumenjakom, poper, muškatni orešček, ščepec zeliščne soli, parmezan in sesekljano špinačo, blitvo ali ohrovt, ki ste ga pred tem prevreli in dobro odcedili. Zmes dobro premešajte, počasi vmešajte še sneg treh beljakov in stresite v namaščen in z drobtinicami posut model za pečenje. Pecite približno pol ure pri zmerni temperaturi. Pred serviranjem potresite s parmezanom. Špinačni narastek Po sledeh starih receptov Govedina s krompirjem Za štiri osebe potrebujete štiri manjše goveje zrezke, dve srednje veliki čebuli, strok česna, žličko sladke in pol žličke pekoče paprike, lovorov list, vejico rožmarina, en deciliter belega vina, štiri krompirje, žlico masti in dve žlici olja. V nekoliko višjo kozico dajte olje in mast (jed bo še okusnejša, če uporabite samo mast), segrejte in v ogreto maščobo dajte pol količine grobo narezane Čebule, strt Česen s soljo, papriko in na to položite dva dobro potolčena zrezka, ki ste ju natrli s soljo, poprom in nekaj vejicami sesekljanega rožmarina. Po zrezkih stresite spet nekaj kolobarjev čebule, nanjo položite druga dva zrezka in ju prekrijte z ostankom čebule. Zalijte s kozarcem vode, dodajte vejico rožmarina in lovorov list, pokrijte in kuhajte približno eno uro pri zmerni temperaturi. Dolijte vino in dodajte na krhlje zrezan olupljen krompir ter kuhajte še pol ure. Jed bo še okusnejša, če boste upoštevali star nasvet: odprtino posode, najboljša je železna, pokrijte s pergamentnim papirjem, zavežite in posodo pokrijte še s pokrovko. Seveda to jed lahko pripravite tudi po starem receptu na nov način, in sicer v loncu na pritisk. Cas priprave se močno skrajša, jed pa precej izgubi; ni tako sočna in okusna. Češpljeva kaša Suhe slive operemo, nanje nalijemo vodo in jih kuhamo toliko časa, da se nekoliko zmehčajo. Dobro oprano kašo stresemo k Češpljam, dodamo ščepec soli in kuhamo, da se kaša skoraj povsem razkuha. Prilijemo kozarček sladke smetane, zabelimo z žličko surovega masla in takoj ponudimo. ZAČIMBE / CIMET Sladko bo še slajše Najboljši je cejlonski cimet Cimetovec, majhno zimzeleno drevo iz družine lovorov, je doma iz Azije, v zadnjih desetletjih pa so ga zaCeh gojiti tudi drugod. Obstaja na stotine sort cimetovca, najbolj znan in po mnenju poznavalcev tudi najboljši pa naj bi bil cejlon-" ski cimet. Je nežnejši in bolj diSeC od kitajskega, ki ima bolj grob in manj prefinjen vonj. Cejlonski cimet je največkrat v obliki pabdc, nekateri drugi pa so naprodaj zmleti. Začimba cimet je posušena drevesna skorja cimetovca, ki jo uporabljamo predvsem pri pripravi sladkih jedi in pri pripra-vih slanih jedi mehiške in arabske kuhinje. Cimet se dobro kombinira z vsemi tako imenovanimi sladkimi začimbami, kakršne so vanilija in nageljnove žbice. Nič ne boste pogrešili, Ce ga boste kdaj kombinirali s koriandrom in muškatnim oreščkom. Zmlet cimet uporabljamo za odišavljanje različnega peciva in orehovih ali mandljevih nadevov, s koščki cimetovih palčk pa odišavimo različne kompote. Tudi v kuhanem vinu ne sme manjkati košček cimetove palčke. S cimetom lahko začinimo tudi mlečni riž, jedi iz skute in najrazličnejše sadne pecenjake. Jabolčne košarice s cimetom Za štiri osebe potrebujemo štiri srednje debela jabolka, štiri žlice zmletih lešnikov ali orehov, dve žlici sladkorja, eno vrečko vani-lijevega sladkorja, dve žlici surovega masla, žličko cimeta in kozarec polsladkega belega vina. Jabolka olu- pimo, prerežemo, odstranimo pešCišča. Damo jih v ognjavarno posodo. V vsako jabolčno košarico damo najprej nekaj kosmičev surovega masla in potresemo s sladkorjem, v katerega smo vmešali cimet in zmlete lešnike ali orehe. V vino vmešamo vanilijev sladkor, dodamo dve do tri nageljnove žbice in prilijemo k jabolkam. Posodo pokrijemo s folijo in košarice pečemo dobrih dvajset minut v srednje vroči peCici. Jabolčne košarice s cimetom lahko pred serviranjem okrasimo še s stepeno sladko smetano, ki smo ji dodali žlico sladkorja v prahu in ščepec cimeta. Sladico ponudimo še vroCo. Cimetov toast Rezine boljšega kruha za toast na obeh straneh opečemo in še vroče premažemo s surovim maslom ter potresemo s sladkorjem, ki smo mu primešali vrečko vanilijevega sladkorja in žličko cimeta. Cimetove toaste ponudimo k beli kavi, so pa tudi izvrsten prigrizek h kuhanemu vinu. Sladka riževa juha Kozarček riža oplaknemo in zakuhamo v pol litra mleka in pol litra vode. Riž kuhamo dobre pol ure, da se povsem zmehča. Juho osladkamo in odišavimo s cimetom, ki smo ga zmešali z žlico vanilijevega sladkorja. Ko je juha že na krožnikih, jo potresemo z grobo sesekljanimi mandeljni. Na podoben način lahko pripravimo tudi sladko zdrobovo ali ko-smičevo juho. Posebej za ljubitelje juh, ki si brez nje ne morejo predstavljati pravega kosila Niso redki, ki bi juho najraje preskočili in se kar takoj lotili glavne jedi. Se vec pa jih je, ki si brez juhe ne znajo predstavljati »pravega« kosila in ki so najbolj veseli, če krožnik juhe ostane 'Se za večerjo. Posebno v hladnejših dneh se skoraj vsakemu prileže vsaj tu in tam krožnik bolj ali manj krepke juhe. Tokrat smo iz Messeguejevih kuharskih nasvetov izbrali nekaj manj znanih juh, ki bodo prav gotovo popestrile pogosto brez domišljije sestavljene jedilnike in Se posebno razveselile tiste, ki si obroka brez žlice ne znajo predstavljati. Juha življenja To je zelo preprosta in poceni juha, ki jo v gaskonjski pokrajini stari ljudje jedo za večerjo, predvsem tisti, ki bolehajo za revmo in protinom. V liter vrele vode vrzite približno ducat lepih, debelih strokov česna, vejico timijana in rožmarina ter lovorov list. Vejici vrzite v vodo s simbolično kretnjo, tako nekako kot vržete v morje šopek cvetic. Vejici plavata sprva na površini, potem pa ju pogoltne voda. Da bi bila juha malo bolj slastna, ji dodajte med kuhanjem tri žlice olivnega olja. Vse skupaj naj vre deset do petnajst minut. Medtem pripravite krožnike, položite nanje rezine starega opečenega kruha, na te pa vlijte vročo juho, ki ste jo malo osolili. Pehtranova juha V slani vodi skuhajte do mehkega pest pehtrana in pol litra graha. Vse skupaj dobro pretlačite in preden ponudite, dodajte malo surovega masla ah sladke smetane. Juha iz kopriv Pražite na nekaj žlicah olivnega olja drobno sesekljano Čebulo, dokler ne postekleni. Dodajte sesekljane koprive, ki jih pet minut med mešanjem dušite in prilijte liter vode. Vse skupaj kuhajte še Četrt ure in juho takoj ponudite. Za boljši okus lahko dodaste še žlico smetane. Prej tako uporniške koprive so zdaj nežne kot žamet in kar ne bo vam šlo v glavo, da je kaj takega mogoče. Koprive je res težko nabirati, toda krepčilna juha, ki jo iz njih pripravite zelo hitro, je vredna truda. DOBRO JE VEDETI Naravno kisanje je eden najslarejših načinov konzerviranja Kisamo lahko zelje, repo, stročji fižol, paprike, kumare... Naravno kisanje sodi med najstarejše načine konzerviranja. Kisamo lahko zelje, rdeče zelje, repo, stročji fižol, paprike, kumare, lahko pa tudi cvetačo, por, šalotke, čebulo in zelene paradižnike. Naravno kisana zelenjava vsebuje mlečno in druge aromatične kisline, veliko rudninskih soli in vitamine A, B in C. Pri naravnem kisanju beljakovine ostanejo nespremenjene, ogljikovi hidrati se spremenijo v mlečno kislino. Kisana zelenjava je lažje prebavljiva. Dobro je vedeti: - vsa zelenjava za naravno kisanje naj bo zdrava, čista in ne prezrela; - zelenjavo primerno naribamo ali narežemo, lahko pa kisamo tudi celo (na primer zeljnate glave za sarme); - pravočasno pripravi- mo Cebričke, kadi, deske, kamne za obtežitev in sveže prte; - vse dobro oribamo in pustimo v čisti vodi ter tik pred uporabo vse poparimo in še enkrat oplaknemo s čisto mrzlo vodo; - zrezano zelenjavo pretlačimo, da iz zelenjave izločimo sok in izrinemo nekaj zraka; - okus izboljšamo z dišavnicami (lovorovi listi, hren, pehtran, gorčično seme, šalotka, brinove jagode...); - polne posode takoj zapremo, najprej zelenjavo pokrijemo z višnjevim ali trtnim Ustjem, pogrnemo s čistim prtom, obložimo z deščicami in obtežimo; - voda mora priti čez dešCice; če je je premalo, prilijemo slano, prekuhano in ohlajeno vodo; - kisanje ne sme potekati prehitro, kar se zgodi v pretoplem prostoru. - temperatura v prvih štirih tednih naj bo pribh-žno 15°C; - kisano zelenjavo prvič očistimo po štirih do petih tednih tako, da z vrha poberemo najprej pene, nato še sok, ki ga po čiščenju vhjemo nazaj; - s čisto krpo obrišemo rob posode, kamne in deske ter odstranimo mehko zelenjavo, ki sili k višku; - ob čiščenju vzamemo tudi tohko zelenjave, kolikor je potrebujemo; - pobhamo jo v plasteh, - po končanem čiščenju zelenjavo spet pokrijemo in obtežimo. Naravno kisana srbska solata Vzamemo po dva dela zelja, zelenega paradižnika, zelene, rdeče paprike in en del čebule. Vso zelenjavo zrežemo, posolimo in pustimo nekaj ur na hladnem, da se razsoh in upa- de. Solato ožmemo, zmešamo in zložimo v velik kozarec. Vmes ne sme biti zračnih mehurčkov. Odišavimo z lovorjevimi listi in zrni popra. Zelenjavo pogrnemo s čistim prtom in obtežimo ter postavimo na toplo. Ko se solata skisa, jo postavimo v hladno klet. Oskrbujemo jo kot vso ostalo naravno kisano zelenjavo. Naravno kisana jabolka Zrela kisla jabolka operemo in osušimo ter vložimo v velike kozarce. Vmes damo nekaj listov višnje in črnega ribeza. Vse skupaj zalijemo s prekuhano in ohlajeno slano vodo (na li-- ter vode žlička soh). Kozarce pokrijemo s čistim prtičem in jih hranimo v mrzlem in suhem prostoru. Tako kisana jabolka so izvrstna priloga k mesu. Pripravila: Katarina Lavš ZA RAZVEDRILO - ZANIMIVOSTI 22 Sobota, 9. septembra 1995 Z' A Horoskop zapisal B. R. K. OVEN 21. 3. - 20. 4.: Stik s svojimi resničnimi potrebami boste le s težavo ohranjali, saj vas bodo burni ovinki strasti premetavali na vse stram. Držite se smerokazov srca, pa se bo vse dobro končalo. BIK 21.4.- 20. 5.: Uspelo vam bo odkriti recept za spremembo sveta, vendar si svojega načrta še ne boste upali oznaniti. Nikar ne odlašajte, da vas ne prehiti sodni dan! M DVOJČKA 21. 5. * 21. 6.: V nevidne ovire se boste zaletavali ves ljubi dan, zato boste zvečer že pošteno zbegani. Na srečo se boste takrat zaleteli še . v nekoga, ki vas bo nežno vrnil na pravi tir. RAK 22. 6. - 22. 7.: Zamikale vas bodo lepe in razkošne stvari, saj vas bo v globinah pestil občutek praznine. Privoščite si le eno ali dve, saj tudi vaša denarnica ni kdovekako polna LEV 23. 7. - 23. 8.: Zvito se boste izmikali svojemu partnerju, ko se bo loteval nekega skupnega problema. Vse do večera, ko se boste istega vprašanja lotili po svoje, in to z uspehom. DEVICA 24 8. -22.9.: Nekomu se bo zazdelo, da izkoriščate njegovo velikodušno naklonjenost Priznajte mu vendar, kaj vas muči, pa vam bo namesto sumničenja prav rad pomagal na površje. 1EH1NICA 23. 9. - 22.10.: V želji, da bi se kar najhitreje rešili nakopičenih obveznosti, se boste naprezali do skrajne meje. A če boste pretiravali, vam bo družbo v postelji delal toplomer. ŠKORPIJON 23.10. - 22.11.: Dojeli boste, da je preskakovanje ovir mnogo utrudljivejse od njihovega odstranjevanja, zato boste korenito spremenili taktiko svojega korakanja po pisti življenja STRELEC 23.11.-21.12.: Znanje, s katerim se boste postavljali, bo za vedno tako nezanimivo, da boste skorajda obupali. Vztrajajte, pa boste sredi sive črede naleteli na sorodno dušo. KOZOROG 22.12. - 20.1.: Spoznanje o jedru vašega nezadovoljstva vas bo doletelo kot strela z jasnega. Ne boste ga skušali čim hitreje odvreti, saj se zavedate, da se zavrženo kaj rado vrne. VODNAR 21. 1.-19. 2.: Z nepremišljeno gesto vam bo uspelo precej razredtiti vrsto svojih oboževalcev, vendar se bo med preostalimi začel trd boj za vašo naklonjenost. Le kdo bo potegnil kratko? RIBI 20. 2. - 20. 3.: Rajska občutja, ki vam jih bo pričarala izjemno simpatična oseba, se vam bodo sprva zdela neverjetno nova, a že prav kmalu se jih boste navadili - in njihov čar bo zbledel. AVOKADO Alikotorjeva hruška - sadež ali zelenjava? Poznali so ga Inki in Azteki, ki so go gojili pred več kot osem tisoč leti Avokado so prvotni naseljenci ameriške celine znali že zelo zgodaj ceniti, saj so ga poznali Inki, Azteki pa so ga gojili že pred več kot 8000 leti, o čemer pričajo izkopanine iz njihovih grobnic. Nadvse uporaben sadež so upodabljali na kožah ali vlaknih, ki so jih na dolgih potovanjih nosili s seboj, da bi drugim ljudstvom pokazali, od kod prihajajo. Tako ni čudno, da tudi ime sadeža izhaja iz azteške besede ahuaca-ti, ki so jo španski zavojevalci spremenili v avoca-do. Hruškasti sadež je bil močno priljubljen tudi pri Inkih. Domovina avokadovca so tropski gbzdovi, ki se razprostirajo v južnem delu Mehike, v Venezueli in v Kolumbiji. Drevesa v divjini dosežejo tudi do 35 metrov, gojena pa največ deset. Za vsa pa so značilni podolgovati temnozeleni listi, ki tvorijo gosto krošnjo, iz katere na dolgih pecljih visijo sadeži. Cvetovi so majhni in rumenkasti, vendar se iz številnih cvetov razvije veliko manj sadežev. Plod obdaja tanka zelena, vijolična ali rjava lupina, mehko meso pa je rumenkasto zeleno. Sredi ploda je dokaj velika ogro-gla peška, iz katere lahko brez posebnih težav vzgojimo sobno rastlino tudi pri nas. Peško je treba namestiti v lonček z vodo, tako da se dotika tekočine le s spodnjim delom. To najlaže dosežemo tako, da jo nabodemo na zobotrebce, ki preprečujejo, da bi se potopila. Nad peško pa ne gre obupati prehitro, saj traja kar nekaj tedenov, preden vzklije in jo lahko presadimo v zemljo! Po obliki in okusu razlikujemo tri tipe tega sadeža. Vzhodnoindijski avokado je največji. Mehiški avokado je le malo večji od kurjega jajca in ga uporabljajo v glavnem kot osnovo za cepljenje drugih zvrsti avokada. Za gvatemalski avokado pa je značilna debela bradavičasta lupina. S križanjem teh treh vrst je nastalo veliko različic različnih oblik in barv, med katerimi prevladuje več odtenkov zelene, temnorjave in vijoličaste. Zaradi hrapave in trde lupine pravijo Angleži avokadu kar aligatorjeva hruška. Avokadovo meso vsebuje, za razliko od drugega sadja, veliko maščobe in je nevtralnega okusa, tako da ga lahko uporabljamo kot neobičajen posladek ali kot zelenjavo. Dozorel sadež je zelo mehak, zato ga ni priporočljivo lupiti. Bolje ga je prerezati z nožem, odstraniti veliko peško in izdolbsti z žličko. Sadežu za boljši okus dodamo sol, limonin sok ali pa olivno olje. S sladkanjem in dodajanjem ruma ga lahko uporabljamo kot sadje, pripravimo pa ga lahko tudi kot omako, za priloge ali kot dodatek juhi, ni pa primeren za kuhanje. Zelo uporaben je lahko tudi kot obilen zajtrk ali malica, saj si ga lahko privoščimo kar s kruhom, brez katerega si vsaj pri nas skoraj ne moremo zamisliti pravega obroka. Igor Fabjan ANEKDOTE Rockefeller »Tri dolarje,« je rekel zobozdra- Ameriški industrialec John D. Ro- vnik, ki ni imel pojma, kdo je njegov ckefeller je preživljal svojo zadnjo pacient. zimo na Floridi. Začel ga je boleti »Tri dolarje, da mi izderete en zob in Sel je k zobozdravniku, da bi sam zob?« se je zgrozil Rockefeller, mu ga izdrl. »Veste kaj, tu imate dolar, pa mi zob Se prej je vprašal, koliko bo to sta- samo zrahljajte. Izdrl ga bom potem lo. že sam! SKANDINAVSKA KRIŽANKA 362 SL. KOREOGRAF (MILKO) NRAVNA VERSKA IGRA IGRALKA IDA KRAVANJA GRCA UPRAVITEU LANENO BLAGO DEŽELA V SREDNJI EVROPI CHATTAGAM V BANGLADEŠU NICK NOLTE OBLIKA IMENA JEVDOKIJA SL. METALEC KUDIVA (VLADIMIR) AVTOR: LUKA PIBER IT. SLIKAR RAFAEL STRUPENA KEMIČNA PRVINA PISEC MATAVUU KOZAŠKI POVELJNIK FRANCE MAROLT OTROŠKA IGRA FR. PISEC (EMILE) AM. MIKROBIOLOG (JONAS) LJUDSKO IME ZA SEPTEMBER LOVOROVKA IZ SEV. AMERIKE UDARJANJE Z VEČ ZVONOVI POMANJ. RITMA IT. DIRKAČ (ALBERTO) MINERAL KALCIJEVEGA KARBONATA NAPREDOVANJE V SLUŽBI KRALJ IZ MAHAB-HARATE RADIJ ANČKA TURSKI POLITIK (BULENT) KOSTNI TUMOR RADOMIR PREBIVALEC GRČIJE FRANK POSODA ZA SMETI GERMANSKI MITOLOŠKI ŠKRAT PERZIJSKI POLOSEL KOSITER BREZ- BRIŽNOST IZRAELSKA LUKA SL. FILOLOG GOROVJE V SRBIJI IZOTOP TORIJA CAS BREZ VOJN STADION V RIO DE JANEIRU MORALA PESNIK STURLUSSON VIKTOR BRUNO TRAVEN HITER IGRALKA STARC TEMNI DEL DNEVA SODO BEOTUEC VELIKA GMOTA LEDU < BLJUVALA PLESTENJAK GUSTAV ŠILIH ZVAN ANDREJ P0MEN0- SLOVJE PREBIVALCI KRAJA OKROG NAJVECJE MESTO V PAKISTANU - SL. NOTRANJI MINISTER (ANDREJ) MESTO V TOSKANI JOSIP JURČIČ n ‘VN3IS ‘Mis ■I0VAV3 ‘INVŽOtDiO ‘vtooioNua ‘NVf ‘VAIJJMOA ‘NiNaaaa ‘OLVS ‘OA3)taaaws ‘j.a 'itraoNS ‘VNVDVaVM ‘HIW ‘VOIV ‘ND ‘aaovNO ■jia ‘iNoaiso ‘VDINV ‘VR ‘TVN "mZNVAV ‘1INOOVRV ‘VtiJAMHV ‘alNVAVRtUOd ‘SV8RVSVS 'Rit\psaaHiws :ouABiopoA :A3J.IS3a ZDRAVJU NAPROTI - ZANIMIVOSTI Sobota, 9. septembra 1995 ZDRAVJU NAPROTI Glavobol naš vsakdanji Zdravljenje naj nadzoruje zdravnik Ob prebiranju doslej objavljenih člankov vvasem časopi-su sem se odločila, da vam pošljem vpmšanje v zvezi s svoji-težavami. Prepričana sem, da bi v tej rubriki lahko posredovali se več koristnih informacij, če bi se vanjo aktivno vključili tudi bralci. V glavnem nisem imela večjih težav z zdravjem. V zadnjem letu pa so se mi začeli pojavljati glavoboli, ki so čeda-tje pogostejši in močnejši. Ce vzamem tableto proti boleči-n(yn, običajno glavobol mine ali pa se vsaj ublaži, včasih pa nj nikakršne spremembe. Zanima me, ali gre za kakšno huj-Se obolenje oziroma ali je to lahko migrena. L’e mi boste odgovorili, se vas lepo pozdravljam. Glavobol je eno od naj-Pogostejših bolezenskih stanj, ki pripelje bolnika na zdravniški pregled. Na tak ali drugačen način ga poznamo vsi. Studije, ki so jih °Pravili na tem področju, govorijo o tem, da ga v Času svojega življenjskega obdo-oja doživi 93 odstotkov mo-skih in 99 odstotkov žensk oziroma da letno 1600 ljudi na sto tisoč obišče svojega zdravnika zaradi glavobola. Največkrat glavobol ne najava hudega obolenja. Ocenjujejo, da je samo v 0, 004 odstotka primerov akutni glavobol simptom resne bolezni. Seveda pa je treba ne glede na to dejstvo vsakemu nenadnemu glavobolu posvetiti vso ustrezno pozornost takoj, ko se pojavi. Prav vam najlepše zahvaljujem in Vaša bmlka Veronika. tako je popolnoma pravilno, da se poskusa Cim natančneje opredeliti dlje Časa obstoječ ali ponavljajoč se (kronični) glavobol. Vedeti je treba, da lahko glavobol povzroči stimulacijo trakcija ali pritisk na katerokoli tkivo glave, ki je občutljivo na bolečino. Glede na to je seveda razlogov za glavobol izredno veliko: poškodbe, bolezni oci, ušes, nosu in obnosnih votlin, ustne votline (zob, jezika, žrela), infekcijske bolezni, zastrupitve, hipertenzija, ekspanzivni intrakranialni procesi (tumorji, abscesi, he-matomi), draženje možganskih ovojnic (meningitisi, subarahnoidalne krvavitve), nevrologije, razna psihična stanja, utrujenost, migrena, glavobol v rafalih, kronična paroksizimalna hemikrani-ja, tenzijski glavobol, glavobol zaradi povratnega učinka zdravil. Za natančno opredelitev glavobola so ob zdravniškem pregledu pomembni predvsem natančni podatki o Času nastanka glavobola, spremljajočih znakih, trajanju in pogostosti glavobola, mestu in vrsti (značaju) bolečine, z bolečino povezanih znakih in dejavnikih, ki lahko glavobol poslabšajo ali izboljšajo. Z uporabo osnovnih laboratorijskih preiskav se tako večino glavobolov lahko opredeli in zdravi že v ambulanti splošne medicine. V primerih, ko zdravnik ugotovi možnost obstoja resnejšega obolenja ali glavobola ne more ustrezno pojasniti, se bo odločil za napotitev bolnika k specialistu. Ta lahko vključi tudi druge preiskavne metode (na primer lumbalno punkcijo, elektroencefalografijo, računalniško tomografijo, magnetno resonanco, radioizo-topne in druge rentgenske metode), ki pomagajo rešiti vprašanje, za kakšen glavobol gre. Glavobol je lahko znamenje resnejše bolezni KLINIČNE ZNAČILNOSTI MIGRENE v glavobol traja ?. do 72 ur neprenašanje svetlobe {(otofotija) • huda bolečina • enostranska (običajno) ali obojestranska (občasno) pulzirajoča bolečina ■ poslabša jo le lesna aktivi osi simptomi avte se pojavijo pri 20% migrenskih napadov značilni simptomi avre: bleščeča svetloba (totopsija) svetlikajoče oik-cakaste črte območja izgtibe vidnega polja PERIODIČNOST predvsem, Ce se pojavi prvič po petdesetem letu starosti in Ce ni dokazan drug vzrok za njegov nastanek, Ce se pojavi hud glavobol nenadoma (skoraj »v sekundi iz zdravega«), Ce se glavobol progresivno slabša, Ce se glavobol pojavlja ob naporu, napenjanju, kašlju ali spolni aktivnosti in Ce splošni ali nevrološki pregled odkrijeta nevrološke motnje. Migrena je vrsta glavobola, katerega nastanek Se danes ni pojasnjen. Je eden najpogostojsih glavobolov, ki se po nekaterih podatkih pojavlja pri petih do sedmih odstotkih ljudi. Klinične značilnosti migrene so na kratko označene na priloženi skici. Glavobol poteka v štirih fazah, ki se med seboj prepletajo in znaki katerih so različno prisotni pri posameznem bolniku ali pa ne- katerih tudi ni. V prvi fazi se pojavijo utrujenost, depresija, otopelost, razdražljivost in zaprtost vase, žeja, zelja po določeni hrani. Fazo avre (druga faza) označujejo predvsem motnje vida, kot so bleščanje ali trepetajoče Crte v območju, kjer pride do izgube vidnega polja. Motnje, kot so mravljinčenje ah odrevenelost rok, disfazi-ja in druge senzorične motnje, so veliko redkejše. Zatem sledi glavobol, ki je običajno pulzirajoč, zelo hud, večinoma enostranski. Bolniku je ob tem velikokrat slabo in bruha. Taksno stanje, ki bolnika močno prizadene, traja večinoma od Štirih do sedmih ur in poneha s končno fazo napada, ko je bolnik izčrpan, le v redkih primerih se lahko pojavi prehod v evforično stanje. Značilnost migrenskega gla- vobola je ponavljanje, pri Čemer med enim in drugim napadom glavobola ni. Zdravljenje glavobola z zdravili naj bo dogovorjeno in naj ga nadzoruje zdravnik. Pri prevelikem jemanju zdravil se lahko pojavijo posledice zaradi nezaželenih stranskih učinkov, taksno jemanje pa lahko pripe- lje do glavobola zaradi povratnega učinka zdravil. Ta je navzoč cel dan, je spreminjajoče se jakosti in se pojavi že zjutraj, predvsem pa poslabša stanje že obstoječega glavobola. Lep pozdrav in pišite nam! Dean Klančič, dr. med. specialist splošne medicine Stotine legend o griču križev v Litvi Dnevi v Litvi so bili natrpani kot vreCa. Mnogo smo potovali, si ogledovali naravne, kulturne in zgodovinske znamenitosti, ki jih je dežela polna. Seznam kulturne dediščine v Litvi obsega skoraj dva tisoC arheoloških, dva tisoč zgodovinskih, dva tisoč arhitekturnih in več kot Šestdeset umetnostnih spomenikov. Tisto, kar se nama je od vsega najgloblje vtisnilo v spomin in dušo, je bil prav gotovo obisk na gori križev. Dvanajst kilometrov od Siauliaja leži na ravnini osem do deset metrov visok ovalen hribček. NihCe ne ve, kako je grič pravzaprav nastal. V začetku tridesetih let je nekdo začel zbirati legende o tem in jih objavljati v Časopisu Trimitas. Ena od njih govori, da je bil tu strašen boj in mnogo vojakov je bilo pobitih. Sorodniki naj bi jih tukaj pokopali in v treh dneh in nočeh zgradili ta hribček v njihov spomin. Druga legenda govori o kmetu, ki mu je zbolela hčerka. Sedel je ob njej in prosil za njeno ozdravitev. Takrat se mu je prikazala gospa v belem in mu velela, naj postavi grič in na njemu križ. Res je storil tako in hčerka je ozdravela. Legend je na stotine. Zgodovinsko dejstvo pa je, da je na tem mestu že leta 1348 stal grad, ki je bil kasneje porušen. Pisni viri za postavitev križev so iz leta 1831. Z leti pa je postal to svet kraj, kamor se ljudje zatekajo s svojimi prošnjami, zahvalami in molitvami. Ljudje prinašajo križe najrazličnejših oblik, materialov in velikosti. Prosijo boga za zdravje, žalujejo za tistimi, ki so umrli ali bili pobiti v ječah ali izgnanstvu ali se zahvaljujejo za uslišane želje in blagoslove. Litva je v »sovjetskih« Časih mnogo pretrpela. Gric križev za takratno oblast ni bil sprejemljiv. Leta 1956 se je Število križev močno povečalo, saj so se tedaj mnogi vrnili iz izgnanstva v Sibiriji. Oblast si je močno prizadevala, da bi obiske ljudi na griču omejila in zavrla. Ker jim to ni uspelo, so se aprila leta 1981 odločili, da napravijo konec. Vojaki Rdeče armade in KGB so požgali lesene križe, železne odpeljali na odpad, kamnite zrušili in pokopali, hrib pa z buldožerji zravnali z zemljo. Nekaj let je bil kraj pod strogim nadzorom, ukinjene so bile vse avtobusne zveze v krogu s premerom dvajset kilometrov. Naokoli so stali oboroženi vojaki. Toda tudi to ni pomagalo. Novi križi so se spet zaceli pojavljati, sprva majhni, nato pa Čedalje večji. Buldožerji so imeli tam kar naprej veliko dela. Oblastniki so pripravili celo načrt, da bi tisto področje poplavili in tako »obvarovali« ljudi pred postavljanjem novih križev. Ideja ni bila uresničena, saj bi bilo lažje prestaviti strugo reke kot pa zlomiti vero. Ljudje pa Se danes govorijo o neštetih primerih, ko so vandali in načrtovalci uničenja griča križev doživeli skrivnosten, nenaraven konec. Kot bi jih usoda kaznovala za zlo, je večina umrla nenaravne smrti ali pa so doživeli nesrečo in trpljenje. Sele leta 1985 je na griCu zavladal mir. Leta 1988, v letu ponovnega rojstva Litve, ko so se zaceli prvi demokratični procesi, je zavladal na tem svetem kraju resničen mir. Gric križev je v mnogih pogledih pravcati fenomen. Najprej je to zgodovinski spomenik in nato je to pravcati muzej umetnosti. Bogastvo križev, od katerih je marsikateri že sam po sebi pravi umetniški izdelek, kakor tudi množica drugih religioznih simbolov so naredili gric za kraj prave ljudske umetnosti. Gric križev je spomenik človeški eksistenci, je spomin na preteklost in sanje o prihodnosti. To je tudi specifičen muzej in del litovske etnične kulture. Znova in znova se vračajo spomini na boljseviske Čase. Prihajajo pa tudi deportiranci, izgnanci, izseljenci, domačini, vsi, ki so potrebni tolažbe. Nekateri križi so res prave mojstrovine, kombinacije fantazije in globokih občutkov. Narejeni so iz kamna, lesa, plastike, jantarja, stekla, železa... 130 križev je višjih od štirih metrov, 1112 križev meri od tri do štiri metre, 6497 od enega do dva metra, sedem tisoC po en meter, koliko je manjših od pol metra, sploh ne morejo prešteti, ker vsak dan prihajajo novi in novi. Njihovo Število gre v stotisoce... Ivanka KoroSec Vojna v Angoli je močno prizadela živalski in rastlinski svet Devetnajst let trajajoča državljanska vojna v Angoli je močno prizadela zelo raznolik živalski in rastlinski svet. Južnoafriški ekologi poudarjajo, da se je število slonov zelo zmanjšalo, saj se je nekdaj desettisočglava populacija zmanjšala na le nekaj pripadnikov te živalske vrste. Državljanska vojna med vlado v Luandi in gibanjem UNITA, čigar pripadniki so opustošili predele, bogate z nafto, je močno zdesetkala tudi druge tipične živalske vrste na tem področju, na primer leve, žirafe, nosoroge in gorile Do tako velikega upada Številnih živalskih vrst je prišlo zato, ker sta vojskujoči se strani potrebovali hrano. V tem času je izumrlo ali pa se nahaja na robu preživetja 21 vrst sesalcev od skupno 275 vrst, ki so jih registrirali v sedemdesetih letih. Angolska vlada je zaprosila Briana Huntleyja za pomoč tamkajsnim biologom pri obnovi enajstih narodnih parkov in rezervatov. Kmalu zatem, ko se je leta 1975 Angola znebila portugalskega jarma, je med vlado in gibanjem UNITA izbruhnila vojna. Sprti strani pa sta novembra lani podpisali premirje in tako prekinili več let trajajoče spopade. Profesor Brian Huntley, ki je na začetku sedemdesetih let bival v Angoli, pripoveduje, da se je Število živalskih vrst občutno zmanjšalo. »Nekdaj se kar nismo mogli načuditi, kako pester je angolski živalski svet, danes pa žalostno preštevamo posamezne pripadnike različnih živalskih vrst,« ugotavlja ugledni znanstvenik. V narodnem parku Quicama na jugu Luande, ki se razteza na površini milijon hektarjev, praktično ne najdete nobene živalske vrste, medtem ko v puščavi parka Iona, ki se vije vzdolž Namibijske meje, Živi le nekaj primerkov južnoafriških gazel in velikoafriskih antilop. Ker park Iona leži na težko dostopnem puščavskem območju, se je v tem kru- tem puščavskem svetu ohranilo manjše Število afriških antilop in gazel. V drugih, človeku bolj dostopnih parkih in rezervatih pa so veliko večino živali postrelili, ker je med dolgotrajno vojno začelo primanjkovati hrane. Mnoga območja so postala nevarna, ker so bila posejana s številnimi minami, zato so se jih ljudje začeli izogibati. Ker se na teh območjih že dvajset let nihče ne ukvarja s kmetijstvom, so jih znova pokrili mogočni gozdovi. Nekdanje farme, kjer so se ukvarjali pretežno z živinorejo, plantaže kave na območju Kvvanza Sul in severni del Cabinde - območja bogatega z nafto in zemeljskim plinom - je gošča že popolnoma zarastla. Ce bi tam spet želeli gojiti kavo, bi morali opraviti ogromno dela, da bi odstranili vse rastje, ki se je v tem času skoraj neverjetno razbohotilo. Ce želi Angola vzpostaviti nekdanje stanje, bo to lahko dosegla le z mednarodno pomočjo. Huntley, ki se v svojem poročilu zavzema za obnovo nekdanjih narodnih parkov in rezervatov, meni, da bi samo triletna obnova parka Iona stala najmanj milijon in pol dolarjev. Obnova Ione naj bi nato omogočila nadaljnje obnavljanje parkov in rezervatov. Predmestje Luande je preplavljeno z odpadki gospodinjstev. Namesto, da nekoristno gnijejo v jarkih, bi jih lahko uporabili za gnojenje vrtov. Tako bi ljudje v deževnem obdobju lahko gojili melone, buče in fižol, obenem pa bi se znebili kupov zaudarjajočih odpadkov ter tako očistili okolico predmestja. Potrebnih bo več let, da se bo spet vzpostavilo naravno ravnovesje, obnavljajoča se vegetacija nam vliva vsaj kanček upanja, da bomo v prihodnosti vnovič priča pestremu rastlinskemu in živalskemu svetu v Angoli. Lesley VVroughto, Reuter VREME IN ZANIMIVOSTI Sobota, 9. septembra 1995 ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA TOPLA HLADNA FRONTA FRONTA OKLU ZIJA SREDIŠČE ANTICIKLONA CIKLONA Temperature zraka so bile U m: "M :.tQt "dolžina dneva "temperature morja in rek Sonce Bo vzšlo ob 6.32 in "C °C zašlo ob 19.26. Dan bo dolg Trst 21,0 Mura 13,4 12 ur in 54 minut. Luna bo Portorož 22,0 Sava (Radovljica) 10,0 vzšla ob 19.22 in zašla ob Poreč 22,0 Sora 12,2 6.47. Malinska 23,0 Ljubljanica 12,4 Split 23,0 Soča 12,3 M. Lošinj 23,0 Vipava 10,7 Dubrovnik 23,0 Bohinjsko jezero 17 N .»um, —JUH V PLIMOVANJE Danes: ob 4.11 najnižje -56 cm, ob 10.32 najvisje 53 cm, ob 16.37 najnižje -42 cm, ob 22.32 najvisje 43 cm. Tutri: ob 4.40 najnižje -52 cm, ob 10.58 najvisje 52 cm, ob 17.08 najnižje -44 cm, ob 23.05 TEMPERATURE V GOR 500 m 1000 m 1500 m 2000 m 2500 ni 2864 m BI0PR0GN0ZA Vpliv vremena na zdravje ljudi bo ugoden in tudi spanec bo globok. V0X POPULI V jeseni koruza tako naglo zori, da je na vsaki njivi vsak dan za Žgance veC. S » » Kdor veliko ve, N. MESTO O 8/25 KOČEVJE O ČRNOMELJ P ■Ed REKA 14/25 V Sloveniji: V nedeljo bo pre-vladovalo sonCno vreme. Zjutraj bo ponekod v nižinah megla. Obeti: Tudi v ponedeljek bo se V J V J v J M V -\ v ni Blišč in beda modnega sveta v knjigi o zgodovini manekenstva LONDON - Ko je pri šestnajstih letih prvič stopila v živahni svet mode, se je Cindy Cravvford udeležila večerje v Rimu, ki jo je šokirala: z izjemo ene so vse manekenke sedele na kolenih udeležencev večerje. Edina izjema je stala na mizi - v mini krilu in brez perila. Spolnost, mamila in nasilje so tipični elementi modnega sveta. Anekdota mlade Cindy je le ena od zgodb, ki jih je zbral ameriški novinar Michael Gross, avtor zgodovine manekenstva. Manekenka: bedni posel lepih žensk je zgodba na 454 straneh, ki govori o kraljicah modnih revij od leta 1921 do danes. Začenja se v Ameriki, kjer je leta 1921 John Robert Povvers ustanovil agencijo za brezposelne igralke. Ena od prvih vrhunskih manekenk je bila Hannah Lee Sherman, potomka slovitega generala iz Časov ameriške državljanske vojne. V 30. in 40. letih so bile najlepse manekenke enako uspešne kot današnje: enako slavne, vitke, bogate in občudovane. Medtem ko je bil ta poklic v Ameriki že od začetka spodoben, so v Franciji modni kreatorji, med njimi tudi Christian Dior, manekenke izbirali v javnih hišah. Dior je bil homoseksualec, vendar je vanje zahajal vsak večer. Prostitutke so bile lepe, poznale so bogate moške, potrebovale so lepe obleke za konce tednov v Montecarlu ali v Deauvillu. Neredko se je katera od njih (kot se dogaja tudi danes) poročila z bogatašem - pa ji je zmanjkalo denarja za še več oblek. Orangutan Blue je zavrnil vse samice, ki so mu jih predstavili V živalskem vrtu v Colombu štirinajstletni orangutan Blue sameva, ker mu ne ugaja nobena od samic (Telefoto: AP) Vse več stoletnikov TOKIO - Na Japonskem živi 6378 stoletnikov, 785 več kot lani. Podatke o novem rekordu je vCeraj objavil statistični urad japonskega ministrstva za zdravstvo. Iz teh podatkov izhaja ugotovitev, da se Japonska neustavljivo stara, saj je rojstev iz leta v v leto manj, tako da na sto tisoC Japoncev zdaj pride že 5,1 stoletnika. V Trubčevsku ukradli Lenina MOSKVA - Neznanci so iz občinskega skladišča ruskega mesta TmbCevsk ukradli dve toni težak bronasti kip Vladimirja DjiCa Lenina. Kip oCeta oktobrske revolucije so pred časom odstranili z osrednjega mestnega trga, z-daj pa je občinska uprava sklenila popraviti krivico. Neznancem kaj taksnega ni šlo v račun in so zato kip raje ukradb. Lennonov lonček vreden 5200 funtov LONDON - Neznani oboževalec Beatlov je za lonček, v katerem je John Lennon hranil marihuano in cigaretne papirčke, na Christiesovi dražbi v Londonu plačal kar 5200 funtov, štirinajstkratkrat več od vsote, ki jo je nameravala iztržiti prva Lennonova žena Cynthia. Ta je pred časom nasprotovala dražbam, češ da so ropanje mrtveca, zdaj pa si je očitno premislila, saj je prodala celo osebna ljubezenska pisma pokojnega moža. Boga Ganeša so spustili v Arabsko morje Po enajstih dneh slovesnosti so včeraj po Bombaju vozili kip boga Ganeša in ga nato spustili v Arabsko morje (Telefoto AP)