V ptujskem okraju
bodo 27.marca volitve
      v  sekretariate  osnovnih  frontnih  organizacij
V nedeljo 27. marca t 1. bodo na ce-lotnem področju ptujskega okraja razen na področju MLO PtuJ volitve v sekre-lariate vaških odborov OF.
Volitve v sekietariate vaških odborov OF v ptujskem okraju . ne bodo. samo ponovitev demokratičnega načina izbira-nja najboljših delovnih ljudi v vodstvo,
kl bo na čelu združenih članov OF ini-ciator aktivnosti dela, upornega cbvlado-vanja težkoč in organizlranja čim hitrej-šega tempa v izvrševanju nalog. Te volitve bodo obenem potrditev nujnosti, da stopijo novoizvoljeni iunkcionarji na vodilno mesto odločnih borcev za socia-lizem, ki so se vključili v OF in v napo e nove družbene ureditve zato, da bi se z združenimi močmi rešili vseh obJik iz-koriščanja, da bi se gospodarsko in kul-,, turno dvignili, da bo njihovo življenje sproščeno vse navlake preteklosti, pri-raitivne borbe za osnovne življenjske pogoje in medsebojne gospodarske raz-drobljenosti.
Pomoči v tej smeri ni mogel nuditi delovnemu Ijudstvu del prejšnjih funk-cionarjev OF, ki so se bali popolne osvoboditve delavcev in revolucionar-nih kmetov iz vseh panog gospodarske in kulturne zaostalosti ali pa so gledali v dvigu njihove zavesti propast vsega, kar \e služilo poedincem za lepo živ-Ijenje.
Razvoj sam je izvrgel, kar \e slabega, napredku nenaklonjeneqa in kar ima globoke korenine v preživeti preteklosti. Zakon o prenavljanju močnih sil v telesu družbe delavcev in kmetov se uveljavlja v OF. Člani Frotate ne gledajo več re-ličine ljudi po povrSinl posestva, kot je to bila svo] čas navada, temveč po veličini razredne zavesti in naklonjeno-sti razredu delavcev in kmetov. Edino ljudje, ki razumejo težave in življenie delavskih in kmečkih družin, se ne mo-rejo pomoči tem nikoli izneveriti in so v stanju vrSiti vodilne naloge lz pro-grama Fronte. In take ljudi nam morajo dati nedeljske volitve. Sekretariati OF. v katerih bodo še nadalje obsedeli skriti sovražniki načel marksizma-leninizma, bo-do osUdi suha veja na močnem deblu frontne organizacije.
V vaseh, kjer obstofa harmonično so-delovanje med množičnimi organizadia-mi in kjer se dosledno- izvajajo partii-ske direktive, ne more Izostati volivni uspeh.
Na predvolfvnlh sestankih rlanov OF se je že odrazil uspeh obveščan|a ln agi-tacije za volitve. V referatu o nalogah OF v letu 1949 so člani spoznali nujnnst pcžrtvovalnega dela na vseh sektor|>h gospodarske in kclturne dejavnostl. V mnogih vaseh so prišli dosedanji odbori na jasno, da se niso dovolj potrudlli za vključitev   vrednih   in  poštenib   Ijudi   v
OF, ki vanjo spadajo. Še manj pa so se pobrigali za izključitev samo imenskih sopotnikov OF, ki so de|ansko po svo-jera delovnem in osebnem obnašanju na-sprotnlki  progresivnega  razvcja.
Kandidatne liste, ki so Mle sestavlje-ne na predvolivnih sestankih, so za ve-čino članov OF dokaz, da zaslužijo čast vodstva organizacije OF delavskemu in kmečkemu razredu predani ljudje in to so gotovo delavci, raalj in srednji kmei-je, ki so pripravljeui voditi borbo paoti izkoriščanhi in za napredek v tiašem gospodarstvu.
Sekretariatt osnovnih organizacM, ki bo*o nastali z volitvami iz 9—15 naj-boljšib članov OF, bodo v vaseh ptuj-skega okraja dovoljno jamstvo za razvoj sdruževanja v zadružne ekonomije in kme-tijsko-cbdelrvalne zadruge in da se bo razvijalo življenje po tiačelih marksizma-leninizma.
Volitve se bodo vršile 27. marca t. 1. na frontnih voliSčih med 7. in 19. urb in sicer s pomočjo volivnih listov, na katerih so napisana. lmena kandidatov za člane sekretariatov osnovnih frontnih organizaci}. Volfvni listek prejme volivec od volivn« komisije potem, ko^ se ie iz-kczal z legltiraacijo OF ali LMS in ko mn Je roiivna komisija preverila njegovo članstro na podlngi spiska članstva OF. Volivna komlsija mora volivca objasniti, koliko kandidatcv lahko voli. Volivec voli na ta nacin, da prečrta imena kan-didatov, ki jih ne voli. Izpolnjene volivne listke oddajo volivd v volivno skrin]icc>. Vsak vclivec lahko črta ima katerega-koli kandidata eli vei5 'kandidatov in lahko priniže ime enega ali več novih kandidatov.
V nedeljo 27. nmrea *• 1« bodo doka?ali Claai volivnih koTŽ^ij skijpao z doseda-njim vodstvom Frtnte, kollko trnda so vložili za uspešno izvedbo volitev, vo-livci ssmi pa s svojo polnoštev^lno udfr-ležbo svojo pnvezavo z OF in skladnost i  njenim programom.
Da bo Okrajna volivna komisija OF (telefon št 91, 109, 143 in 168) v Ptuju ofoveščena ob 8,, 10., 12., 14. fm 16. uri o sfanju na volifčih in do«eženih uspehih, si morafo volivne komisije za 27. marca t. 1. zasignrati možnost telefoniranfa na nafbliijlh telefonih, sicer pa ornanlniriiti knrirsko službo ?a povetavo. med vcJi-šPem \rx telefonsko postsjo. Zanisnik o zekliučkn volftev mora biti še isti dan predan  Okrajni  volivni komisiji.
Naše delo
   Rabne
surovine vrnimo industriji
V soboto, 19. marca 1949 je začelo v vsej državi množično zbiranje ko-vinskih, steklenih, papirnatih in platnenih predmetov, ki so doslužili in so odloženi ali zavrženi, da bodo vrnjeni industriji v ponovno pre-delavo kot surovina.
Na področju celotnega ptujskega okraja je brezdvomno malo gospo-darjev in gospodinj, ki ne bi imeli pri hiši predrnetov iz železa, bakra, aluminija, brona, medenine, svinca, stekla, roževine, kosti, krp in papir-ja. Predmeti raznih oblik, moči in namena ležijo kot nerabna ropotija v drvarnicah, na podstrešjih, shram-bah in skladiščih, za ograjami, na smetiščih, skratka povsod, kje je me-sto za nerabne stvari in odpadke. Rja, plesen in gniloba uničujejo po vsej državi neštete vagone surovin milijardnih vrednosti.
Podjetje »Odpad« je ves čas ob-stoja zbralo v svoje skladišče v Ptuju vagone kovinskih izdelkov raznega izvora, oblik in teže. Možje so naložili na voz, kar je bilo pri hiši nerabnega in so za dobljeni de-nur kupili, kar je bilo doma potre-bno.
S kupi starega železa in drugih kovin je rastel tudi kup surovin. Martinarne so prej opravile z zlitjem že oblikovane surovine kot z rudo. Proces je bil krajši in cenejši. Stek-lene črepinje so se hitro spremenile v tekočo maso za nove steklenice, šipe in drugo. Zbrani odpadki so po-novno postali vredno blago, surovi-ne za domačo industrijo. Za nove stroje je bilo mogoče dati v inozem-sivo več rude, nove devize so da-le nove možnosti mednarodne trgo-vine.
Frontni člani so pomagali pri iz-vedbi raznih akcij, ker so bili pre-pričani, da vršijo naloge v korist napredka. Zbiranje predmetov, ki Ijudem niso potrebni, je akcija, ki zahteva od poedincev le malo raz-umevanja in preudarnosti, za druž-beno produkcijo pa pomeni prido-bitev zaloge surovim milijardne vrednosti, ki se bodo skozi kratek proces predelane vrnil&v službo de-lovnega Ijudstva.
Zbiranje bo trajalo vse do konca leta. Krepka organizacija akcije, ko-ristno izrabljen čas, primeren na-stop napram Ijudem in odprava zbranih predmetov na zbirni ciljt so enostavni pogoji, potom katerih bo mogoče doseči viden uspeh.
Zastopniki množičnih organizacij tvorijo posebne štabe, ki sprejema-jo plane in obveznosti posameznih frontovcev, odrejajo skladišča za zbrane predmete in izdelujejo pla-ne prevozov.
Da bomo ustvarfali, kar potrebu jemo, spravimo od hiše, kar ni več za rabo. Tako bo napravil vsakdo v ptujskem okraju, ki se zaveda po-litičnega in ekonomskega pomena jrontne pomoči industriji.
   Delegati ptujskega okraja za III. kongres   LFJ  v   Beogradu
Na okrajni predkongresni konferenci delegatov OF dne 13. marca t. 1. so bili soglasno izvoljeni za delegate ptujske-ga okraja za III. kongres LFJ tovariši: dr. Jože Potrč, član CK KPS in kandi-dat CK KPJ ter član Glavnega odbora OF Slovenije, Bratko Ivan, član CK KPS, Kveder Dušan, generallajtnant, Grden Lovro, org. sekretar CII KPS, Rubin Ljudmila, članica kmet. obdel. zadruge iz Grajene, Bajt Ludvik, član kmet. obdel. zadruge »Osojnik« v Štukih in Šegula Jožef, delavec-udarnik iz tovarne v Strnišču.
Konferenca se je vršila v lepo okra-šeni dvorani Titovega doma ob prisot-nosti tov. dr. Potrča Jožeta, org. sekre-tarja OK KPS tov. Grdena Lovra, članov okraj. odbora OF in nad 420 novoizvolje-nih delegatov iz vseh predelov ptujske-ga okraja. Konferenci so čestitali pio-nirji okrajnega štaba  ter izročHi darilo.
Uvodni in zakljgčiu referat te. imel tov. dr. Potrč. V kratkih in razumljivih besedah je predočil udeležencem konfe-rence važnost enotnosti delovnega ljud-stva Jugoslavije, medsebojne povezave potom programa OF in navezanost na vodstvo KPJ. Prikazal je težave, ki jih povzročajo pri izvajanju petletnega pla-na vodstva držav ljudske demokracije po objavi resolucije Informbiroja. Z vso-mi sredstvi propagande poskušajo ločiti Partijo od Tita. Radi sprejemamo kritiko bratskih KP, pravico pa imamo od njih zahtevati, da govorijo resnico o našera delu. Vse, kar imamo, je ustvarjalo in še ustvarja naše delovno ljudstvo pod vod-stvom KPJ. Sil napredka v svetu ni mo-goče u«taviti. Nova Jugoslavija pred-stavlja sestavni del teh sil, zato tudi v njej ni mogoče ustaviti napredka, izva-janja petletnega plana in razbiti pove-zanosti mriožic s Partijo in njenim vod-stvom.
Glede industrializacije naše države in alede gospodarske politike na vasi je dejal, da ni linija KP v tem, da bi de-
lovno Ijudstvo preobrnilo ta svet, tem-več v tem, da bi ga toliko spremenilo, da. bo mogoče z industrijo in VEemi raz-položljivimi sredstvi dvigniti ljudstvo na tako visoko življenjsko in kulturno raven, da bo zaživelo udobno, srečno in veselo življenje. Za to so dani v Jugo-slaviji vsi pogoji. Zavzeli smo tempo graditve socializrna, ki ga je pbčudoval ves svet. V vojni je dokazalo Ijudstvo Jugoslav^je praktično privrženost nače-lom marksizma-leninizma in to luoče do-kazati tudi v obnovi in dvigu v vsaki vojni močno prizadete in s krvjo pre-pojene domovine.
Politika na vasi poteka po pravi poti. Z ustvarjanjem zadružnih ekonomij ima-jo delovni kmetje priliko dvigniti in iz-boljšati kmetijsko proizvodnjo in mož-no«t dvigniti raven življenjskih prilik. Napram špekulantom vasi in mest ima-mo dovolj sredstev in izkušenj, da jih prisilimo na kolena. S prepričevanjem pomagamo nerazgledanim kmetom na pot v socializem preko vseh oblik zdru-ževanja v zadruge. Nekateri zahtevajo, da jim postavimo pravila za zadruge, pri tem pa se že drugi poslužujejo širine poti v zadruge in svojih specifičnih pri-lik ter si postavljajo v svojih pravilih kot osnovno nalogo borbo proti izkori-ščanju, medsebojno pomoč z vsem, kar potrebujejo za dvig proizvodnje ter iz-rivanje nepoštenjakov in lenuhov iz ko-lektivnega dela in življenja. Ustvarjati zadruge ni lahka stvar. Zrtve predanih partijskih in frontnih članov in funkcio-narjev za izvajanje revolucije med kme-ti niso male. Vse razvojne težave bo premagalo naše Ijudstvo in zmagalo, ker doprinašamo žrtve In napore za veliko in pravično stvar. Ves lahko razumljiv in prepričevalen referat so poslusali udeleženci konference z velikim zanima-njem.
Z močnira aplavzom so novoizvoljeni delegati OF potrdili,, da so sprejeli od-
krita izvajanja tov. dr. Potrča kot vrpod-budo in  direktivo za bodoče delo.
Referati predsednika okr. odbora OF tov. Belšaka Franca, org. sekretarja OK KPS tov. Grdena in okraj. sekr. OF tov. Berginca Petra so prikazali delegatom težave in uspehe dosedanjega družbeno-političnega dela ter direktive za nadalj-nje razvijanje množične delavnosti v mestu in na vaseh ptujskega okraja.
Diskusija je bila v zvezi z vssmi re-ferati zajeta predvsem na problemih šir-jenja in čiščenja frontnih vrst, razvoja zadružništva, na pojavih mlačne delav-nosti poedinih frontnih odborov in pre-malega razumevanja za sodelovanje žen na vseh poljih gospodarskega in kultur-nega dogajanja.
Tako je n. pr. delegat OF iz Gorce-Dežno iznssel vprašanje prostovoljne pri-ključitve zemlje Prejac Marije k tamk. vinogradniški obdelovalni zadrugi in njenih zahtev odškodnine oz. najemnine za to zemljo. Imenovana ne more več sama gospodariti, ker je v letih in živi v Ptuju na Zg. Bregu. Zato je prepustila svojo že od lanskega leta precej zane-marjeno gospodarstvo zadrugi. Za izko-riščanje te zemlje zahteva od zadruge letno 900 litrov vina, 50 litrov žganja. 2500 kg sena, 48 kub. metrov drv in 4 voze listja, vse dostavljeno na dom. Imen-ovana je imela moznost pristopiti k zadrugi s premoženjem kot članica ter bi kot taka uživala ugodnosti, ki jih ustvarjajo zadruge za svoje člane, ki so v letih, da dostojno preživijo in jih ni treba skrbeti za jutrišnji dan, tako pa je
hotela ustvariti navadni najemniški od-nos, ki bi ji dal možnosti prodajanja pridelkov po prostih tržnih cenah ter bi si ustvarjala boljše življenj^ske pogoje, kakor jih imajo delovni člani zadruge.
Delegat iz Markovcev tov. Simonič je v diskusiji kritiziral uprave za gradnjo zadružnih domov, da so propustile tako dragoceni čas preko zime in niso pri-pravile materiala, ki bi ga lahko sedaj uporabljale pri gradnji zadružnih domov.
Delegatinja iz Ptuja tov. Kanclerjeva je podčrtala vlogo žen mesta in vasi pri gradnji socializma in velike pred-nosti praktičnega sodelovanja žen v vseh vprašanjih gospodarstva ter je ape-lirala na delegate iz vasi, da podprejo izvolitev čim več žen v sekretariate os-novnih frontnih organizacij na dan vo-litev 27. marca t. 1. #
Delegat tov. kap. Pešič iz Ptuja je prikazal delegatom vlogo JA v razvoju zadružništva in industrializacije v nasi državi.
K diskusiji so se oglasili mnogi dele-gati in prikazali praktične primere front-nega sodelovanja pri izvajanju nasih zakonov, setvenih priprav, delovne sile, gradnje zadružnih domov in drugo. Dis-kusija   je bila zelo živahna  in  stvarna.
Odgovore na diskusijo eo dali tova-riši Beišak, Grden Lovro in Zivic Jože ter tov. dr. Potrč v zaključnem referatu.
Ob koncu konference so bile sprejete resolucije za CK KPS, Pokrajinski od-bor OF za Slovensko Koroško, za Cen-tralni odbor LFJ in izvršni odbor OF Slovenije.
   Skupščina OLO Ptuj je potrdila proračun za leto 1949      
V   Ptuju se je  10.  marca L  1. vršilo v  Titovem  doinu  III.  redno    zasedanje Okrajnega   ljudskega   odbora,  ki   so   ee ga   udeležili   org.   sekretar   OKKPS   tov. Lovro   Grden, poslanca  tov.  Rezika  Bo-h:nc   in  tov.  Franc     Simonič,    člani  IO OLO  in večina  delegatov.
Na zasedanju so bila dana poročila Izvršnega odbora OLO o izvršitvi plana v letu 1948. Sprejet je bil proračun za leto 1949 in izvoljen novi Izvršni odbor OLO. Skupščina je odstavila ne-delavne člane sveta s-osodnikov in na njihova mesta izvolila nove.
V  referatih, ki so jih podali pred6ed-nik IO OLO  tov.  Belšak, podpredsednik tov.   Petrovič   Janez,   poverjenik   za   fi-na-nce   tov.  Donaj  in  predsednik  Okraj-nega ljudskega sodišča tov. Rubin Maks, so   bili   skupščini   predloženi      rezultati lanskoletne gospodarske in kulturne de-iavnosti v ptujskem okraju, kritika po-manjkljivosti  in  per&pektiva  za   bodoče delo.
Org. sekretar OP KPS tov. Grden in poslanca tov. Bohinčeva ter tov. Simo-nič so dali razlago ra^rvojnega stanja in političnega položaja v naši državi v zvezi s stališčem vodstev Partij, ki so članice Informbiroja ter v zvezi s tem nastalimi go&podarskimi pogoji za iz-vedbo  našega petletnega  plana.
Ko je podal tov. Simonič kritiko or-ganizacij&kih pomanjkljivosti v zvezi s skupščino in glede dela na poedinih go-spodarsko-kulturnih sektorjih, je pre-šel na vprašanje odnosov voditeljev dr-žav ljudske demokracije napram FLRJ in med drugira   dejal:
»Vodstvo KPJ s tov. Titom na čelu je bilb na liniji izvaianja načel marksi-zma-leninizma v času naro-dnoosvobodil-ne borbe, ko je bilo potrebno raobili-zirati delovne množice za borbo za j-šitev človeštva izpod fašističnega na-silja in je ostalo na isti liniji tudi po vojni, ko je potrebno reševati narode Jugoslavije iz pomanjkanja in opusto-šenja, iz povojnih težav in iz kulturne zaostalosti, s pomočjo domačih bogastev in možnosti ter ob upravičeno pričak'->-vani pomoč; vodstev držav ljudske de-mokracije. Po resoluciji Informbiroja so nam odrekli to pomoč, česar nismo tno-gli pričakovati. Namesto pomoči skuša-jo z vsemi agitacijskim. in propagand-nimi sredstvi ločiti vodstvo KPJ od ljud-stva in obratno. Povsod nam delajo ' ;-žave in očitke, da se nagibamo na za-pad, da dopuščamo kulakom možnost bogatitve itd. Ker ne poznajo volje na-š h narodov do napredka, so si do^niš-ljali, da bodo z gospodarskimi s^"1"-!-jami prisilili naše delovno ljudstvo na kolena pred dovršitvijo nalog petletne-ga plana. Od pričakovanja pomoči smo Drešli na lastne možnosti in moč: in smo z izvedbo plana za 1948 dokazali, da smo sposobni delati in dosegati uspehe tudd brez pomoči. Četudi ob sestavi pet-letnega plana nismo predvidevali težav, k: jih sedaj prenašamo, smo vendar ob veliki požrtvovalnosti naših delavcev in paštenih kmetov prestali izpit zrelosti pred vsem naprednim svetom. Na vaseh izvajamo pravo gospodarsko politiko. Naši kmetje spoznavajo veličino načel marksizma-leninizma, špekulanti pa res nost in strogost naših ukrepov, s katerimi jih prisdljuiemo drugega za drugim na ko-lena. Zadružno gibanje zavzema vedno večji obseg. V tovarnah in obratih od-
krivamo vedno nove udamike, racionali-zatorje in novatorje. V naše šole odhaja vedno več mladine z dežele. To so do-kazi, da se pri nas ljudstvo dviga iz za-ostalosta, da se trudi doseči kulturno raven, ki bo odgovarjala stopnji razvoja socializma v svobodni Jugoslaviji. Vedno bomo radi sprejemali nasvete bratskih Partij, ne moremo pa dovoliti, da bi po-edinci klevetali, kar je za naše ljudi sveto in  plačano   s  krvjo«.
Z burnim ploskanjem je skupščina po-trdila pravilnost poti vodstva KPJ ter prešla  na  nadaljevahje  dnevnega   reda.
Poverjenik za finance tov. Donaj je obrazložil proračun za 1949 v siedečem:
Predno začnemo razpravljati o pred-iogu okrajnega proračuna za leto 1949, vas rooram opozoriti na to, da je bil državni proračun po zvezni skupščini prvič po osvobaditvi pravočasno sprejet in odobren ter ni bilo odlašanja, kakor šq je to dogajalo piejšnja leta, kar je imelo škodljive posledice za naše go-spodarstvo.
Pravočasno sprejetje in odobritev vse-državnega proračuna za 1949 nain dokazuje, da smo že premagali temeljne težave v pianskem gospodarstvu ter nam je tako uspelo obvladati način planske socialistične giaditve. V proce-su izvrševanja vseh planskih nalog sino prav gotovo pridobili mnogo :zkušenj, ki nam bodo koristile pri izvrševaniu nalog v tem letu in istočasno služile za odpravo pomanjkljivosti in napak, ki smo jih  delali  v preteklosti.
Ko smo lani premagovali notranje te-žave, 6mo naleteli tudi na nepričakova-ne težave od zunaj, ki so nam jih. povzro-čali in delali z v&eb strani z namenom, da bi nam preprečili uresničenje našega petLetnega plana in 6 tem graditev so-cializma v naši državi. Kljub veem na-stalim težavam smo dokazali. da srao zaradi visoke zavednosti in požrtvoval-nostj naših delovnih ljudi zmožni z last-nimi silami zgraditi socializem v državi in da bomo izpolnilj ter celo presegli postavljeni nam petletni plan, kar nam služi v dokaz, da smo kljub velikim in ogromnim težavam in oviram celo 6 stra-ni demokraiičnih držav dosegli, oziroma celo presegli v drugem letu naše prve petletku zadane rn postavljene si naloge s lO4"/o.
Ko predlagamo okrajni skupščiui v razpravo in odobritev predlog okra]neqa proračuna za leto 1949, si aa kratko oglejmo republiški proračun . za leto 1948. Proračun za leto 1948, ki je dolo-čal 4.818,675.000 din izdatkov in prav to-liko dohodkov, smo uresničili v višini 6.529,130.000 din, kar pomeni. da smo dosegli presežek 1.710,459.000 din nad določenim planom. Tako prekoračenie plana smo doseglj predvsetn zaradi tega. ker je bil ob spremenjenih pogouh za naše lokalno gospodarstvo vključen v proračun kot novi dohodek tržni dobiček lokalnega gospodarstva, ki bo v le-tošnjem proračunu kot samostojna po-stavka predstavljal še važnejši vir na-iih proračunskih sredstev.
Če primerjamo predlo-g okrajnega prn-računa za leto 1949 z okrajnim proraču-nom za leto 1948, vidimo, da ie znašg] okrajni proračun za leto 1948 39.352.000 dinarjev in da znaša letošnii nredlog okrajnega proračuna 62,949 000 din.
(Nadaljevaaje na 2. straai)
   O proračunu OLO Ptuj za 1949
fKonec)
Dofaodki in izdatki 1948
Predno bi prešlj na podrobno razprav-Ijanje letošnjega proračuoa, želim pojas-niti, kako je bil izpolnjen aašlanski plan dohodkov rn izdatkov. Od predvidenih dohodkov . 39,352.000 je bilo doseženih lansko 1. . 49,067.894 Presežek doh. znaša torej . 9,715.894 ali v procentih izračunano — plan do-hodkov smo izpolnili 124ft/o To se mi zdi važno poudariti, ker nam številke pokažejo, da se prj planiranju dohodkov n'"snjo zmotili in da je bilo naše finančno planiranje, kl je sestavni del petletneqa plana. realno.
Vseh proračunskih izd^atkov ]e bilo 48,287.000 dln. Čisti proračunski prese-Žek za pr«nos v Jetu 1949 znaša 780.894 dinarjev.
Z 92^'e smo izpolnili lani plan izven-proračunekih dohodkov in izdakov, t. j. lastno finansiranje podjetij, ki je znašal 17,500.000  din.
Proracun za leto 1949 |e za 52°/« višji od Ianskeqa
Predloženi letošnji prorarun je za 520/» rišji od lanekega. Prvotni naš predlog je bil celo 100°/o višji od lanske:ja pro-računa. To pa zaradi teg«. ker 60 posa-mezni uradi ta ustanove prediožili pre-visoke zahteve in ker niso znalj pravil-no oceniti svojih potreb in ker/ niso upoštevalj osnovnLh naloo v odl<»čilnem tretjem letu naše petfetke.
V glavnero je zviSan naš letošnjj pro-rarun veled prenosa kreditov iz ret>u-bliškega v okraini prorafun — izplače-vanje učneqa o&ebja oanovnih, srednjih in «lrokovnih šol ter vzdrževanje repu-bliških in zveznih cest, Za redne potrebe s« krediti ni*o tnnoqo rvišali, na*orotnp so zlaeti pri irdatkih ofe administra-cij« znatno zniiani, 10—15"V to pa za-radi poostrene šte-dnje v administrflciji. da 64? dobj fim ver matepialnlh in finanč-nih sredstev za drune koristirejSe na-nKtve, to je za fnvesticiie za k^njtalno ir<rradnjo, za .i7qradit.ev tczke tndustriie ki nam daje Doaoie za večii razvoj o«ta-le<r« ofospodarskeq?i de.lovan>a.
R<wmbHŠka vlada Pflin 1*» nretmMila
50»/. zaostale In   40—57«/«  feknfe
dohodnine
Med dohodki, ki «o planirant v letoš-niem proračunu, zavzema prvo mesto participacija na dohodnini, in sicer dve tretiitij vseh dohodkov. Republiška vlada nam i« odfitoptta ^O"'« zaostank.ov na dohodnini in 40— 57*/« na tekoči dohod-nini. ZaradJ ie<ia bo naša qlnvna skrb, da poberemo čim več davka na dohodek. Cirn več bomo pobraJi, tetn večjl bo naš delež tn tem lažje bcwno izvrševali svoi proračun.
Tržnl dobifek kot novl dohodek
Novi dohodek bo v tetoSnjem prora-thinu tržni dobiček 1ok?!!nega cjr>spo<iar-stva. od katereaa pri^akuferao. da bomo dosegli   6,000000.—   dfn
Ta nova vrsta dohcdka ie uvedena letos, da se da liudskim odborom mnz-nost či-m boli zadovolfiti svoie i>otrebe. Sa| se bo že v izpolnievanju nlana ¦rtne-aa dobička videla njihova qospodars.ka dp'avno«5t \n  spo«obnost.
S prodajo proirvodov no višiih kora^r-cialnih cenah bodo prešla dpnarna sred-stva, nabrana nnjve? od §pekulantov na vasi, preko teaa dobička v prorafun in bodo   tako  služila   potrebara   skupnostl
Dobffek cjospodarskih podietij rrre v posebcn forw5 za finaj\siranj€ lokalnih in-vp-sticij. Za okraj-ni prorafvm je planiran »amo 109/o kontrolni mesek v znesku 94R000 din.
Visoka postavka je se dohod°V nr*-dov in ustanov v rnesku 6,000.000 din. h katereimi dnhodku pri&peva najvec Solnica v Ptuju.
Planirani izdatkl za leto  1949
Skupni izdatki «2.949.000 so razdeljeni i.i posamezne  dele:
I.   del:   investicije  2.960.000   dinj
II.  del: izfiatki za prosveto in ljudsko kiilturo  19,660.000   din:
III.  del: izdatk; ra socialno-zdravstveno rašfito 15,730.000 din;
IV del: ;2datki za državuo npravo 21.799.000 din;
V. del:  Rezenra 2,900.000 din.
Investicije
I. del proračuna izdatkov so proračnn-ske investlclje 2,960.000 din in predstav-Ijajo samo ^"''o proračuna. Ce pa upo-števamo še lastno finansiranje, t. J. In-vesticije, finanslrane iz dobička n amor-tizacije, ^našaio lertožnji investicijskl krediti  13,590.000 dln.
Investicije, k: se bodo letc« krile iz okrajnih proračunskih dohodkov, so na pram letu 1948 mnogo vi$je. To pa iz razloga, ker je težišče vseh prorafunskih inveSticlj letos v zvernem proračuna, zaradi graditve težke industn]e, mehanl-zacije rudarstva, vojaške industrije in železniškega prometa.
Prosveta in kultnra
Izdatki za pro«veto in ljudsko kulturo so predvideni i 19,660.000 din al: 31"'t vsega proračuna. Napram letu 1948 so izdatki za te namene letos 100% višji in to zaradi prenosa nalog ii republiške-ga na okrajni proračun. Visok procent (31%) do celotnega proratuna kaže skrb oblasti za kultumi razvoj naiega Ijud-stva, kajti novi red Je mogoče graditi le z istočasnta dvigom fculturnega ni-vofa delovnega Ijudstva. V tem delu ©o novi izdatki za predvojaško v^gojo ln povišanl krediti za razne tečaje, ki Jih je okrajni Ijudski odbor že priredil in ki sc bodo še vršall, kakor tečaji za od-bornlke krajeimih l]tidskih odbo^ov, ljudske In delavske insoektorte.
Socialno-zdravstvena zaSata
Za socialno-zdravstveno taščito je le-tos predvidenih 15,730.000 din, t. j. 25% izdatkov  okrajnega proračuna.   Napram
letu 1948 so ti izdaOri povišani efcoraj za 50%. S povečanjem oddelkov se je razžirila bolnica, v letu 1948 se je ntvoril Dečji dom in na novo se ustanavljajo Dečje jasli. STcoxaj lOO°/o s opovišani krediti za soclalno podporo od lanskih 1.700.000 din na 3,150.000 din.
Državna nprava
Najvišji odstotek okrajnega proraču-na odpade letos na izdatke državne uprave 21.799.000 din ali 34.5% vsega proračuna. Tu so planiranl vs izdatki za v^drževanje cest tako okrajnih, repu-bliških in zveznih v skupnem iznosu 10,200.000 din. In če izvzamemo te iz-datke, ki so bili v preteklem lehi pla-n rani v I. dehi prorafuna — investici-je — je zviSanje naprara letu 1948 ma-lenkostno. kljub temu, da so prenelene nekatere nove naloge v administracijo in kljub zvišanju poverjenižtev od 9 na 13 V odločilnem letu našega netletnega plana ie nujno potrebna tudi borba proti preobsežni administracij: in borba za znižanje upravnih stroSkov. Zveznl in republiški finančni zakon predpisujeta 10% znižanje adobrenih izdatkov v ad-m nietraciji. Ta predpis bomo izvedli tudi v okrajnem proračunu po posebnem načrtu.
Prorafunl   krajevnih    lfndskih    odborov.
Globalna vsota, v okviru katere bodo morali krajevni ljudski odbori sestaviti svoje proračune, znaša 13,500.000 din. Ta vsnta je napram letu 1948 zvišana za 2,500.000 din ali za 22%. S povečanjem izdatkov upamo dosečf, da bodo kxa-'evni ljurtski odbori v letu 1949 lažje in uspešneiše jzvajali svoje naloge. Ce po-gledamo po zaključku proračun6kega leta 1948 finančno poslovanje krajevnih Hudskih odborov, vidirao, da so se pre-Tia!o brigali za svoja finančna sredstva. Clavni v'r dohodkov jira ie bila še ved-no udeležba na okrajnih dohodkih. Par-tkiparija na davku na dediščine in da-rila, na zaostali in tekoči dohodnini jim *e nud la najl&pšo možnost, da si ustvariio dovolj finančnih sredstev za redne potrebe In celo za izredne potrefoe v obliki dodatnega proračuna, ako bi ustvarili presežke v svojih dohodkih VeMki zaositanki na dohodnhii pa so dokaz, da si presežka dohodkov s pra-vilrvm nobiranieTn raTnih davščm niso znalj ustvariti, nasprotno, precej kra-'evnih odborov je bllo, ki so morali za kritje potreb po rednem proračimu pro-siti oVraj za dotflciio. Jasno ie, da bodo "norali kraievni Ijudski odbori v letu '9^9 snremeniti svo*e odnose do finanč-nih nalog ter jim posvetiti vso potrebno Dozornost. Gledati bodo morali, da bodo rarviiali svojo go«podarsko dejavnost ter da bodo prejemali q!avna sredstv? zp kritje svojih finanrirh potreb iz svo-;ih podjetij ali % uvedbo krajevnega •snmoiprsoevka.
Globalni zne^ek, ki ga je ministrstvo za finance določilo za krajevne liudsike oibore, je s finančno odloč-bo porazde-l'en na poeamezne krajevne ljudske odibore.
Kljub temu, da bodo proračuni kra-ievnih ljtidskih odborov letos vi*M o* lanskih, ne bodo mo<jli kraievn! linr'"' odbori z nanje odpadajočimi sredstvi \z-vršiti posameznih važn'h nalo<?, ki se bodo med letom raareikje poiavile, krr s« krajevni Ijudski odbori še vedno premalo zanimajo za lasfrie gospodar-ske prob1eme, kar natn dokazuje nnhov odnos do samoprispevka in do ustanav-ljanja   fcrajevnih   goSDodarskih   podietM.
Odkrlvan}e kralevnih materialnlh rezerr
Samoprispevek je nveden iz razloga, da bi sprostili samoiniciativo na terenu, da bi mobllizirali ekrite kraievne ma-terialne rezerve in da bi tako izven rednega prorachmske^ja poslovarja pri-spevali k izbol]šan|u gospodarskega stanja na terenu. Marsikje na vasi je potreben preprost leseni most, vodniak, poti in drugi objekti, ki bi vsi pripo-mogli k dvigu goepodarske moči in kl bl jih bilo mogoče napraviti s pravilno porazdelitvijo bremen in naloq. Kljub temu se nimamo krajevnega ljudskega odbora, ki bi se resno lotil teh vpiašan). Zato je tudl uredba o samoprispevku na področju okrajnega Ijudskega odbora do danes ostala mrtva črka, ki pa jl bo treba letos dati polno življenje. Kaiti samoprlspevek je soliden vir dohodkov, kj ga )e mogoče pravlčno porazdeliti in pri plačevanju dobro kontroliTati, Isto-časno pa prav tako pomaga v velikl rneri  pri Izvedbi diferenciacije na vasi.
Ustanavljanje krafevnih gospodarskih podjeti]
Prav tako važen moment za ustvar-janje potrebnih finančnih sredstev je ustanavljanje krajevnih go6.podarskih podjetij. Krajevni ljud«ki odbori mo-rajo dobro poznati razmere in teren v kraju. Poznati morajo svojo gospodar-sko moč, plansko neizrabljene vire su-rovin, ki bi lahko koristile razvoju lo-kaltie dejavnosti, pogoje za razvijanje gospodarske dejavnosti, strukturo kmeč-kih gospodarstev, bogastvo svojih ta! itd. Predvsem morajo ustanavljati nova ali razvijati že uslanovljena gospodar-ska podjetja, k.i 6o obie koristna in kl bodo izkazovala trine dobičke, dosežene s prodajo svojih proizvodov po višjih komercialnih cesnah. Tako bodo de-naraa sredstva akumulirana v glavnem od špekulantskih elementov na vasi iz prodaje pridelkov po višjih cenah, prešla preko tržnega dobidka v okv r proračuna in bodo tako služila skupnim potrebam  vseh delovnih ljudi.
KLO-ji  bodo  vrfiii  kontrolo nad  izter-Javo davkov
Krajemi ljudski odbori bodo morali v tem letu prevzeti odgovomo nalogo pr: davčni odineri. Lani se je sama od-mera razvijala s pomočjo krajevnih davčnih komisij, ki so ugotavljale višino dohodkov  posameznim   davčnim   zave-
zancem. S tem smo zagotovili večjo točnost odmere in pravilno diferenciacijo med kmeti, ki imajo tržne presežke in tistimi, kl komaj pridelajo za lastne po-trebe. V tem letu bodo morali prevzeti krajevni Ijudski odbori tudi izterjavo davkov oziroma pravilneje rečeno kon trolo nad pravočasium plačevanjem davkov, ker ljudski odbori najlažje ugo-tovijo plačilno sposobnost posameznih davčnih zavezancev in zalo tudi termin, v katerem lahko davčni zavezanec po-ravna svojo obveznost. Prakt.čmo bodo krajevni ljudski odbori opravljali po-biTanje davkov na ta način, da bomo prenesli na nje individualno kartoteko davčnlh zavezancev, ki jo zdaj vodi okrajni ljudsk.: odbor in jim s tem ustvarili pregled, kdo je plača! in kdo ne. Slabe plačnike in zamudnike bodo krajevni Ijudski odbori opozarjali ozi-rotna če ne bo uspeha, uporabili zoper nje tudi  ostrejše ukrepe.
S pravilno organizacijo dela in s pra-vilnim izpolnjevanjem spredaj navede-nih nalog 6e bode dvigaila v krajevnih Ijudskih od,borih zavest odgovornosti in zato zavest moči in samostojnosti, ki jc imajo pri reševanju lokalnih gospo-darskih vprašanj. Na tej podlagi se bo razvilo tudi spoznanje finančniih pro-blemov, ustvarjeni bodo pogoji za pra-vilno zbiranje finančmh 6redstev in 7,a zadovoljevanje lastnih potreb po finanč-nih sredstvih. Vsekakor bodo za to pj-trebni napori, odločna volja in zavest, da samo sJcuprri napori ustvarjajo skup-no bogastvo. Samostojno finančno go-spodarstvo je teraz intenzivnega gospo-darjenja z lastniirii viri go&podarske de-javnos.ti. Zato morajo krajevni ljudski odbori preiti k samostojnemu kritju svojih finančnih potreb, ker le taJco se bo lahko presojal njihov gospodarski razvoj, njihova organizacija in volja, da se z vsemi močmi pridružujejo in vključujejo skupnim naporom za iz-graditev socializma na vasi in tako v vsej državi.
Z dosledno borbo poostritve financne discipline, s štednjo na vsakem koraku vedno in povsod ter z znižanjem stro-škov administracije bomo pri izvrševa-nju proračuna v letu 1949 dosegli, da boeno izvedii vse poetavljene n«loge in istočasno dosegli znlžanje izdatkov, kar bo v letu 1949 omogočilo prekoračiti plan v odločllnem letu naše petletke. V letošnjem letu smo pred novimi velifc mi uapori. Uspehi preteklega leta so poka-zali, da znamo realno ocenjevati osnov-ne pogoje za svoje delo. Zato lahko mimo ugotovimo, da so temelji letoš-njega proračima pravilno postavljeni. Storiti moramo torej vse, da ga izipol-nimo, ker bomo s tem prispevali velik delež pri graditvi socializma pri nas. Zato nam jamčita enotnost in visoka zavednost naših delovnih državljanov in enotnost naše Koimmistične Partije Zato predlagam Okrajni skupščini, ' da sprejme proračun v obliki, kakjšen je predložen.
V celoti In ˇ podrobnosti je skupičina
potrdila proraihinski predlog.
Ostali del dnevnega reda skup&činp skupno z refeirati in diskusliami je bil potrditev pravilnosti liiuje KPJ in njene-ga vodstva s tov. Tdtom na čelu.
   Novoizvoljeni izvršni odbor OLO Ptuj
Zagar Zoran, predsednik; BelSak  Franc,  I.  podpredsednik; Zlvlc  Jože,   n.  podpredsednik; Kovačič Zlatko, tajuik, in
č 1 a n 1:
Adam Franc, Cuček Zinka, DonaJ Franc; Kolarič Ciril, Leskorec France, Mavser Ivan, Muršec Maks, Petrovifc Alojz, Pe-trovlč Janez, Sotlar Jože, Stropnik Lojz-ka ln Vrbnjak  Jože.
Na koncu je bila zraven delovnih sk^e-pov eiprejeta tudi resolucija Prezidiju Ljudske skuipščine Slovenije v Ljubljani.
   V državah Ijudske demokracije
Proračun ZSSRza 19491
Kot porofa Tass, je bfl na zasedanj« Vrhovnega sovjeta ZSSR sprejet zakon o državnem proračunu v SZ za leto 1949.
V proračunu so določeni dohodki v vi-šinl 446 milijard in 43 milijonov rubljev, i?datki pa v višini 415.355.000.000 rubljev. Dohodki so nad 30 milijard višji od pro-računskih Izdatkov.
Na zasedanju je bilo poudarjeno, da dokazuje državni proračun za leto 1949 neomajno voljo in odloCnost sovjetskih narodov, da bodo pred določenim rokom uresničlli povojne petletke ter s tem po-spešili   napredovanje   SZ h  komunizmu.
LP.
Izzivanie v Pragi
KaJtor poroča Tanjug iz Prage, je v Pragi 19. t. m. Izzivalo neka) izdajai-cev naše države v prostorih »Jug-oslo-venske knjige« s psovkami našo drža-vo in Ijudstvo. Ker jim ta izzivanja niso uspela, eo isti dan popoldne po-skušali izz.vati pred jugosiovanskim raz-stavnira paviljonom na prostoru vele-sejma v Pragi. Množica oblskovalcev razstave je napadla izzivače. Stražmki so jih odstranili šele na protest mno-žice. Prej so mirno gledali njihovo po-četje. Hladnokrvnost in odločnost n_a-vzočih  Jugoslovanov    sta    onemogočili
tudi poznejšl vdor v paviljon, ki  so ga poskušale manjše grupe izzivačev.
Množice čeških obiskovalcev razstave so obsodile izdajalsko izzivanje ter ne-aktivnost čeških predstavnikov oblasti prl ukrepih za preprečitev tega početja.
Dopolnitev agrarne
reforrne v Rumuniji
Na podlagi dekreta Prezidija Velike narodne skupžčine iz marca t. 1. preidejo vsa kmetijska gospodarstva veleposest-nikov skupno s premičnim in nspremič-nim inventarjem v državno iast.
Ob izvedb: agrarne reforme v letu 1945 je ostalo nekaterim posestnikom do 300 ^a zemlje kot tkzv. »vzorne fanne«, ki so Imele nalogo, gojiti vzorne vrste žit, živine, dvigniti sadjarstvo itd.f dočim so posestva do 50 ha ostala nedotak-njena.
Veleposestniki so tudi po izvedbi agrarne refonne sajbotirali prizadevanja mmunskega kmetijstva za čimprejšnjo obnovo ter ustvarjali nerazpoloženje do rumunske Ijudske oblasti. To se je po-sebno odražaio v povojnih letih suše. ko so uničevali pridelke in puščali ne-obdelana polja.
Z dopolnitvijo agrarne reforme z gor-njim dekretom je napravljen v Rumuniji konec privataega veleposestniškega go-spodarstva.
   Iz republik Jugoslavije
Hrvatska
Število kmetijsko obdelovalnih zadnig se je od lanskega leta doslej zvišalo na 446. Samo tekom letošnje prve polovice marca je zahtevalo registracijo 207 no-vih zadrug, s čimer je bilo skupno šte-vilo obstoječih zadrug zvišanih na 653-Nad 463 pripravljainih odborov bo go-tovo kmalu zaključilo svoje delo, tako da bo z ustanovitvijo še nadaljnih kme-tijsko obdelovalnih zadrug preseženo skupno število 1000, kar je gotovo znak širokega zadružnega gibanja, ki ga je pospešila zvezna konferenca kmetov-za-družnBtov v Beogradu.
Najboljsi razvoj zadružništva so do-segli kmetje iz okraja Beli Manastir, kjer je bilo do 10. marca t. 1. ustanov-Ijenih 44 kmetijsko obdelovalnih zadrug.
Na pot zadružništva so pri^li kmetje na Hrvatskem preko svojih lanskoletnih zadružnih ekonomij. Ko so se prepri-čali, da imajo vsled priTastka članstva in združenega premoženja . najboljše možnosti za ustanovitev kmetijsko ob-delovalnfh zadrug, so prešli v zadružno rvrganiatacljsko oblffco. -To razvojno pof ie  napravilo  nad  100  zadrug.
Brezdvomno teh članov zadrug nikdo ni mogel prepričati, da ni zadružna oblika kmetijskega gospodarstva naj-primernejša za postopni dvig njihovega življenjskega  standarda.                     SP.
Bosna in Hercegovina
Leto« se bodo VTŠila glavna meliora-cijska dela severno in južno od Mostar-]a. Začnejo z gTaditvijo ogromnega ob-jekta za namakanje Betega In Biščega polja. S tem bo rešeno vprašanje nama-kanje tega celotnega področja.
Zraven tega, da bo z vodo dobro na-topljenih okoli 11.000 ha zemljiSča, se bo spremenilo tudl podnebje. Zemlja »e bo ohlajevala, hladil pa se bo tndi zrak. V Mostarju In okolici ne bo več poletne neznosne vročine.                              B-
Srbija
2e koncem februarja t L so opravljall v Vojvodlni pomladno setev. Največ setvenih del je bilo opravljenih v okra-ju Backa Topola, kjer so v nekoliko dnevih preorali nad 2300 oralov zemlje.
S traktorji poljedeJskih traktorskih postaj so v dosedanjem setvenem časn preorali nad 5400 oralov zemlje, s pri-vatnimi traktorji pa nad  3000 oralov.
Radi poslabšanja vremenskih prilik so morall dela začasno ustavitL Ta čas iz-rabljajo za ostale priprave za setev, predvsem pa za popravljanie trakiorjev, da bl Jih bilo čim več stalno in zanes-Ijivo uporabnih.
Razvoj kmetijskih obdelovalnih za-dmg je ustvarfl posebne setvene po-goje. Okrajni tn kraievni odbori iiaaio mnogo dela, da bi člm bolj pomagali za-dnigam pri začetnem delu, predvsem pa s preskrbo strojev, semena in strokovne pomoči agrcmomov.                           B.
Makedonija
Ljudska fronta Maiedonije bo orga-nJzirala 153 prostovoljnfltJ WBywH fci bodo štele nad 27.000 članor in bxxio sodelovale v zveznih in republišklh ak-cijah na državnih kmetijskih posestvih. rudnikih  in  gradiliščih v Makedoniji.
Med največje akcije, ki se bodo vršile s pamočjo proetovoljnih brtgad, spada melioracija Čme reke in dela v Mono-spitovu, kamor bo napotenih 5200 članov frontnih organizacij in preko 1500 mla-dincev, 4 frontne in 2 mladinski briga-di bodo s 1000 člani pomagale po 2 mseeca rudnikom Zletovo, Raduša in Rabrovo pri   izpolnjevanju   planskih   nalog.
Na državnem kmetijskem gospodar-stvn »Kuzman Josifovski« pri Prilepa bo delalo letos 8 frontnfli in 1 mladinska brigada s skup-no 1700  člani.
Poedini okraji med seboj tekmujejo-Tekom akcij bodo zraven ogromnih del odikriti mnogi talenti, ki bodo vključeni v redni delovni proces zvezne ali repo-bii&ke pTodiik.cije.            '                 B.   
   Po okrajih Slovenije Maribor - okolica
Deset kmetov iz Svecine se }e zdni-žilo v vinogradniško-sadjarsko zadrugo z nad 70 ha površine. Vključili so tudi svoje družine.
Na oistanovnem občnem zboru v prvi polovici marca so sprejeli pravila rn iz-volili odbor. Vsem na novo ustanovlje-ntm zadrugam so napovedali tekmova-nje glede čimprejšnje uvedbe brigadne-ga delovnega sistema, vzgoje sortnega sadja, žh iti                                   LP.
Celje - okolica
V letošnjem letu bodo imeli v okrajn Celje-okolica 69,453.000 din dohodkov, od katerih bodo porabili 45 milijonov dinarjev na investicijah, ki jih bo iz-vršiio Okrajno gradbeno podjetje. Za proračune krajievTiih ljudskih odborov bo porabljenih  16 mlijonov dinarjev.
Za dvig življenjskega standarda bodo porabili 2,300.000 din. Končali bodo sta-novanjsko hišo v Laškem in vodovod na Planini in Jeronimu, vodovod v La-škem bado abnovili, v Zalcu bodo do-končali kanallzacijo, v Vojniku pa jo obnovili.
Za veterlnarsko bolnico v Ceiju bodo porabili 2,5 milijona dinarjev, 2,210.000 din pa za gradnjo svinjakov, govejih hlevov in zajčiih kolibic, s čemer bodo dvignili kapaciteto hlevov za 150 svinj, 50 glav goveje živine in 250 zajcev.
Zraven tega bodo razširili električno omrežje, dovršili šolsko poslopje ˇ Do-bmi. Svoje težišče ima ietošnji investi-ciiski   plan  v   kmetijstvn   in  živinorejL
CT.
Gorica
Člam OF iz goriškega okraja so se zavezali, da bodo tekom letošnjega leta zbrali za našo industrijo 120 vagonor starega železa, par sto toa starega pa-pirja, tekstilnih in drugih za surovino uporabnih odpadkov.
   Novi način varčevanja
Za čim hitrejši razvoj de.nara«ga var-čevanja, ki služi kot priepevek k napred-ku našega narodnega gospodarstva in dviga življenjsJci 6r.andard delovnega ljudstva ter pospešuje izvedbo 6ocializ-ma, je izdala vlada FLRJ novo »Ured-bo o hranilnih vlogah« ter s to v zvezi »Pravilnik o poslovanju s hranilnimi vlogami«. Da ©e nudi možnost varčeva-nja delovnemu Ijudatvu iti da bo to var-čevanje dobilo res množični značaj, je bila istočasno izdana še »Odredba o ueta-novifvi hranilnih blagajn prj gospodar-skih podjetjfh, uradih in ustanovah«.
Z navedenimi uredbami je naša ljud-ska oblast ponovno dokazala svojo skrb za narodno gospodarstvo in postavila varčevanju trdne temelj«. Za vse hranil-ne vloge je prevzela v«o sigurnost in jamstvo, za kar je podano zagotovilo v nadzorstvm, ki ga vrši driava, nad vsem bančnim sistemom, nad plačilnim prome-tosm ter obtokom gotovine. Zato je danes popolnoma odveč bojazen, da bi se na račun vlagateljev lahko okoriščali razni iižemaJci, špekulantje in itapitalisti, ker za slične parazite ni več mesta v naži 6ociali«tični driavi.
Skrben varčevalec ne bo hranil denar-ja doma, ter ga s tem odtegoval name-njcnemu obtoku, ali pa ga izpostavljal ˇsero mogotim nevarnostim. Zaveda se, da bo hnel korfet le od vanie naložbe, ki je edinole mcžna v oblikj hraniin« vloge. Prednost hranilne vloge nl sanio v varni naložbi, temveč še v tem. ker je vloga v6ak čas izplačljiva in nudi lep vir dohodkov, saj daje 5*/o obresti na leto.
Kar se tiče obresti, se nova uredba Tazlikuje od prejšnje 5e v toliko, da po-zna dvoje vrei hranilnih vlog: vloge, na katere se obresti izplačujejo in še tako zvane »loterijske vloge«, ki sicer ne no-sijo obresti, «e pa te vloqe letno žrebajo ter se lastnikom izplačujejo dobitki iz tega žrebanja. Redne obresti, kot dohod-ki loterijekih vlog, so prosti vseh dav-ščin  in   taks.   Hrauilna  vloga   sama   je
ravTiotako oproščena davka na dediščine če se vlogo podeduje ali daruje,
Vai-na je odločba, ki ščitj hranilne vloge glede tajnosti in prepoveduje de-narnim zavodom. dajanie k.akršnih koli pojasnil o vlogi sami, katere ni magoče odtujiti oziroma izdati za njo prepoved o izplačilu. Izjemo tvorijo le slučaji, če je proti laetniku uveden sodno kazenski postopek.
Hraitilne vloge se dele na spložne in lokafrie hranilne vloge. Splošne vloge ima le Narodna banka FLRJ in se na te vplačuje ter izplatuje pri veeb. podrui-nicah Narodne banke, kakor tudi pri vseJi poštah. V neomejenem iznosu j« izplačljiva taka vloga prl dotlčni cenirali Narodne banke, katera vodi vlogoj vs« podruinice Narodne banke lahko izpla-čujejo dnevno do 5000 din, pošte pa do 1000 din. Lokalne hranilne vloge imajo razen Narodne banke še ostale banke, krajevne hranilnice in kreditni ods-eki zadrug. Izplačila na te vloge so moin« v neomejenem iznosu, t. ]. v viiini ce-lotne vloge naenkrat pri dotičnein z«vo-du, pri katerern se vlaga na lokalno hra-nilno fcnjižico. Te knjižice 6e lahko glase na popolno ime vlagntelj-a, lahko tudi na izmišljeno im«, ali pa celo samo na geslo, s čimer je tajnost vloge še boli zajamtena. Veak vlagatelj ima lahko neoinejeno   število   hranilmh  vlog.
Da se bo olajšalo vplačeva-nje in iz-plačevanje hranilnih vlog, se ustanavlja-jo pri gospadarskih podjetjih, uradih in ustanovah, ki zaposlujejo več kot 100 delavcev in uslnžbencev, posebne hranil-ne 6lužbe, kot posredovalna mesta med vlagatelji in Narodno banko Na pode-želju je poverjena varčevalna «luiba novo ustanovljenim krediinim odsekom pri kmetijskih zadrugah. Za šoloobvezno mladino ter dijaštvo se bo skušalo vpe-iiati včirčevanje s pomočjo posebnih var-čevalnih znamkic
Vsa ta obširna hranilna sluiba je v pomoč za nadaljnji razvoj varčevanja tn je prispevek k izgraditvi socializma.
   Iz borb proti kapitalizmu
Narodi Jugoslavije
so za svetovni mir
V  soboto, 19. L m. je bilo v Washing-tonu    objavljeno    besedilo    atlantskega pakta,  ki  je   naperjen    proti   Sovjetski zvezi  in   državam   ljudske   demokracije. Ameriški imperializem se trudi z vsemi sredstvl,  da  bi  z  nasiljem      vzpostavil svoj«  gospostvo  nad  svetom.    Političnl predstavniki delavskega razreda so raz-krinkali pred  vsem  svetom napadalnost tega pakta, zato so ga obsodile množič-ne   demokratične  organlzacije  mtroljub-nih držav.
Letos v mesecu aprilu se bodo sestall na svetovnem kongresu predstavnfki pristašev miru. Pobudo za ta kongres sta dala Mednarodni komite za zvezo med kultumimi dtlavci v borbi za mir in Mednarodna demokratična federacija žena.
Kulturni dedavci JugoslanLje in vse družbene organizacije Jugoslavije so se odločno pridružile tej pobudi in bodo storile vse, da bodo priprave za ta kon-gres  iim   širše  in   čimbolj   vsestranske.
Narodi Jugoslavije so prepričani, da so sile miru danes v svetu tako velike, da morejo onemogočiti lzzivanje nove vojne In razbiti vse poskuse sovraž-nikov mfru. Mir si žele vsi narodi sveta. Medsebojna povezava in budnost sil miru po vsem svetu bo tvorila krepko zaslombo za miroljubno sodelovanfe med narodi.                                      SP.
Italija in atlantski pakt
V  vseh  krajih Italije  so  delavci pre-nehali delati.  Ponekod so  razglasili ur-
ne, celodnevne in tudi splošne stavke v znak protesta proti sklepu reakcio-narae parlamentarne večine o pri6topu Italije k napadaluemu atlantskemu paktu.
Med razpravljanjem parlamenta o vključitvi v pakt so na trgih Rima ti-soči policistov v bojni opremi napadali demonstrante. »Dol z atlantskim p*k-tom — hočemo mirk je bilo njihovo geslo.
Po nepopolnih podatkih je blo ob spopadu s policijo na trgih Colona in San Siivestro kakor tudi na bližnjih ulicah ranjenih nad 40 ljudi.
Napredni ftalijanski listi ob6ojajo vla-dno večino v parlamentu, ki je kapitu-lirala pred ameriškim imperializmom ter Vatikanom in se odločila za fašistično politiko.
Bojkot industrijskega
blaga v Franciji
Od 20. marca t. I. dalje izvajajo sindi-kati francoskih kmetijskih delavcev po-poln bojkot industrijskega blaga v znak. protesta proti poplavljanju francoskih tržišč s tujimi kmetijskimi proizvodi, kar ima za posledico naglo padanje cen do-mačih kmetijskih proizvodov. Bojkot bo trajal do 30. marca t. L
Tekom meseca aprila t. 1. bodo kme-tijski delavci v isti namen kupovali sa-mo  najnujnejše   industrijske   predmete.
Ta ukrep se izvaja na podlagi so-glasno sprejete resolucije Zveze sindi-katov francoskih delavcev.
   Borci VP 57649-č se zanimajo za razvoj kmetijstva domačih vasi
Mladlnci-borci VP 57694-č Zrenjanin — Banat pozdravljajo mladino ptujskega okraja. Med njimi je tudi borec Sacer A.  iz  Placarovcev.
V svojem pozdravnem dopisu poziva-jo mladino iz ptujskega okraja, naj po-maga z borbeaim in vzglednim delom pri moderniziraniu kmetijstva in pri pre-pričevanju naših delovnih kmetov, da je združena zemlja, združeno orodje in združena dclovna sila edirva možna pot kmetovalcev za povečanje In pospeši-tev kmelijske proizvodnje in za dosego žlvljenja, v katerem naši kmetje ne bo-do več zgarani starčki, temveč zdravi, zavedni in krepki možje, ki si bodo juiali v življecju pomagaU z mehanično silo, ne pa samo z močjo svojih mišic in s par glavami žlvine.
Pozivajo mladince, naj sodelujejo pri organiziranju in delu zadružnih ekono-mij ter kmeiijsko obdelovalnih zadnig in s svojim dclom razbijajo predsodke o zadružnem delu in življenju, ki so jih kmetje pridoblli s sistematično antlso-cialistično propagando v času pred oavo-boditvijo  in  tudi  pozneje.
Svetujejo mladincem iz okolice kme-tijsko obdelovalne zadruge v Sobetin-cih pri Marku, naj se zanlmajo za na-predek le zadmge in s svojo pomočje omogočijo, da bo za vzgled vsem kme-tovalcem Dravskega *polja. Skrbijo naj za ¦ pravilno uporabo strojev in avto-mobilov, da bodo nezadružniki spoznali, kako čuvajo zadružniki prevozna sred-stVt in orodje kot svojo tehnično pomoč kc. zadružno lastnino in da te ne znajo ceniti samo privatniki, kakor to radi trdijo.
Čimprej se bodo naši kmetje prepri-čali, da je KPJ pokazala kmetom naj-boljšo pot do lepšega življenja, lem prej bo začelo na zadružni zemlji ptaj-skega   okraja   zadružno   iivljenje.
   Kranj
Tovarna »Iskra« je v Kranju razsta-vila svoje izdelke, med katerimi je vzbujal največjo pozornost novi kino-projektor, ki ga še izpopolnjujejo. Orodjarna je razstavila preclzna dela rezkarjev in merilnih naprav. Razstav-ljeqa je bila tudi nova avtomatska tele-fonska centrala z efektoip do 5 km od-daljenosti, kakršne bodo izdelovali kot serijske Izdelke. Izdelujejo tudi ščitne dele avtodinam, ki smo Jih morali preje uvažati.
Na razstavl je bila prlkazana visoka kvaliteta artiklov, s katerimi bo dobila nasa industrija novi material za lzpol-njevanje planskih nalog.                 Gg.   
   Našm naročnikom
Sindikalne podružnice, Jci so do-slej prejemale skupno Hevilo iz-vodov glasila »NaŠe delo* za svoje člane, prosimo, da nam do 1. april* t. l. sporočijo točne naslove naroč-nikov.
Ti bodo v bodoče prefemati »Na-Še delo« v kraj stalnega bivališča.
Skupnih naročil brez označbe bi-vališča naročnikov ne bomo spreje-mali. Izterjevanje zaostalih naročnin preko sindikalnih podružnic nam otežuje delo,
Uprava
   Tovarna strojil v Majšperku že izpolnjuje plan II. tromesečja
Plan I.  tromesečje  izpolnjen predčasno.
Delovrri kolektiv Tovarne strojil v Majšperku si je priboril čast čuvanja prehodne za*tavice rlade LR Slovenije, ki mu jo je 6. marca t. 1. skupno s 40.000 din nagrade izročil na svečanem sindi-kalnem sestanku minister za gozdarstvo in lesno industrijo  tov. Tone Fajfar.
Za I. tramesečje je bil plan produk-cije izpolnjen 22 dni pred rokom. Usnje-na industrija je dobila s tem več kosta-njevega, hrastovega in smrekovega ta-nina v pomoč za dvig izdelave usnja, Ijudstvo pa bo dabilo več čevljev in drugih kožnih izdelkov.
Prlznanje za požrtvevalno delo in za veliki doprinos v proizvodnji tanina so delavci % in nameščenci tovarne sprejeli kot potrditev resn:ce, da so dobri ču-varji občeljudske irnovine v Majšperku, da znajo proizvodno kapaciteto pospe-žiti in dvigniti, da «e zavedajo, da so stroji in izdelki te tovarne velika pomoč našemu Ijudstvu v borbi za dvig iz po-manjkanja, okolici Majšperka pa še po-sebej v borbi proti revšfini in zaosta-lesti.
Med najmarljivejše delavce je bilo razdeljeno 20.000 din nagrad. Vsi, ki so jih prejeli, so veseli navezanosti na delo v tovarni. Osvajalo je njihove misli in moči, da so pri njem radi ostajal. ter do-segli uspeh za uspehom. Niso mislili na to, ali kdo opaža njihove napore ali ne. S prejemom prehodne zastavice in nagrad jim je d6kazano, da ne more biti v kolektivnem delu uspeh neopažen. Če se dnevno odpravljajo napake, je drugi dan mogočc ugotovitl uspehe in t&zadevno posebno pTlzadevatnje požrt-vovalnih Ijudi.
Prejšnji   lastniki   so   bili   izkoriičevalci in izdajalci.
Osvobodftev našega ljudstva izpod fašističnega nasilja je prnesla tudi osvoboditer zidov in strojev Tovame strojil v Majsperku iz laetništva izko-rižčevalcev. Vojaško sodišče maribor-skega okrožja je 21. avg. 1945 izraklo za-ključne besede te osvoboditve. Obso-dilo je lastnico Tovarne strojil in Vuna-leks v Majžperku Pihler Marijo, so-lasfruka Novak Franfa in Marijo ter Pihler Franca, bivšega odvetnika v Ma-riboru, ki je bil dejanski vodja tovarn ter izkoriščeval*kega in isdajalskega početia njenlh lastnlkov. NOV je zbri-sala iz Majšperita madež na naši zemlji in raztrgala verige majšperške okolice iz težk^h časov preteklosti.
V MaJSperku  so  tnjci   poskušali gospodariti
Leta 1772 je prodal onnožki graščak sedanji prostor tovarne z gradičem vred ptujs.kim minoritom. Te so radi tlake pregnale s possstva žene z motikami. Kupčič  Anton s  Ptujske  gore  ni  mogel
dolgo vzdržati kot najcmnik zapuščine pobeglih. Poznejši lastniki so se bitro roenjavali. Wolf, Lesnavski, grajščak iz Krapmskih toplic Franc Otenfels, Jud Habenicht, baron Guittoo de St. Quen-tin, finna Gerhardus in drug, čežk; in-dustrijalec Franc Novak in njegov kom-panjon Kubricht ter pomočniki slednjih, nemški strokovnjaki in uradniki ing. Schueter, Grill, Nerat in nemškutarji Schauperl Adolf, Zeichen Franc in drugi so bili tujci, ki . niso slučajno zašli r Majšperk. Izkoriš.čali so premoženj.e in z njim delovno silo, gostoljubnost pa so  vračali  z  izdajanjem  vsega,   kar  je
hotelo živeti v okolici Majšperka. Ti lastniki majšperškega premoženja in nji-hovi pomočniki niso imeli med naiimi delavci in lcmeti niti bratov in sester, stricev in batrov. Predniki v toTarni za-poslenih delavcev k njini niso hodili v goste. Na njihove svečanosti in prire-ditve so prihajali le njim enaki. IzJco-riščanje je bil edini obstoječi odnos.
LJndstvo Je prevfelo vse v last
Ta pe^at je zbri6ala narodnoosvcbodil-na borba. Namesto lastnikov-tujcev je postalo edini lastnik vsega delovno ljtidstvo Jugoslavije. Čuvarji in proiz-vajalci plodov te imovine so danes naši delavci in kmetje. Delavec Dorič Albert iz Sestrž zna, da je solastnik in čuvar vsega premoženia naše domovine skup-no s svojo 9-člansko družino. Enako Beden^k Janez iz Podlož, Mesarič Vin-cenc iz Savinjskega, Mohorko Janez iz Koritnega, Galim Franc iz Majšperka, Kokol Jurij Iz Ptujske gore ln drugi delavci, ki hnajo po 9, 7 6 in manj dru-žinskih članov. Njhovi in drugi otroci bodo tam nadaljevali, kjer bodo radi sla^otti in onemoglosti nehali niihov! očetje in ne bodo nikoli dopustili, da b; izrabljali po«diiici ustvaritve delov-isbega ljndstva za eroje jalo^o in ljud-shru  sovražno iivljenje.
Stare naprave zmagajejo planske naloge
Klju»b temu, da je tovama strojil t jugorzhodni Errapi naj«tare)ša te vrste po tradlciji in tekničn:h napravah, ven-dar dosega planske uspehe. S popravi-Iom vakum-aparature v Iastni delavnici je omogočeno peraoteno nadaljevanje proizvodnje. Izpopolnitve naprav so iz-vedJi ljudje iz obrata. Obratovodja Fur-man in klepar M&sarič sta preuredila zra^ne dovodne cevi in onemogočila zgubo vročega zraka. Na stare obrab-ljene bobne drobilcev lesa so naprav-ljeni vloiki. Prejšnji pregrobi ostruiki lesa so oteževali Iuženie. Kar }e za mnoge oglednike čudno in nemogoče, je samo po sebi umevno od 15—30 let v tej tovarni zaposlemm ljudem. Prah, para, vročina, hrustanje drobilcev, si-kanje elevatorjev in drugo so r©dni ^n-javi  njihove  okolice.    Ko  konča    prva
smena, začne druga in po njej tretja.. Krožna žičnica med Majšperkom in Medvedci je desna roka tovarne. Vedno nove pošiljke hrastovine in bukovine v polenih in smrekova skorja se spre-minjajo v tekoči ali prašni tan:n. Dro-bilcem polen strežejo Planjšek Franc. Vodušek Jože tn Tominc Leopold, dro-bilcu skorje pa Galun Vincenc in Re-špert Jernej. Jus Franc je kuhar bate-rije že 11 let. V tovarni je že 32 let. Doma je s Ptujske gore. Selinšek Ferdo nadzira napravo za razprševanje teko-čega tanina in pretvarianje v prah. Razne naprave r tovami zahtevajo nad-zorstvo, ki ga vršijo marljivi ljudje s posebno pozornostjo, da b: te čim dalje opravljale svoje naloge. V dnevih či-ščenja je vse natančno pripravljeno za prihodnje delo.
Skrb za osebno žlvljenje taninoev
Za požrtvovalno delo se trudi uprava tovarne, da bi zraven svoje ekonom je, menze s 40 abonenti in industrijskega magazina potom službe delavske pre-slcrbe nudila ljudein tovarne in njihovim družinskim članom čim vec pomoči za ureditev boljšega življenja. Pri tem mora prebroditi tudi težave v preskrbl živilakih in ostalih predmetov, pred-vsem obutve. Graditev tovarniške am-bulante in stanovanj za samce bo zna-ten doprinos pomoči v 6lučaju obolenj in  pri  rešitvi stanovanjekih  vprašanj.
Prva klno aparatura v Halozah
Med člani delovnega kolektiva se ni razvila samo zavest o sedanjera novem stanju tn potrebah, temveč se vidijo tudi praktični uspehi njihove sindikalne delavnosti. Njihova tovarna postaja kulturno središče celotne hribovite ln ravne haloške okolice Majšperka. V poča&titev V. kongresa KPJ je bila zgra-jena in urejena sindikalna dvorana s spremenljivim podom in gledališkim odrom. V tej dvorani s« že vršijo redne tedenske kinopredstave s pomofjo kino-aparature, ki je prva v Halozah.
Vse to je uspeh upornega dela, volj« ian cilja, dvigniti delavce iz tovarne in kmete iz okolice Majšrperka na tako kultumo Btopnjo, da se bodo čutili ravni svojim 6ovrstnikom tovarn v me-stih naše države in ostalih socialističnih držav.
   M. ILJIN
DESETTISOČLETNA VOJNA
TRETJA POVEST.
V šoli so nam pri pouku zgodovine mnogo pripovedovali o sedemletni, tri-desetletni in stoJetai vojni. Skoraj nič pa nismo  slišali o  desettisočletni  vojni.
Nič manj kot desettisoč let se vojsku-jejo Ijudje s pustinjo.
Leta 1904. je neka ameriška arheolo-ška ekspedicija kopala v Srednji Aziji Wi-zu Ašhabada.
Pod plastmi peska in rečnih naplavin je nešla ostanke starodavnili namakalnih naprav.
Učenjaki so dognaH, da so te naprave stare okrog sto stoletij.
Ljudje so 6e torej že davno zaieli bo-riti s pustinjo, da bi ji iztrgali košček za koščkom zemlje.
Ti6ti ljudje niso imeli niti dobrih lo-pat, a so vendar spreminjali prirodo svo-je dežele  in   ustvarjali oaze  v  pustinji.
Boj s pustinjo ni nikdar prenehal. Bil S8 je tudi v Egiptu, v Indiji, aa Kitaj-skem in v Mezopotamiji.
Ponekod so zgradili ljudje veliianske paeti iz nasipov in ob povodnjih lovilj vanje rečno vodo. Drugje so zgradili recno strugo in odvajali vodo oa polja po neštetih široMh in ozkih rokavib — kanalih.
Kjer to ni bilo roogoče, kjer voda na tekla po zemlji, ampak pod njo, tam so ljudje prodirali v globino. KopaK 6o v predgorjiih vrste vodnjakov — jaškov, dolbli podzemeljske kanale, »kjaxize«,po katerih je tekla voda s predgorij v do-Iine na polja.
Na ravnini so morali dvigati vodo iz vodnjakov z glinastimi vrči. Velblod ali osel j© vrtel kolo pri'vodnjaku in vrč
za vrčem je zlival vodo v žleb, po kate-rem je tekla voda v »arike« — namakal-ne  jarke  med polji.
In vfi.s te naprave «o ustvarili ljudje skoraj z golimi rokami. V podzemeljskih hodnikih se je zemlja rušila in zasipala kopa^e; nainakalni jarkj na poljih so se zasipali in poljiili z blatom-, vsaka povo-denj je odnašala nasipe In jezove — a vselej 6o se ljudje znova lotilj dela ka-kor mravlje.
Dvajset hrbtov, štiTideset rok in štiri-deset nog je bilo treba, da eo prenesli težko bruno, deblo visokega drevesa. Roke, noge in hrbti so bilj poceni. Na ukaz faraonov, kalifov, šahov in emir-jev so zganjali vkup Ijudi z vseh strani. Vojna '6 pustinjo je bila za vladarje prav tako osvajalna vojna kakor rojna s sosedi Smoter je bil isti: razširiti si po-sest.
Ix krajev, ki so brli na novo pridob-ljeni z namakanjem, so odhajale čez pu-stinjo karavane in prinašale vladarski-m dvorom dajatve In davke *- žito. tkani-ne in redke sadeže.
Zgodovinarji poročajo, da so noflile karavane od bregov Amu-Darje, iz Hive v Bagdad, t prestolnico kallfov, melone. V&ako melono so hranili v svinčeni po-sodi, obloženi z ledora. Pot je vodila čez pu*tinjo Kara-Kuin in je trajala tri mesece.
D&lo suživjev je ustvarllo na vzfaodu velika namakalna omrežja. Mnog« omrež-ja so se ohranila pTav do današnjih dni
V Zgornjem Egiptu še zdaj ponekod namakajo polja po kanalih in bazenih, ki so jih bili izkopali sužnjd za časa fa-
raonov. V Indiji, na Kitajeikem pa tudi pri nas v Srednji Aziji dobivajo številne oaze vodo po starodavnih kanalih. Vse to se je ohranilo samo zato, ker *o lju-dje svoje umetne reke in jezerca s*o-letja v 6.toletje, iz leta v leto popravljali, čistili, utrj€vali  in obnavljali.
Menda ni na «vefu bolj znamenitega spoTnenika trdovratnemu, vsakdanjemu in težavnernu delu neštetih. človešk'h rodov, kakor so etarodavaa namakalna omreija.
A Ijudje niso samo ustvarjali oaz v pustinji.  Tudi uničevali so  jih.
Spomenikov uničevauija je bilo na sve-lu mnogo več kakor &pomenikov ustvar-janja, če bi jih prav tako skrbno čuvali. A kakor hitro je Xakš°3 6tvar razvalina, se zanjo ne briga nihče več razen arheo-logov.
V Srednji Aziji se vleče od ustja Amu-Darje v pustinjo celih poldrug 6to kilo-metrov dolga vrsta razrušenih jezov in opuščenih  kanalov..
Pogosto najdejo popotnikl v pustinji, daleč od rek na 6uhiih krajih ostanke na-makalnih naprav. Ti ostanki pričajo, da so bila tu nekoč polja in vrtovl, da ©o tudi tu živeli ljudje.
Danes fipominja na življenje tistih lju-^i \e še kakšen s peskom zasut mozaik, ki je služi] džamiji za pod, ali kakšna kamnita ograja karavan-saraja — po6ta-jališie za karavane.
Kdo ]e razruiil, kar je bilo zgrajeno 6   tolikim trodom?
Ru5ila  je  prlroda, največkrat pa  lju-dje. Tnune osvajalcev, kl so se večkrat , veule   čez   vzhodne   dežele,   so   najprej uničevale kanale fen  jezove.  Če vzameš sovražnik-u vodo   ga  premagaš.
Tako je ravnalTamerlan, ki je predpe-timi stoletji in pol razrušil eno največ-jih namakalnih omrežij v Srednji Aziji — omrežje horezmske oaze.
Pogosto go uničevali komplicirane na-prave v pustinji tudi greditelji «ami.
Niso znali gledati dale^ naprej. Pogo-sto eo zemljo čezmerno namakali, da bi jira v bližnjih letth ve^ dajalaj a po de-selih letih se je zemlja spremesnila v močvirje ali v slano mlakužo in so jo morali  ljudje zapufttiti.
To «e dogaja h*dl se v naših dneh. In ne &amo na zaostalem vzhodu, am-pak tudi v najnaprednejših zahodnih d«-želah.
Seveda je teiavno sporejati veličaatne in smele naprave r Združenih državah ameriških z mravljinjimi zgradbami sia rodavne Azije. Američani so v kakem letu dni ali v dveh preloiili toke rek^, zgradili betoneke jezove, izkopali za vodo podzemeljske poti — predore — in nadzemeljske poti — akvedukte Ame-riški inženirji in delavci «o v desetib. le-tih prepregli z namakalnimi omrežji to-likšne prostore, kolikršnih sužnji emirov in šahov ne bi bili mogli v tri sto letih.
V minogih delih svoje dežele so «pre-menili Američani neplodna tla t cveto-fe vinograde jn bombaževe nasade.
Kjer &e je nekoč razraščalo bodičerje, so se lepo zvrstili špalirji trt. Iz zaje-zitvenih jezer je stekla po betonskih strugah čista voda v vinograde.
Tako so se naučili 6odobni zahodni ljudje graditi. A prav tako dobro in hitro znajo tudi rušiti.
Prav t Zdniženih drzarah so mnogi kulturni gospodarji vzoraih kmetij po-dobno kakor azijski poljedelci uničili svoja   polja   s  preobilnim   namakanjem.
Da bi se jisa hitreje izplačali njihovi 6popolnjeni stroji, da bi odplačali zeinljo in vodo, 6o morali zahtevati od polj več, kakor so lahko dala. In spet so se malo prej oživljena zemljišča spremenila v pustinjo.
A ko je nastopila kriza, so začele pu-
stinje nasfajati in rasti celo tam. kjei jih nikoli ni bilo
Zmagov.ti pohod proti pustinii se 1© ustavil in začel se je uraik — tako v ZdTuženih državsh kakor v Indiji in v afriških  kolonijah.
Malo prej zamišljeni velikanski pro-jekti za o«va*«nie afriških pustinj so oetali na papirju.
V južni Afriki je na prjmeT predloži) profe«or Schwarz, nai bi zajeli tok rek Kipepe in Čobe ter usmerili nhino vodo v  pustinjo Kalahari.
Potem bj bilo podnebje v juini Afnki bolj vlažno. Pustinja Kalahari bi se spre-raenila v rodovitno deželo. Toda projekt profesorja Schwarza leži kakor še mnogo drugih načrtov v predalu. Koliko denarja bi bilo treba zanj in kdaj sele bi ta de-nar  dajal  dobiček'
Druga stvar pa je zgraditi čez puetinio ceeto. ki Todi k bolj§im, š« nedotaknje-nira zemljiičem ˇ kolonijab To ie za podjetnike dobičkanoeneje.
In tako na*tane nekje v Saharl ali ob mejah Abesinije cesta — gola cesta sr»di gole pu^tinje
Po cesti topotajo voj«ki s škornji. Pred osvajalci pa bežijo njeni prebivalci v puetinjo.
Tako je bilo pred revolucijo tudi pri nas.
Cez puctinjo Kara-Kum so zgradilt železnico še pod Alelcsandrom II A fe-mu 90 jo zgradili? Ne zato, di bi preobra-zili pustkiio, morvef zato, da bi po niej prevažali rojftke, proviant in orožje, da bi  pokorili narode, ki  živijo  v pustinjv
Puatinje sama po sebi osvajaicem ni bila po-trebnaj zanje je bila 1« neDrijet-na ovira na poti k oazam. na pot1 k bombažu, k cvetočim vrtovotn k brego-vom velikih rek Srednje Azije. In na-rodi, ki so živeli v pustinji, so bili tudi ovira, ki ]o je bilo treb^ odstraniti, pre-grada, ki jo je bilo treba podreti.
   Šušmarstvo    škoduje družbi in poedincem
Potreba za delavci strokovnih kvali-fikacij vzbuja pri organlh Ijudske obia-sti našega okraja in tudi dmgod zanima-nje za pojave šušmarenja zlasti na vaseh, kjer \e poleg nekvalificiianih poljskih delavcev tudi več izučenih in izkuSenih kovačev tesarjev, zldarjev, sodarjev. čev-ljarjev, šivilj in ostallh raznovrstnih po-klicev, ki nimajo obrti in vendar se oko-rllfajo s tcvrstnimi ugodnostmi.
Mcd tem: ko se dan za cnem vzgafajo pre-ko velikih caporov in žrtev no vi katirl, ki Jim Je potrebna Se praktlčna izkuSenost, Je na dmgi streni vellko štcvilo stro-kovso kvalificiranib in priuienih delav-cct, k| jira Je potrebna le še teoretična izpopolnitev, nfso pa vključCBi v plan-sko ustvarjanje, temvef sc tem^a sami izmikajo »li pa so prepuščenj sarai »ebi, priloinosiaernu delu ia pcljubnemu pSačcvacJu dobro all »labo izvršenib de-lovnlh  Dslug.
Maogl teh šuSmarjev niso imeU z na-ročniki dela lz svoje vasi nitesar skup-nega razen dogovoia za obrtniške sto-ritve. Iz preračunljivosti Jim daje^o de!o razni vaški špekulanti, ker vedo da nji-hove storitve nlso vezane na pri^toihine socialnega zavarovanja, prometni davek tn davek na dohodek ter druge elemente cene obrtnifkih stori*ev; šušmarji sami pa se na drugj strani zadovolJMiejo * malenkoslno odškodnlno ali p.otivred-nostjo za svoje delo, mesto da b\ dostoj-no uveljavili vrednost svotih skozi leta dela iD težav priborlpno- znanje in Irkufi-nje. Vložili bl jih lahko v sknnne nanore in s tem pomagaii svojim sovrstcikona (Konec na 4. «tr-\ni)
(Konec)
premagovati razne trenutne težave v industriji in obrti. Zraven tega pa je tudi dosti primerov šušmarenja, v katerih ti izrabljajo nevednost in stisko naroč-nikov ter zaiačimajo normalno ceno svojih storitev s prištevkom vseh dmž-benih dajatev, ki pa jih ne odvajajo državi teraveč se z njimi sami okoriščajo.
V enem in dnigem piimeru gre šnš-marenje na škodo družbe in ravno za-radi tega ga organi oblasti dosledno onemogočajo. Ne samo, da kršijo zako-ne o vrednosti dela in predpise o druž-benih dajatvah, temveč ustvarjajo več-krat med delavci iz družbene produkclje zmedo s precenjevanjera svojih uslug nerganjem za živilskimi in tekstilnimi kartami in drugim.
Med primeri odkritih šušmarjev je tudi Kralnc Ivan iz Velikega vrha 63, KLO Cirkulane, ki je delal kot zidar 25 let pri gradnji cest in mcstov, dočim se sedaj ne vključi v pomoč pri druž-benem delu. Kolarič Franc iz Spuhlje 94, je kolarski pomočnik in ni v sluibi, tem-več šušmari doma, Ogrizek Franc iz Prepolj 91, je podeželski čevljar, ki je delal, kot sam pravi, v času okupaclje, sedaj pa noče razumeti potreb čevljar-ske zadruge v Staršah ali Marjeti. Ta-kih primercv je mnogo in Jih bo potreb-no seznanjati s členom Ustave, ki pravi: »Vsakdo je dolžan delati po svojih spo-sobnostih«.
Obrtniki in strokovni delavci, ki se zavedajo, da njihove sposobnosti ne bo-do mogle ostati izven družbenih potreb, ne bodo izzlvali s svojim delom nečast-nih kaznl šušmarjev, temveč bodo zvesta opnra najboljšira delavcem podjetif, to-varn In ustanov, ki žanjejo s svoflm predanlm in požrtvovalnim delom drnž-bena  priznanja, pohvale ln odlikovanja.
   GOZDARSTVO
Pred pogozdovalno akcijo
Na področju gozdarstva izvaja QkraJ-ni Ijudski odbor nalogo pogozdovanja iz p-etletnega plana, ki predvideva v Sloveniji pogozditev 100.000 ha starih posekov, gozdnih goličav, pogorišč in krasa in melioracijo zapuščenih gozdov na površini na jmanj 150.000 ha.
Letošnji plan pogozdovanja zajema v ptujekero okraju nad 9 ha površine, od katere odpada samo na Belšak Terezijo iz Zavrča 1,20 ha pogozditve in izpopol-nitve razredčenega gozda, na KLO Sredi-šče 1 ha pogozditve neplodne zemlje $ akacijevim nasadom, ki ima to prednost, da aspeva tudi na slabi zemlji, koristi s cvetjem čebelarstvu, z lesom pa vino-gradništvu za kolje in hitro raste. Kranjc Jakob iz Zetal bo pogozdil po planu 0,70 ha, Svenšek Franc iz Nove cerkve pa 0,60 ha. Več drugih lastnikov gozdnih povrsin bo pogozdilo tiste predele, kjer je prišlo do razredčenja gozdov vsled sečnje med okupacijo in izsekavanjem močnejšega drevja vsled planskih po-treb ali uničenja po drevesnem mrčesu.
V pomoč za izvajanje planskega po-gozdovanja ima državna drevesnica v Ptuju pripravljene raznovrstne sadike kot hrast, kostanj, brest, čmi oreh, črno jelšo, kanadsko topolo, akacijo in bor. Za novo pogozditev 1 ha površine je po-trebno 4—5 tisoč sadik. V državni dre-vesnici jih bo mogoče dobiti od 20. mar-ca t. 1. dalje po ceni od 0.50 do 1.50 din po komadu Kje uspeva ena ali druga vrsta gozdmih dreves, vedo gozdni last-niki  sami.
Planske naloge ne morejo mimo za pogozditev obveznih gozdnih posestni-kov, ker te usmerjajonjihovo gozdno po-
6estvo v svrho povečanja proizvodnje gozdarstva in povečanja prirastka, raz-širitvt obstoječih in uvajanja novih vrst drevja z velikim prirastkom, ki je po-trebno sodobni lesni industriji. Zaman bi si poedinci prizadevali v planskem gospodarstvu prepuščati svoje gozdove slučajnemu razvoju in izkoriščanju. Tu-di gozdno bogastvo naše zemlje nam je v pomoč v borbi za zgraditev sociali-stičnega  gospodarstva.
Množična pomoč pri pogozdovanju je nujno potrebna. Izkopavanje jamic za stotine sadik ne bi bilo izvedeno v do-ločenem času, če bi vršili pogozdovanje poedinci brez strokovnega vodstva. Že prejšnje pomladi je nudila znatno po-moč pri pogozdovanju poleg frontnih članov tudi šolska mladina pod vod-stvom svojib. učiteljev in gozdarskega osebja. Zato je OLO v Ptuju v okviru mladinskega dneva za pogozdovanje v dneviL okrog 1. aprila t. 1. tudi letos poklical te na pomoč.
Osnovni del naloge, t. j. pravočasno nabavo sadik in preskrbo pripomočkov za sajenje, bodo morali oskrbeti gozdni lastniki sami v povezavi s Poverjeni-štvom za kmet. in gozdno gospodarstvo pri OLO v Ptuju, organizatorji množične pomoči pa imajo nalogo poskrbeti, da bo pomoč učinkovita  in hitra.
Tako bodo dani vsi pogoji za izvedbo te važne planske naloge, ki ne bo iz-vedena samo v ptujskem okraju, temveč tudi v ostalih gozdnih predelih Slove-nije. Naša gozdna bogastva so velika pomoč pri domači industriji, kakor pri zamenjavi blaga z inozemstvora, zato jim je potrebna tolika pozornost obnavlja-nja in širjenja.
Obnova in gradnja
Razvaline minoritske cerkve v Ptuju
Ne bomo razpravljali, čigava je kriv-da, da še niso odstranjene ruševine mi-noritske cerkve v Ptuju, čeprav se bliža-mo že četrti obletnici naše osvoboditve. Vsekakor je nujno, da čim preje podre-mo ostanke cerkvenih zidov, da ne bomo zaostajali za drugimi mesti, ki 6o imela več razvalin, a so ee pri obnovi boljše izkazala.
O minoritski cerkvi, tej zgodovinsko pofmembni stavbi, so pisali pred vojno veliko. Ker bodo kmalu odstranjeni nje-ni zadnji ostanki, se bomo še enkrat ozrli na njeno zgodovinfiko ozadje.
Minoritsko cerkev 6o začeli zidad cJtavbni mojstri in podložniki opatov mi-noritskega samostana v 13. stoletju. Mi-noriti so bili, kakor mnogi drugi samo-stanski redovi, cerkveni fevdalci, ki so stremeli po razširitvi svoje posesti. Leta 1399 je Bernard III., ptujski fevdaiec prepustil minoritom poeestva na Gojko-vi in Podlehniku z vsemi fevdalnimi pravicami n-ad podložniki. Tako so mino-riti odslej vršili davčno in sodno oblast aad po-dložniki tja do leta  1850.
Kmetje &o samostanom Uačanili. Brez plačila so delali na samostanskih pose-6tvih, dokler delo ni bilo opravljeno. V najlepših dnevih so delali cerkvenim ali posvetnim gospodarjem. Za abdelavo lastnega polja jim je ostalo prav malo časa; včasjh je ostalo celo neobdelano, če &o morali tlačaniti pri zidanju gra-dov, 6amostanov, cerkva, mostov itd. Na vieoke hribe so prenašali težko kameiije, prav tako po šibkih lestvah na visoko rastoče zidove. Mnogi so 6e s težkim bremenom zrušili v prepad, ali z visokega zidu na tla in zgubili 6voj€ življenje za tuje koristi Delo ni bilo odmerjeno na 3 ali 10 ur. Tlačani so garali od zgod-njega   jutra  do poznega večera.
Ko gledamo sedanje razvaline srednje-
veških gradov, samostanov in cerkva, tedanje in poznejše še danes prelepe in zanimive stavbne velikante, se mora-mo spomniti dejstva, da so jih uetvarjale žuljave roke brezpravnega, irpečega de-lovnega človeka, pod težkimi delovnimi pogoji. Medtem, ko so po-dložniki oprav-'jali težko tlako, so se po grajskih in samo6tanskih sobanafo pogoeto prirejale pojedine in zloglasn« orgije z ženskami. Vislice ob vhodih v nmoge gradove in samostane pa so podložnike opozarjale, da je njihovo življenje odvisno od več ali manj razuzdanih goepodarjev. Pogo&to so na takih vislicah viseli kmetje, ki niso plačevali desetine od svojih 6kroin-nih prideLkov ali pa niso opravili tlake grajskim in samostanskim gospodom. Urbarji in mučilno orodje v ptujskem muzeju so žive priče zgodovine podlož-nikov ptujekih fevdalcev.
Ni čudno, da 6O v 16. stoletju izbruhni-li močni kmečki upari proti gospodi, ki so jih do zob oboroženi fevdalci zadu-šili, upornike pa etrašno kaznovali. Za-čeli so nastopati tudi verski reformatorji, ki so razkrinkavali gnilobo v katoliški hierartiiji — od papeža do ostale du-hovščine. Meščanj in km«tje eo začeli množično zapuščati katoliško cerkev. To je bila pri na6 doba Primoža Trubarja. Katoliška cerkev je nasilno zatrla pro-teetantizem in druge reformacijske ve-roizpovedi. Začela je tudj prenavljati in na novo zidati cerkve, v novera, bogatem baročnem slogu, da bi cerkve z lepoto privabljale ljudi.
Tako }e tudi ptujska minoritska cerkev v 17. in 18. stoletju spremenila svoj pTVotni golski obraz šiljastih, proti nebu kipečih lokov. Spet so tlačani prenavljali cerkev in prenovili v baročno umetaino ob vodstvu 6tavbnih mojstrov. Šele sto let po cerkveni obnovi so se kmetje povsem osvobodili fevdalnUh vezi cerkve in grofa. Osvobojenje 6o jim prinesli upori meščanskega razreda, ki so &e ši-rili po Evropi. Meščaneki razred je strl oblast plemstva in cerkve ter prevzeJ oblast v svoje roke.
Zgodovina je tekla ob baročni umetni-ni minoritske cerkve v Ptuju nemoteno dalje; zgodovina krivic, zgodovina bo-gastva, kapitaJističnega razreda na eni strani in siromaštva delovnega ljudetva na drugi strani. Cerkev je siromakom obljubljala raj na drugem svetu — sama duhovščina pa ]e etremela po bogastvu na zemlji. Pri 6iromakih je bogata du-hovščina brez srainu pobirala zbirco. Ni čudno, da so mncKji ljudje postajali ob fakih   dejstvih   versko   mlačni.
Vojna je uničila stavbo minoritske cerkve- CKtanke nekdanje lepote &o iz ruševin odbrali m jih prepeljali v ptuj-6ki muzej. Tam bodo ofitali v spomin na mračne čase tlačanstva tudi obiskoval-cem kinetom-zadružnikom prelepe ptuj-ske okolice. Zadovoljnim zadružnikom s 6vojimi lepimi domovi, zmernim delom ter kulturnim živl]€njean, se bo zdela zgodovina mmoritske cerkve od njene-ga n>aetanka do propada težka, moreča doba, v kateri 6o morali živeti njih kmeč-ki predniki, dokler jhn liud«ka oblast ni dala   pogojev  za  srečnejše   življenie.
V. R.   
   Dopisnkom
(Vidika.) Vašega dopisa ne moremo priobčiti, ker nain iriste javila svojega točnega naslova. Dopisov nepoznan:h dopisnikov ne objavljamo.             .^
KM — N a r a p 1 j e. Ker vidimo t Vaših dopisih voljo za dopisovanje, se ob prvi priliki zglasite v našem ured-ništvTj   zaradi   dopisuiških   navodil.
EJ — P a r a d i ž. Vaš dopis glede ne-pravilnosti na avtobusni progi Zavrč — Ptuj smo dali v proveritev. Direkcija SAP-Maribor nam je dala sledeče po-jasniJo:
Naš avtobus garažira v Zavrču in od-pelje zjutraj iz Zavrča preko postaje Borl-most k Sv. Barbari. Sprevodnik ima nalog, da rezervira vsaj polovico mest za Sv. Barbaro in medpotne postaje. V Sv. Barbari vzame prvenstveno potnike s potnimi nalogi in le v izrednih slu-čajih, kadar le-teh ni, vzame tudi posa-mezne druge potnike, ker bi ne bilo pravilno, da vozi osem kilometrov pra-zen. Nadaljnji potniki vstopijo pri mo-stu v Borlu in ko do&pe avtobus v Bar-baro, je seveda že deloma zaseden. Pot-nikom, ki čakajo pri Sv. Barbari, se ne more dokazovati in tudi ne pojasniti, da se nahajajo v avtobusu skoraj iz-ključno le potniki s potnimi nalogi in zaradi tega med prvimi tako) zavlada mnenje, da je avtobus prip^ljal samo črnoborzijance.
Večjega avtobusa ali celo avtobusne prikolice ne moremo dati niti na najbolj frekventlrane proge, kakor je n. pr. pro-ga Maribor—Sv. Lenart in je gotovo vsakemu jasno, da je pri nas še veliko pomanjkanje motornih vozil. NaŠe pod-jelje se bori vsa tri leta za čim bolj-še prometne razmere in je tudi že do-seglo prav lepe uspehe, kar dokazuje dejstvo, da je bil naš delovni kolektiv že š&stkrat odlikovan kot prvi med vsemi transportiiimi podjetji. Prav go-tovo se bomo tudi v bodoče trudili, da  poskušamo odpraviti čim  več  obsto-
ječih nedostatkov. Poleg tega bo tudi proga Ptuj—Zavrč prav pogosto kotitro-Hrana po osebah, katerih šofer in spre-vodnik ne poznata, da boino še obsto-ječe   nerednosti  popolnoma   odpravili.
Na   Vaše   o-stale     dopise  še   nimamo odgovorov.
   Tatvina
V Kmetijski zadrugi v Obrežu, p. SrediŠče ob Dravi, so bili ukradeni industrijski boni Ser, št. A 435252 do št. A 435265 v vrednosti po 1000 din.
S tem preklicujemo veljavnost bo-nov prednjih številk in serije.
Opozarjamo Kmetijske zadruge \n podjetja, ki imajo opravka z indu-strijskimi boni, naj pazijo na more-bitni pojav ukradenih številk.
Vse ugotovitvc v zvezi z ukrade-nimi boni sporočite takoj najbližji postaji NM.
Kmetijska zadmga Obrež p. Središče ob Dravi
   Navodilo
Kmetijske zadruge, ki pomagajo razpečevati »Naše delo«, prosimo, naj nam sproti pošiljajo denar za vsako številko.
Neplačane izostanke nam takoj na-kažite na ček. račun pri Narodni ban-ki v Ptuju št. 6^5-90603-3.
Zahtevajte čekovne pološnice.
Poštno pristojbino si odračunajte od nakazanega zneska.
   Vzgledni aktivi LMS
Okrajni komite v Ptuju je ocenil tekmovalne uspehe osnovnih orga-nizacij LMS v ptujskem okraju, ki izvirajo iz pbvez tekmovanja za IV. kongres LMS in je na okrajni mla-dinski konferenci v začetku marca izrekel pohvalo mladinskim aktivom delavske, kmeoke in šolske mladine, vzgledne aktive pa nagradil s ša-hoon, žogo, strojem za sajenje krom-pirja, plugom, okopalnikom, knjiž-nico in fizkulturnira orodjem.
Prehodno zastavico je dobil ak-tiv LMS iz Strnišča kot najvzgled-nejši aktiv v okraju. V tri novo-ustanovljene brigade je vključil 24 mladincev. 31 mladincev obiskuje strokovne tečaje. Ob nedeljah sode-luje šest grup po 12 do 14 mladin-cev v prostovoljni dežurni službi za iztovarjanje vagonov. Izpolnil je še druge naloge.
Stroj za sajenje krompirja je do-bil aktiv LMS obd. zadruge »Osoj-nik«. S plugom je bil nagrajen aktiv iz Polenšaka, aktiv iz Skorbe pa z okopalnikom. Knjižno nagrado je do-bil aktiv vinogradniške obdelovne zadruge Gorca-Dežno. Garnituro ša-ha in žogo je prejel aktiv iz Mest-
nih obrtnih delavnic, fizkulturno orodje pa aktiv ptujske gimnazije.
Vsi nagrajeni aktivi LMS so vklju-čili v organizacijo tekom tekmova-nja po 10—50 mladincev, jih pri-tegnili v gospodarsko-politični pro-cest zainteresirali za študij in mo-bilizirali v lokalne ali večje prosto-voljne akcije.
Pohvaljeni so bili aktivi LMS iz Ormoža in Središča, Pletarsike za-druge v Ptuju, Kmet.-obdel. zadru-ge Sobetinci in iz Melioracijske šo-le v Ptuju.
Knjižne nagrade so bile razdelje-ne tudi požrtvovalnim predsedni-kom mladinskih aktivov: Amci Faj-farič iz Gorce-Dežno, Ivanu Galunu iz Skorbe, Jožici Kavčič iz Pletarne v Ptuju, Jožetu Kostanjevcu iz Mest-nih obrtnih delavnic v Ptuju, Aloj-zu Kristoviču iz Strnišča, Janezu Petku iz Polenšaka, Alojzu Rijavcu iz obdel. zadruge »Osojnik« Ln Ig-nacu Utrosu iz Melioracijske šole v Ptuju.
Izpolnjevanje predkangresnih ob-vez predstavlja za aktive LMS iz ptujskega okraja časten prispevek k pospešenemu tempu graditve socia-lizma v FLRJ.
   Dom igre in dela v Ptuju
Jutro za jutro 6rečujemo na Lfuto-raerski cesti Planiinčevega Milana, Bezja-kovo Sonjo, Breznikovega Joškota in druge otrake, ki odhajajo v Dora igre in dela. Včasih se ustavljamo in jih občudujcmo, dnigič gremo neopazno mi-mo njih. Previdno hčidijo ob robu ceste in varujejo drug drugega. Za visokimi dvoriščnimi vrati na Ljutomereki cesti št. 6, ©e začne nji3iov svet in  dom.
Mnoge matere šg niso videle notranjo-sti dvorišča in doma. Mnogi starši š© ne poznajo oblik in vsebine pomoči te ustanove zaposlenim materam in pomoči potrebnim otrokom. Nepoznanje resnice in ciljcv , Doina zavaja mnoge ljudi na predtsodke,  ki so  zelo   različni.
Del mater, ki so si v življenju pomagale do primernoga življenjskega standarda trdi, da ne bi njiliovi otroci v Domu nič pridobili, dočim so matere skromnih razmer zastrupljene s sovražno propa-gaiKk) in prepriianjem, da jim hoče so-cialistična družba odLujitj otroke. Oboje je  popo^noma zgrešeno.
Mamica Bezjakovega Snška m Sonje ni nikdar misMla na tp, da bi se otroci v Domu delili med take, ki nekaj prido-bijo in drug-e, ki ne bi ničesar pridobili. Mamice Pajetikovega Vilka, Šnajderje-vega Frančka in drugih so se prepričale, da ee jim einčki ne odtujujejo, temveč obratno. Zavedajo se, da se v Domu rešujejo občutka manjvr&dnosti napram drugjm otrokom.
Tako prodira resnica počasi med star-še, ki praktično potrjujejo, da nudi so-cialistična dnižba nes^ebično pomoč otro-kom, ki bi morali sicer živeti osamljeni, brez nadzorstva, nege in  vzgoje.
Težko je bilo svojčas reševati o-troke in mlade ljudi iz nesreč, izkoriščanja, zablod in bolezni. Sedaj ustvarjaTno po-goje, da jih pred vsem tem očuvamo. Nobeno 6redstvo ni predrago za njihovo zavarovanje, kulturni dvig in rešitev iz slabih   vplivov   preteklosti.
Nad 40 otrok, v starosti od 3 do 7 let prihaja dnevno v svoj 6kupni Dom na Ljutoinereki cesti.
Ko stopica Bezjakova Sonjica po stop-nicah pri vhodu, ne more mimo lepih slik, ki so pritrjene na zidu. Taki so pionirčki, ki se igrajo na zeleni trati. Risale, izrezale in na zid pritrdile so jih tovarišice Zdenka, Vida in Marija.
Lolica je navdušena za red v umival-nici, oblačilnici in v svoiem oddelku. Nevoljna je, če ji Bre<:ljev Binček nagaja ali  pomeša copatke.   Šnajderjev  Franček
in Pajenkov Vilko redno obešata svoja skronma suknjiča na isto mesto. Širečev Otonček iz II. oddelka je zelo skrben. Narisal in pobarval je sliko erca in jo pritrdtt na stenčas
V  vseh  treii oddelkih sedajo otroci k mizicam in 6ledijo v dopoldanskih  urah vzgojnemu, poučnemu in zabavnemu pro-gramu.  Čas porabljajo  izven  tega s po-laganjem   letvic   in   z  ostalimi  razpolož-liivimi igrsčkami   Vedno  znova si ogle-dujejo    slike    na    zidu.   Radi   poslušajo pravliioe.  Strogo   ločijo  junake  od stra-hopctcev,   dobre   ljudi  od  hudobnih,  to-variše od sebičnežev.  Pripovedke iz na-rodnoosvobodilne ^borbe    poslušajo    ob grobni    tišini.    Na    slikah   poznajo   tov. Lenma,   Stalina, Tita, heroja  Lolo  Ribar-ja,   Dakija    in   druge.   Pesmica   »V&tani mladina«   jim prihaja  gladko  iz grla.
Cas od 8. do 10. ure jim hitro mine. Ob 10. uri južinajo. Potem se nadaljuje dnevni red. Do obeda «c ukvarjaio z ročnim delom. Po obedu ležejo v zakur-ieni telovadnici na ležalnike k počitku, ki traja do 3. ure popoldne, nakar je zopet južina. Po tej <se poljubno igrajo dokler jih ne odvedejo dom-ov domači ali pa  gredo v gručah sami.
Vse o&ebje v Domu z upravnico tov. Vaudovo na čehi in vsi predmeti v od-delkih z radiom imajo samo en cilj:
Pcvmagati otrokom, da bi se duševno in telesno razvili v odporne, pametne in zdrave  miade delovne  Ijudi.
Pri malih nalogah in težavah si otroci različno pomagajo. Nekateri preizkušajo svojo spretnost v moči, drugi radi kliče-jo na pomoč vrgojiteljice ali upravnico. Poetopoma 6e navajajo upoštevati svoje moči in kličejo na pomoč šele, ko gre čez mero njihove dtiševne in telesne zmogljivosti. Odvajajo se od medsebojnih pritoževanj in sprejemajo na to mesto čut pomoči, sočutja in zavesti, da se razvijajo  v  otroke 6ocializma.
V  svojem dejanju in nehanju so dokaj različni.   N-ekaterj  so   živahni,  veseli   in glasni,   drugi  mimi,   tihi   in   sramežljivi. Mnoge je laiiko usmerjati, pri drugih je potrebno mnogo   potrpljenja   in  vzgojne caktlke.
In ravno v tem je velika pomoč ma-teram in otrokom pri iskaaju in izvajanju pravilne pati vzgoje, ki bo vzbudila in dvignila v otrocih zavest, da je največje bogastvo na zemlji delovno človeštvo in da to lahko živi svobodno in lepo medsebojno življenje na podlagi načel marksizma-leninizma.
   Šah    
Minulo je mesec dni, odkar je otvorila sind. podružnica Okrajnega magazina ša-hovski turnii, katerega se udeleiuje 13 članov. Na turnirju sodeluje pretežno število mladincev.
Po VIII. kolu vodi mladinec Streher Janko pred Pišik Albinom. Repičem, Hercekom   itd.
Mladinski   aktiv  Okrajnega  magazina je odigral šahovski dvoboj na 8 deskah proti   Melioracijski   šoli  in zmagalo  je moštvo  Okrajnega  magazina z  rezulta-™ tom 6:2.                                             J
   Fizkultura
Tekmovanje
Okrajni telovalni odbor razpisuje za letošnje Ieto okrajno prvenstvo v orodnJ telrvadbi vseh oddelkov, ki bo v za-četku aprila v Ptuju.
Tekmovalo se bo v obveznih vajah, kl jih je razpisala TZS in so izšle v »Poletu«. Tekmovanje bo moštveno in posamezno. Najboljša članska vrsta bo dobila prehodni pokal OTO, najboljši poedinci in poedinke dobe diplome in spominska darila.
Okrajni prvaki imajo pravico tekmo-vanja na republiškem prvenstva v Ljub-ljani.
Tečai                 ||
Zveza športnih iger Slovenije bo orga-nlzirala v Ptuju pod vodstvom Telovad-nega društva Ptuj od 27. marca do 15. aprila dvakrat tedensko večerne tečaje v košarkl.
Tečaj bodo vodili naši nafboljšl slo-venski igralci košarke, ki bodo prihajali na  tečaj   iz Ljubljane.
Na tečaj opozarjamo vsa telovadna draštva v ohcaju, ki naj pošljejo spo-sobnega vodmka za to športno panogo. Na tečaju bo veliko pridobil in bo lahko populadztral košarko v svojem društvu.
Prijave
V   tekmovanju  za  fizkulturni zoak «o bile na zadnjem pieaumu Gimaasticnega saveza Jugosiavije vueseae aekatere iz-premembe,   ki  vse   tekmovanje   poeno-stavljajo, tudi nekatere težke norme so sedaj olajšane. Uveden je tudi samo en tekmovalni rok,  ki traja od 1. januarja enega  do   1.   januarja   prihodnjega   leta. V zvezi s temi izpremembami je podaij-šan  rok  za  prijavo   tekmovalcev   letoš-njega roka do 1. aprila L 1.
Pozivamo vsa drustva, iizkulturne in mladinske aktive, refereate za fizkulturo pri sindikalnih podružnicah in vse, ki se za tekmovanje zanimajo, da zberejo še nove prijave tekmovalcev in jih pošljejo na okrajiu telovadni odbor v Ptuju, kjer bodo dobill tudi vsa nadaljnja pojasnila.
Tudi naši pionirji bodo letos prvič tekmovali za svoj pionirski fizkuilurni znak. Med našiml najmlajšimi vlada za to tekmovanje veliko zanimanje. Naloga telovadne in pionirske organizacije ter šolskih vodstev pa bo, ta tekmovalnl polet pravilno nsmerjati, da bo to tek-movanje tudl res doseglo cilje, zaradi katerih je bilo uvedeno.
Spomladctnski cross
Letošnji spoinladanski cross bo mobili-zator najširših množič delovnega ljud-stva v vrste naše mlade fizkulturna organizacije.
"^ek skozi prebujajočo s« naravo bo uvod v novo sezono. Cro«s se vrši od 15. marca do  15. aprila.
Naš okraj ima obvezo 5500 tekmoval-cev. Cross bo-do tekli vsi pionirski odredi, vsi obvezniki predvojaške vzgo-je in vsi člafli telovadnih in sportnih društev. Potrebno pa je, da se vključijo tudi vsi mladdnski aktivi in eindikalne podružnice.
Za organizacijska navodila tn stro-kovno pomoč se obračajte na okrajni telovadni odbo* v Ptuju. Tekmujmo, da bo cross v našem okraju letos res mno-žičen in da bomo obvezo, ki je postav-ljena pred nas, sigurno presegli!
SD Jedinstvo :  SD Drava 6:3   3:\)
V  nedeljo.  dne 13. marca  1949, se  je odigrala povratna prijateljska nogoinet-na tekma med odličnim maštvom iz Ča-kovca  in  moštvom iz  Ptuja.  Tekma  se Je končala z zasluženo zmago gostov.
2e v začetku igre se je pokazalo, da so go&tje tehnično boljše moštvo in s toČBim podajanjem žoge dosežejo lepe uspehe.
Ze v prvih minutah so se znašli in često oblegali vrata domačinov. Tako je z hitrim prodorom doseglo desno krilo prvi gol za SD Jedinstvo. Nekaj minut nato sledi izenačenje. Igra je postajala vedno bolj živa in že zopet pridejo po lepi kombinaciji v vodstvo gostje. Do konca polčasa še gostje povišajo rezul-tat na 3:1. Drugi polčas so bili gostje v ab&olutni premoči in tik pred koncem igre vodili z rezultatom 6 : 1. Proti kon-cu polčasa so se Ptujčani znašli in zni-žali reznltat na 6:3. Pri SD Dravi je bila slabo razpoložena obramba z vra-tariem  na  čelu.
Gole za SD Dravo so dali: Repic Jan-ko, Selinšek Vinko in Samec Danilo. Pri SD Jedinstvu je bil odličen napad.
Sodil je pred rekordnim številom 1500 gledalcev Herman iz Maribora.      P.A.