Leto L ■MM Ljubljana, torek 2. septembra 1919. Štev. 191« BB^s^r^griv?.T9nnesRBen9 NI UST C«n« po poiti: u celo lito. R W*— id po! uti .1 ar— a čstFt leti. I lil*— n 1 mesit. . i ra Iitjlbljllfi ntsrinSI Dp»dfiHtw In ipmi: Hopltojm Bilca it. I Bndn. ttliToa itn. B Posamezna številka 16 vin. ~ NEODVISEN DNEVNIK ” Posamezna Številka 16 vin* HS3- Narodno predstavništvo. LDU. Belgrad, J. septembra. Presbiro javlja: Predsednik Pavlovič otvori sejo ob osemnajstih. Po formalnostih se preide na dnevni red: Zakonsko predlogo o dvanajstinah za september in oktober. — Poslanec Marko Trifkovič (radikalni disident) izjavi: Z ozirom na izjavo, ki so jo vse opo-zicionalne stranke podale predsedniku kraljevske vlade preko predsednika narodnega predstavništva, bi ono moralo že dsnes definitivno ugotoviti svoj položaj jmsproti tej vladi. Toda prepričanje, da država v teh težkih časih ne sme ostati brez finančnih sredstev in da se pokritje stvarnih državnih potreb ne bi oviralo in preprečilo, hočemo mi izvzemši Narodni klub, sodelovati pri reševanju tega predloga, kateri stoji na dnevnem redu, ne da bi končn«v£»Hoirrn-> angažirali svoie drža- Predsednik vlade DavidoviČ izjavi na to: Gospodje! Z ozirom na to, da obstojajo ravno iste razmere, ki so zahtevale, da se sobotna seja odloži na današnji dan, pristaja vlada na to, da se pretresa zakonski predlog samo o eni dvanajstini. — Po tej izjavi govori poslanec dr, Tresič-Pavičič svoj prvi govor. V daljšem govoru apelira na narodno predstvaništvo, naj s složnim delom nadaljuje veliko delo narodnega ujedinjenja. — Nato pride do glasovanja o proračunski dvanajstini za mesec september. Predlog je sprejet s 124 glasovi proti 43 glasovom. Prihodnja seja je odrejena z ozirom na muslimanski praznik bajram za prihodnji torek 9. septembra z dnevnim redom: 1. Razdelitev zbornice v sekcije, 2. drugo čitanje zakonskega predloga o proračunskih dvanajstinah. — Seji i končno v el javno angažirali svoje drža &je, če vlada pristane na to, da se sklene j ključi ob devetnajstih, »mo o eni proračunski dvanajstini. — >eja se za- Italijanske spletke na mirovnem posvetu* LDU Dunaj, 1. septembra. (ČTU) '»Neues Wiener Tagblatt« poroča iz St, Germaina, da je bila izprememba mirovne pogodbe z Nemško Avstrijo večinoma onemogočena vsled nasprotnega stališča zastopnikov narodnostnih držav, ki so vse ■storili, da se je šlo Nemški Avstriji kolikor mogoče malo na roke. Z gotovostjo se je moglo skoro vsakokrat računati, kadar •so se v listihi pojavili neugodni glasovi o razpoloženju v vrhovnem svetu, da so med tem Beneš, Kramar in Trumbič ali pa drugi zastopniki narodnostnih držav zastavili vse sile, kar se je moglo potem tudi naslednji dan spoznati po raznih znamenjih, Jugoslovani so se sklicevali pri tem navadno na koncesije, ki so jih morali že dati ter so se branili dati še nadaljnje. To je zlasti jasno pokazalo na primer v koju za meje. V začetku tedna se je še *delo, kakor da bi se nam hotele priznati še kakšne koncesije. V razpravi je bila toošonjska okolica, integriteta nižjeavstrij-skih deželnih mej in mariborsko vprašanje, 'Tittoni je predlagal, naj se v mariborskem okolišu izvede ljudsko glasovanje. Temu Predlogu so sprva pritrdili, toda naslednji dan je Tardieu vprašanje še enkrat spro- se je pc*rečilo zopet omajati stališče vrhovnega sveta. Izjavili so sicer, da se sprejeti sklepi ne morejo izpremeniti, toda razpravljali so vnovič o določitvi mej v plebiscitnem pasu in obliki izvedbe plebiscita, Tardieu je izjavil, da zahteva pravičnost, da se izvrši določitev mej z ozirom na skupne gospodarske interese ter je predlagal v ta namen, naj se raztegne pas, v katerem bi se imele vršiti ljudsko glasovanje, na slovenske podeželske okraje, ki jih Nemška Avstrija ni zahtevala. Tako glasovanje bi seveda bilo za Nemško Avstrijo popolnoma brezpomembno, Tittoni, čigar interesi so šli z ozirom na to vprašanje z našimi paralelno, je ugovarjal. Ostal je v manjšini, Francozi so bili na-pram Tardieu vezani. Balfour, ki se je v gospodarskih vprašanjih tako toplo zavzel za to, da bi se Nemški Avstriji ohranila možnost življenja, je, kakor se zdi, zavzel v teritorialnih vprašanjih drugo stališče. Mariborsko Vprašanje se je rešilo v zmislu Tardieuja. V petkovi seji je to vprašanje Tittoni še enkrat sprožil, da bi vsaj nekaj dosegel kot kompenzacijo, ker se je opustilo ljudsko glasovanje v Mariboru. Nemški Avstriji se je priznala Radgona, in kakor se čuje, tudi Ipvi breg Mure. Vse dru- ^1. Tardieu je predsednik teritorijalne komisije, pa tudi poročevalec za jugoslovan- j ge koncesije so padle v vodo. *ka vprašanja, Vsled njegovega ugovora ------ Italijanska teritorialna vprašanja. LDU Ženeva, 1. septembra, (ČTU) Mirovna pogodba z Nemško Avstrijo se bo ttskala v francoskem, angleškem in italijanskem jeziku. Od razgovora, ki sta ga imelo, italijanski minister za zunanje za- deve Tittoni in angleški ministrski predsednik Lloyd George v Deauvillu, pričakujejo, da bodo italijanska teritorialna vprašanja vendar enkrat zadovoljivo rešena. Promet med Jugostevijo in Italijo. LDU. Belgrad, 1. septembra. Vlada je tmenovala komisijo, ki naj izdela načrt za konvencijo, ki uredi osebni in blagovni Promet med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in Italijo, Italijani, vrač&fo internirance. LDU, Zader, 1. septembra. Vsled posredovanja naše mirovne delegacije in našega ministrstva za zunanje stvari je pričala vračati italijanska vlada internirance 'z našega zasedenega ozemlja v domovino. Semkaj se je predvčerajšnjim vrnilo iz Italije okoli 300 dalmatinskih internirancev. tee?lkansl(o posojilo Italiji. LDU. Amsterdam, 1. septembra. (Dun. KU.) Pressbureau Radio javlja iz Wa-*hingtona, da so Zedinjene države dovode Italiji posojilo v znesku 9 milijonov sto-&soč dolarjev. Položa* v Mehiki. p i. Amsterdam, 29. avgusta. (ČTU.) ontični položaj v Mehiki se je izpremenil ^a korist Severne Amerike, Tako je de-'avs^a zveza glavnega mesta naprosila :an-anzo, naj se lakoj sestavi reprezenta-,1.Vcn kabinet in naj se konča koflikt z Ze-jl^fcoimi državami. Prav to zahteva tudi konslitucionalna stranka. Boji med helokožci in zamorci* LDU. Amsterdam, 1. septembra, (Dun. KU.) »Times« poroča iz Washingtona, da so v Georgiji belokožci vsled vesti, da so se zamorci uprli in da hočejo iztrebiti belo-kožce, napadli zamorsko cerkev in v njej ustrelili zamorca, Belokožci so razrušili več zamorskih cerkev, Reuterjev urad poroča iz Teneseja, da so belokožci napadli jetnišnico, da bi dobili v roke zamorca, ki je bil od tožen, da je umoril ženo belo-kožca; pri tem boju sta bila ubita dva be-lokožca in trije zamorci. Zamorski dele-gatje, ki jih je zamorsko prebivalstvo ameriško odposlalo na mirovno konferenco, so izjavili pred senatovim odborom, da bo postala Amerika nevarna za svetovni mir, ako se z zamorci ne bo ravnalo pravilno in ako ne dobe v praksi enakih socialnih in političnih pravic. Dvignjene ladje. LDU. Saint Germain, 1. septembra. (DKU.) »Daily Chronicle« javlja, da je angleška admiraliteta dvignila i* obrežnih angleških voda do sedaj 440 ladij, ki so jih bili Nemci potopili in rešila pri te® nad eno milijardo frankov vrednosti. Dvignila je tudi zlato blago v vrednosti 50 nultjo-nov frankov, ki se je nahajalo na potopljeni ladji »Lavrentic«, Posrečilo se je dvigniti tudi nekatere nemške^ podmornice, ki so imele na krovu važne listine o podmorski vojni. »RamOlies«, novi angleški naddreagnought, ki so ga pred kratkim spustili v morje in ki prič* kako malo resna in šibka je težnja narodov po razoroženju in svetovnem miru. »Ramillies« ima 25.750 ton. Naša moč. Slovenci smo med Jugoslovani po številu najmanjši; najmanjši tudi po zgodovini. Državnopravno in upravno smo bili od davna tako razkosani, da smo bili v posameznih upravnih celotah vedno v manjšini; samo na Kranjskem smo imeli potem, ko je po zaslugi Ljudske strnake demokratično načelo začelo zmagovati v politiki in ustavi, prvo besedo sami, a tudi tu je igralo nemštvo po zaslugi nemškega državnega režima veliko vlogo. Povsodi drugod je bil naš živelj izročen na milost in nemilost krutega vladajočega naroda: Nemcev, Italijanov in Madjarov, Spričo vseh teh neugodnih zunanjih razmer bi človek sodil, da smo Slovenci sploh prene" hali biti kot narod. In vendar! Danes, ko so končno padle meje, ki so toliko stoletij umetno ločile jugoslovanska plemena in smo se Srbi, Hrvati in Slovenci našli pod skupnim krovom ene domovine, doživljamo Slovenci, da. nam večja brata segata v roke s posebnim spoštovanjem in zaupanjem kot najboljšemu med tremi, kot tistemu, ki stoji najviše in najtrdneje, ob katerega roki se upata povzpeti navzgor tudi onadva. Slovenci smo po svoji naravi in po vekoviti vzgoji skromni in preprosti in se nikoli nismo povzdigovali nad druge; ob hvali bratov se tudi najskromnejši med nami v dnu svojega srča zaveda, da ta hvala ni prazna, ampak da jo Slovenci zaslužimo. Vprašati se moramo: Zakaj? Kako to, da smo se Slovenci kljub vsej svoji žalostni in težki zgodovini, kjub vsej zunanji razcepljenosti in kljub vsemu prizadevanju naših sovražnih gospodarjev ne le ohranili kot narod, marveč si ustanovili tudi svojo lastno kulturo, svoje lastno gospodarstvo, svojo lastno politiko, tako da stojimo danes, ko smo se združili, kot trdna, nerazdeljiva, rta zunaj in znotraj dovršeno opredeljena in v bratski družim najbolje urejena slovenska enota, da govore Hrvati in Srbi o Sloveniji in Slovencih kot o svojem vzoru? Odgovor na to vprašanje je za nas vse važen: Slovenci smo to, kar smo, zato, ker smo po ogromni večini ostali zvesti temeljnemu nravnemu in naravnemu načelu: Moli in delajl Zato, ker smo ostali vern in ker doslej nismo imeli med seboj — saj ne v preveliki meri — para-sitskih slojev, ki bi živeli od žuljev drugih in korumpirali vedno širše kroge, marveč je vsak izmed nas že ▼ zibeli sprejel zapoved dela in ji ostal zvest do smrti. Res je, imeli smo tudi mi parasite in ogromen del naših žuljev in znoja je šel za nje in njihovo obilje, toda to so bili tujci, to je bilo nemško plemstvo, nemški podjetniki, Kazen za njihove grehe ni padla na naš narod, to se pravi, njihova notranja gnjiloba, ki je posledica lenobe in vseh njenih zlih hčera, se ni razširila na naš narod. Slovenci tmo skozi vekove ostali kmetje in delavci — verni in delavni in zato dušno in telesno zdravi. Iz teh zdravih kmetskih in delavskih vrst so potem izšli naši veliki možje, ki so nam prižgali luč lastne kulture, nam utrli pota lastnega gospodarstva, lastne politike. Slomšek, Mahnič, Krek — to so možje, ki so dali pečat slovenstvu kot celoti. Peščica novodobne svobodomiselne inteligence, ki jo je Milan Pribičevid nedavno tako točno u> slikal in ki je pravtaka pri nas kakor *»a Hrvatskem in Srbskem, tega pečata M more izpremeniti. Vera in delo sta bila torej tista čudo* tvorna moč, ki je skozi vse viharje sovražne zgodovine držala Slovence pokao-cu in jih mlade in čile dovedla na prag nove dobe. Vest, pamet in izkušnja pravita, da ostane ta moč naš edini tudi v bodočnosti. Zato mora cilj vsega na* šega prizadevanja biti ta, da se sedaj, Itd tvorimo z brati Srbi in Hrvati eno skupna družino, uveljavi v Jugoslaviji načelo ver« in dela na celi črti. Vse naše postave se morajo naslanjati na božji zakon, v nalili' šolah mora ostati Bog, a naš socialni red mora biti tak, da ne bo nihče živel na tuje žulje, da bomo delali vsi brez razločka hi da bo delo vsakomur brez izjeme doneslo tako plačilo, da bo mogel živeti človeka! vredno življenje. Delo za vse in za VM tudi blaginja, ki jo delo ustvarja. Ako se mam posreči, tiveliaviti v stil jugoslovanski domovini to načelo, potem se uresničijo nade, ki jih stavijo v na* naP jugoslovanski bratje in potem — edino-!« potem — bo naša s krvjo in znojem pr«« pojena Jugoslavija stala trdno in močno! Brezupen položaj delavstva. b Krope la Kamne goric«. V par dneh bo vse naše delavstvo brez dela, ker je zmanjkalo koksa in pr«* m o ga. Med delavstvom hudo vre. Nad 300 delavcev z delavskimi družinami na cesti brez dela in zaslužka v teh hudih časiN draginje, to je nekaj groznega. Skusili smo pet hudih let vojske in pomanjkanja, a smo potrpeli, ker smo vsaj nekaj zaslužlH. A sedaj biti brez dela in zaslužka, to jo pa že preveč. Zato ni čudno, da se je lo* tila vsega delavstva brez izjeme skrajna nezadovoljnost iri obup. V obupu vlada strast in zmedenost. Tudi pri nas se je bati vseh posledic. Vlada in vsi, ki ste poklicani za stvo delavskega proletarijata, pomagajta takoj: če zamudite čas, bo prepozno. Prosili, opozarjali smo dovolj. Sedaj je mer« naše potrpežljivosti prišla do vrha. Zato zadnji onomin: pomagajte! Posledice pripišite sebi! V Krekovem duhu! Krekov tabor v Komendi v nedeljo j« sijajno uspel. Nad 5000 ljudi je prišlo »a tabor počastit spomin dr. Kreka. Na šoli, v katero je pohajal maii Janez Krek, so odkrili spominsko ploščo, na pokopališču pa nov spomenik pokojnemu Krekovem« očetu. Na taboru so govorili: posl. Štercln, dr. Cankar, dr. Stanonik in Jože Pirc. Dr. Cankar je podal temeljne misH našega ljudskega programa, ki je nanj dr. Krek naslanjal svoje delo. Govor poln sikvh misli je napravil velik v ti*. O kapitalizmu je povedal to-le: »Janez Krek je sovražil kapital, Id se avtomatično kupiči sam od sebe, in je s tem svojim sovraštvom čuvstvoval kakor ljudstvo, ki meni, da zakopani zaklad varuje hudič. Niti moralka, niti državni zakon Strjm 2 »Večerni list«, dne 2. septembra 1919. Štev. 191. ne določuje nikjer, koliko sme človek imeti, da ne oškoduje svojega bližnjega, a ljudstvo ve, da ta meja obstoji in ne smatra bogatina za svojega, Tudi tega ne bo sme- lo ljudsko gibanje nikoli prezreti. S kupi-čenjem zasebnega bogastva in s tistimi, ki ga kupičijo, ne sme ljudska stranka sklepati kompromisov. Bogatin v Ljudski stranki je abnormalna prikazen in dnevna skušnja nas uči, da stalno v njej ostati ne more: pi-oces izločitve se izvrši najkasneje v dveh rodovih. Komur se začne zlato čez mero množiti, kroži morda še vedno okrog tiste kulturne skupine, h kateri je prej, dokler ni bil bogataš, pripadal, kakor kroži ugasli trabant okrog jedra planeta, od čigar telesa se je odtrgal. A njegov zarod že ne čuti več potrebe, da bi varoval družinske tradicije, in gre svojo pot. Bogataš v ljudski stranki je ravno taka abnormalna prikazen, kak'or je'abnormalen pojav, če vidimo, da je v stranki kapitalističnega meščanstva mali kmet, ali pa veren kato-ličarij v socialni demografiji, ki je kljub vsemu v svojem jedru r’anes prav tako materialistična, kakor je bila ob Marxo-vem času. Janez Krek ni sovražil ničesar tako kakor mamoniz°m, in če je hotel ne biti bogat, ni storil tega morda zavoljo kakšnih posebnosti svojega značaja, ampak iz notranje potrebe in iz prepričanja, ki se ga je navzel, živeč med preprostimi ljudmi.« Duh dr. Kreka, ki odseva v vsej^svoji jasnosti iz teh besed, bo še dalje vodilno načelo naših organizacij, Krekov duh — duh krščanske ljubezni in pravice! Pojdir mo za njimf PoUtižne novice. =|-- -Radgona — nemška. Iz Pariza prihaja vest, da' so mirovno pogodbo'z Nem-iJto Avstrijo v toliko spremenili, da mesto Radgona pripade Avstriji. Značilno je, da so Nemci in Italijani predlagali, naj se za »Maribor sklene ljudsko glasovanje. Poro-učali so ,že, da je to sklenjeno, Sedaj se .bodo morali zadovoljiti z Radgono, s plebiscitom pa ne bo nič. Ko bi vendp le .Italijani, ki se tako potegujejo za plebi-cscjte na naši severni meji, sprejeli tudi ple-»b^scit -na žapadu, pa bi jim verjel človek, jim gre za pravico in ne za nasilje proti Dam; Taka je ta »moderna« diplomacija. -j- To so demokrati! Kako težko se ,*tari liberalizem už.vlja v novo vlogo, ki gr udeležniki na štirih vozeh iz Komende •času prmierro ime, prioa tudi suščški sdnevnik »primorske Novine«, Ta list v teh ne, ravno vsakdanjih časih polni svoje p'-«-;dale s plesravimi pamfleti proti katoliški cerkvi, kakršne so priobčevali liberalni Jl$ti pred davnimi leti ob, najslabših pasjih dneh. Obsebi se ume, da'takemu listu ne ruore biti všeč politika-Jugoslovanskega icluba, ki se noče vpreči v voz demokratičnih triumfatorjev. Da v svojem gnjevu ene ve ppvedati nič pametnega, marveč .mlati okoli sebe s »slovensko-hrvatskimi jezuiti«, s klerikalci, ki hočejo sedeti na „dveh stolih in narediti iz Jugoslavije fevd rimskega papeža, nas seveda ne iznenad-ja. Ravno tako se ne čudimo, da pada su-šaški list iz demokratične vloge in piše, da je danes »politika močne roke« nujno potrebna in da se ta politika mora izvesti, pa naj bo to komu prav ali ne. Vse to nas rne iznenadja in ne razburja — že zato ne, 'ker vemo, da morajo mali delati tako, -kakor delajo veliki. Beležimo to le kot • noV donesek k fotografiji liberalizma v demokratičnem plašču; -j- Socialisti in reakcija. Minister Vi--tomir Korač, predstavnik desničarskih 'Socialistov, je povodom razprave v narodnem predstavništvu o vladni deklaraciji 'Gpravič«ival koalicijo socialistov z demokratsko *ajednico. Glavna misel Korače-®vega govora je bila, da so se on in njegovi vtOvariši odločili za to koalicijo zaradi tega, ker bi v nasprotem slučaju nastala opas-*fiOStr da elementi bolj desničarskih strank ■^tvorijo koalicijo z vlado, »Samouprava« odgovarja Koraču v daljšem članku in opravi med drugim: G. Korač je hotel brž-ieoae reči, da bi v slučaju neuspeha g. Da-*viv Trbovljah! — Lopovski napad na Orlice, Iz Kamnika: Ko so se v nedeljo zvečer vračali kamniški društveniki, Orli, Orlice in dru-sedele le ženske, in sicer na eni strani Or-demov, so jih doslej še ne popolnoma ugotovljeni lopovi napadli. Na enem vozu so sedele le ženske, in sicer na en strani Orlice, na drugi strani voza pa druge društ-venies. Napad se je izvršil na Orlice, Lopov je porabil debel les in z njim zamahnil po Orlicah, Precej težko je bila poškodovana na hrbtu in roki načelnica. Tudi nekatere druge so bile lahko zadete, Med tem je prvi voz Orlov obstal, ker je načelnik zapazil na strani človeka, ki se je delal pijanega. Ko je pogledal še enkrat nazaj, je videl, da so štirje stali tik ob cesti. Skočil je z voza, ker je zaslutil napad. Med tem pa so udarci že padli in napadalci so zbežali in v temi ušli. Opravičen sum leti na gotove osebe. Značilno je, da so nekateri kamniški Sokoli že nekaj dni poprej pripovedovali, da bodo Orlice v nedeljo tepene, Ta čin vzbuja v Kamniku splošno ogorčenje pri vseh dostojnih ljudeh, Napadalcem in njihovim vitežkim za-plečnikom pa bodi povedano, da so svoji stvari s tem storili slabo uslugo. Je li to kultura, s katero se bahate? Le tako naprej, in naša stvar bo tem prej žela zmago. — Poziv vodstvu ljubljanskega tramvaja in upravi južne železnice'. Z Viča-Glinc se nam piše: Včasih sta bila naša kraja kmečki vasi. Zdaj pa tvorita v resnici že pravo predmestje Ljubljane. Ko je dr, Krekovo »Delavsko stavbinsko društvo« zgradilo v Rožni dolini lepo število delavskih hiš, sta raša kraja pričela naraščati, in posebno delavci, toda tudi uradniki, so se pričeli naseljevati pri nas; dobili smo svojo faro. Naše mestu Ljubljani nepriklopljeno predmestje pa potrebuje boljših zvez z Ljubljano, kakor jih ima zdaj. Svoj čas se je veliko pisalo o tem, da se razširi ljubljanski tramvaj do prelaza južne železnice, toda ta reč je zaspala, kakor se nam zdi. Sedanji ravnatelj ljubljanskega tramvaja, ki je energičen mož in domačin, bi storil svoji družbi v gmotnem oziru gotovo dobro reč, če razširi tramvaj k nam, kar je gotovo tehnično ložje izpeljivo, kakor razširjenje tramvaja v šiško in Št,. Vid, dasi je tudi tja potreben. Aktualna in nujna je pa tudi neka druga zadeva, ki tiče južne železnice, katere vlaki vozijo skozi naša kraja. Mi imamo do kolodvora v Ljubljani zelo daleč. Južna železnica bi gotovo storila prav, če bi pri ras ustanovila postajališče osebnih vlakov. Ker je pri nas že tudi industrija precej razvita: imamo opekarne v bližini in nekaj drugih večjih delovršb, bi čisto nič ne škodovala tudi prava-postaja. — Dr, Matija Murko v Zagrebu. V Zagrebu se mudi vseučiliški profesor dr. Matija Murko, ki je prišel v Zagreb v na-učne svrhe. ~- K varaždinskim dogodkom. Iz Varaždina poročajo; »Svobodni Gradjanin« javlja, da'ie.bilo 29, p, m, izpuščenih iz preiskovalnega zapora 44 aretirancev, ki so bili \’ preiskavi radi znanih dogo ikjv od 23. julija t, L Izpuščeni so večinoma kmetje in to na izrecen ukaz kralja. Osta- li obdolženci pridejo pred vojaško sodišče, pred katerim se vrši v kratkem glavna razprava, — Bralno društvo v Gornjemgradu ponovi v nedeljo, dne 7. t. m,, ob 3, uri popoldne narodno igro »Veriga«. Čisti dobiček. se porabi za popravo društvenega odra, K obilni udeležbi vabi odbor. — Gasilno društvo Zalog-Sp. Kašelj priredi v nedeljo 7, t, m. veselico na vrtu g, Ivana Straha v Sp. Kašlju, h kateri se vabijo bratska okoliška društva in prijatelji gasilstva, — Izprašani strojnik, izučen ključavničar, išče primerne službe kot strojnik, oziroma strojni mojster, pri večjem podjetju. Najrajši v mlinu ali oljarni. Vsa eventualna popravila ali povečanje izvršuje sam. Vstop lahko takoj. Ponudbe, prosimo, naj se pošljejo na Jugoslovansko Strokovno Zvezo v Ljubljani. — Izgon tujcev iz Osjeka, Mestni za-stop v Osjeku je sklenil, da v svrho zmanjšanja stanovanjske bede izžene iz mesta vse tujce, ki nimajo nujnih opravil, lIuhifMSte ftovSce. lj Medicinska fakulteta, Na medicinski fakulteti ljubljanskega vseučilišča so imenovani za profesorje docenta primarij dr. B o 11 e r i in dr. Serko ter prosek-tor dr. Plečnik. lj Dramatična šola Ljudskega odra. Priglasi za dramatično šolo Ljudskega odra se sprejemajo v tajništvu v Ljudskem domu (I, nadstr.) do vštetega 6. t. m. (do sobote) od 6. do 8. ure zvečer. Ker se prične pouk že drugi teden, prosimo še enkrat vse one, ki nameravajo obiskovati to šolo. da se takoj prijavijo, lj Ljudski oder v Ljubljani, Danes (v torek) ob pol 8. uri zvečer se vrši seja širšega odbora Ljudskega odra. Vse gdčne. odbornic« in gg. odbornike prosimo točne in zanesljive udeležbe! Ob 8. uri zvečer skušnja za »Našo kri«, lj Glasbena Matica, Vpisovanje gojencev v konservatorij Glasbene Matice za vse glasbene inštrumente, teoretične predmete, solopetje, v operno in dramatično šolo in vpisovanje gojencev v društveno glasbeno šolo se bo vršilo v dneh 9., 10,, 11., 12,, 13., 14. in 15. septembra v Glasbeni Matici. lj Vaja orkestralnega društva »Glasbene Matice« se vrši v sredo 3. t, m, ob j 20, uri v dvorani filharmoničnega društva. Prosim vsi in točno! Sprejemajo se tudi novi v godalih izvežbani člani; zlasti kontrabasista potrebuje društvo. Za odbor: Dr. Karlin. Hezne nomte* r Proti splošni stavki, V NordhausenU so izjavili zaupniki nemške rudarske zveze, da je obžalovanja vredno, ker se je dala manjšina rudarjev v svojo škodo zapeljati od neodgovornih oseb k razglasitvi splošne stavke, ki se mora po človeškem preudarku končati le z oškodovanjem delavskih interesov. Zaupniki so rušilce organizacije ožigosali kot delavske izdajice in so zahtevali enotno organizacijo potom zveze. r Rudarska konferenca, »Vorwarts« javlja, da se hočejo dati Nemci na nameravani mednarodni rudarski konferenci radi potovalnih težkoč zastopati, da pa žele premestitev konference v Nemčijo ali Nizozemsko. Belgijci pa odklanjajo sestanek z nemškimi zastopniki in zahtevajo konferenco zavezniških narodov. — Generalni ravnatelj Kongeters, zastopnik državne komisije za premog je izjavil napram zastopnikom berlinskega časopisja: Ako se rudarskim oblastim ne posreči, zvišati produkcije premoga, in ako železnici ne bo uspelo, zvišane množine premoga izvažati, pridemo kmalu v položaj, ki ga lahko smatramo za polom. r Osrednji svet duševnih delavcev. Na Dunaju je bilo ustanovno zborovanje »Osrednjega sveta duševnih delavcev«, ki stremi po zboljšanju stanja duševnih delavcev, izključujoč vsako strankarsko^ politiko. Po sedanjih predlogih bo predsednik vsakokratni rektor dunajskega vseučilišča. Osrednjemu svetu pripada že 74 po-* klicnih organizacij. r Organizacija javnih nameščencev ▼ Jugoslaviji. V Zagrebu se vrši konferenca zastopnikov uradniških organizacij v Sloveniji, Dalmaciji, Bosni in Hrvatski; gre za osnutje centralne zveze javnih nameščencev v kraljestvu SHS in za važna stanovska vprašanja, r Srbi v Ameriki se odpravljajo v domovino. Glasom poročil iz Amerike 6C pripravlja velik del tamkajšnjih srbskih izseljencev, da se vrnejo v staro domovino. r Gospa Curie na varšavski univerzi. Soiznajditeljica radija gospa Curie v Pa* rizu je imenovana za rednega profesorja radiologije na vseučilišču v Varšavi, Stekleničnica. (Češki spisal Karel V. Rais; preložil Al, Benkovič.) (Dalje.) »Klanjam se, gospa županja, dober dan, gospod župan!« Županovi so stali zunaj pred njima v polni slavi; gospa je imela glavo v sami tančici, dolgo zlato verižico čez celo oprsje in okrog vratu. Oskrbnik in njegova žena sta se spogledala in gospa Gusta je hitela sprejet novi obisk. Doktorjevi so z mnogimi pokloni izginili za /zidom. »AH si videl?« se je hehetala gospa. »Eee, kakor bi se bili zmenili.« »Pa je vedno pravila, da sem ne pojde.« Drobnela je kakor kakšna deklica; mož jo je komaj dphajal. »Ali si videl kredenco?« je vprašala že na cesti. »Videl, videl!« »Krasen kos oprave, krasen! Čuj, doktor, sama pojdeva ponj — nihče ne srne vedeti za to — kaj n$?« »A kam, misliš, da pojdeva?« »Čeprav v Prago! A hitro, ti pravim, da je ne bom imela zadnja.« »Hitro!« je pritrdil. »Zdaj sem pa že lačen.« »Reci vendar kaj,« ga je zbodla v jezi, da se tudi on ne vnema. »Tudi tam si sedel kot štor in samo godel!« »Saj si se ti dovolj naklepetala —• to se jima mora zdeti smešno, olikana gospa je.« Doktorici je zaigrala v obrazu vsaka mišica. »Ali naj sedim kakor ti? Pa saj je škoda besedi, ti do smrti ne boš drugačen!« Ako bi bil kdo ta razgovor doktorjevih gledal od daleč in ga ne slišal, bi bil mislil, da se zabavata kar najprisrčnejše. Gospa županja je pri oskrbnikovih sedeč na zofi koprneče nagibala glavo na stran in gledala silno sjadko. Župan«je imel sicer levico položeno na srce, kakor bi v njej držal tobačnico, a to je delal le iz navade — tobačnica je morala ostati doma. Tudi je večkrat zganil z desnico, kakor bi hotel po tobak, a je takoj spoznal zmoto ter si pogladil brado. »Ah, krasno kredenco imate, gospa oskrbnikova,« je vzklikala županja, sladko ozirajoč se na kredenco, »Kolikokrat Sva že midva govorila, da jo tudi kupiva, a odlašava dan na dan. Prosim vas, na vse strani imamo tako daleč! Kar prvo, ki nama pride pod roke, nočeva kupiti — hočeva jo imeti naravnost iz Prage, a moj mož nima časa, vedno ima toliko uradnih skrbi.« »Meni so jo poslali od doma,« je rekla gospa oskrbnikova. »Kadar bova midva za našo Bo žičko kupovala balo, dobi tudi kredenco, toseve, stekleničnice ji zdaj pač ne bova kupovala!« in gospa županja se je široko zasmejala. »Za to je pa še čas,« je mimogrede omenil župan. »Mož, prosim te, čas hiti! To je res, časa je še dosti, otrok ima šele šestnajst let — koliko pa je to? Hujše je pri Dar-bujanovih. Za trdno so mislili, da Beranek vzame Malko, a ta ima menda že davno svojo. Baje je samo čakal, da se bo lahko ženil. V nedeljo ga že ni bilo tu, nekam je odšel. Nerodno je to — gospa Darbuja-nova je že pripravljala prvo nadstropje, zdaj je pa drugače.« Gospa županja je sicer pomilovalno migala z glavo, iz njenih besed pa je vendar zvenel zbadljiv posmeh. »Ali Malka bi rada? Saj je vendar samo učitelj!« je z veselim usmevom rekel oskrbnik, »Pa še leako, pa še kako, gospod oskrbnik! To so samo tako govorili. Na videz so se kujali — pa saj vemo, kako je J Prosim vas, saj nimajo druzega.« »Koga pa so čakali?« je vprašal župan. »Sam Bog ve, koga. Morda kakšnega doktorja ali pa inženirja. Taki ljudje pa lahko dobe drugačne, nego je Malka, če ji dajo tudi deset tisoč — ako bi jih mogli. Beranek je zdaj definitiven, imeli bi ga doma, lahko bi mu dali manj, in še to ne takoj. Stara bi lahko vladala naprej, mlada dva pa bi se pokorila.« »To ste pa dobro povedali, Karel, vsa čast,« ga je prisrčno pohvalil župan in oskrbnika potrkal po rami. »O, gospod oskrbnik že ve, kako je,« se je pokroviteljski nasmejala gospa županja. »Kdo^drugi pa bi se jezil in jezik otresal — človek sliši marsikaj, pa si miisli svojo in molči.« »Vi pa se smejete, prijatelj, in praM imate. A čujte, gospod oskrbnik, pridite vendar včasih med nas na tarok, gospa gotovo dovoli.« »Ti ne misliš na drugega kot na tisti tarok!« se je šaljivo namrgodila gospa županja. »Pa naj le gresta; midve, gospa oskrbnikova, pa se bodeva zabavali na svojo roko.«___________________________ (Dalie ) Izdajatelj konzorcij »Večernega lista«. Odgovorni urednik Jože Rutar. Tiska »Jugoslovanska tiskarna« v Ljubljani,