—   288   —
Pogovori vredništva.
Gosp. J. M. v C.: Vse smo prejeli in izročili, — hvala lepa! Kai se pa tiče „speljev, glagol.", bi prav radi vzeli, ako bi šlo brez doklade v „Nov.". Đoklada v celi veliki poli bi pa prizadjala stroškov (40 fl.) čez našo moć. Blagovolite nam naznaniti, kaj naj storimo.    Ker ni bilo gosp. BI. doma, nismo mogli poprej odgovoriti,
—   Gosp. M. V. v V.: Tudi Vaše rokopise smo sprejeli, al žal nam je, da obširnih slovniških stvari ne moremo več jemati v „Nov.u, ker le malo jih je. ki take, čeravno važne, razlage radi bero \ časopisih, in ker en spis vzrokuje kmalo deset druzih. Pesmi so nam ljube. „Nagi. se rada kaz." se bode dobro prilegla „Koledarčkuu.
—   Gosp. A. M. v G.: K, zemljopis kr. slov. se ne prodaja; gosp. C. na D. ga Vam zamore dati. Čudno je, da „berila za 4. gimn. razred" še nimate v Gorici. Da! presneta vzajemnost naših knji-garjev. Al odkritoserčno moramo reči, da izdajatelj kake knjige res ne more imeti veselja brez naročila ponujati kam knjig, ker dnarja za nje potem ni dve leti. Edini pomoček pospešiti leno knjižno občenje je. da vselej kak prijatel domačega slovstva stopi h knjigarju svojega kraja in ga podrega za naročbo nove knjige; če je naročil, bo dobil, in potem bo tudi po redu plačal. Mi smo leta 1853 poslali v Gradec v neko imenitnišo knjigarnico več koledarčkov; še danes nimamo krajcarja za nje, pa tudi bukev nam ne pošljejo nazaj. Taka je! Zavolj „Mitth. des hist. Vereins ffir Krain" etc. se je treba oberniti na Losp. dr. Klana,   vrednika   njih.