SVOBODNA SLOVENIJA LETO (ANO) LXIII (57) • ŠTEV. (N°) 11 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 1 de abril -1. aprila 2004 ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ NKSNHHMMNMHMNMBNNHHMMHHVMNMMMNNM ■■■■■■■■■■■■■■■ LABODJI SPEV SLOVENSTVA? DRAGO K. OCVIRK Včeraj, na praznik oznanjenja Mariji, ko praznujemo materinski dan, so katoličani sklenili teden družine. Ena od prireditev tega tedna se je v soboto dogajala pod oknom mojega samostana. Na našem igrišču je nekaj sto otrok preizkušalo nove športne copate, ki jim jih je podelil Anin sklad. Ta sklad, ki so ga na pobudo sester usmiljenk ustanovile redovnice in redovniki, podpira kakšnih tisoč otrok iz številčnih družin. Večstoglava množica otrok si je dala duška v veselju, starši pa so bili komaj opazna manjšina. Veličasten pogled na te družine, otroke - veselje do življenja spet dobi krila. Toda v tednu družine je ob živ spomin na to razigrano množico otrok iz številčnih družin pljusknil val politične zaslepljenosti in izigravanja. Kadar teče oblasti voda v grlo, je pripravljena storiti karkoli, da se obdrži v sedlu. Zato ne bi bilo prav, če bi ministru Gabru očitali nenačelnost, ko se mu je pred volitvami posvetilo, kako so naši šolarji preobremenjeni s kilogrami knjig in z balastom nepotrebnih podatkov... Če bodo ankete javnega mnenja še naprej kazale, kako skorumpirana naveza liberalcev in komunistov izgublja zaupanje volil-cev, ne dvomim, da bo šolski minister ugotovil, da sploh ni demokratično, če devetdeset odstotkov vernih v deželi nima pravice do obveznega izbirnega predmeta iz svoje vere. Takoj bo hotel narediti našo šolo vsaj na tem področju primerljivo z evropskimi, ki imajo zadovoljivo urejen verski pouk. Takšno prilagajanje razpoloženju volilcev bo sprožilo val ogorčenja med njegovimi maloštevilnimi somišljeniki, ki jih financira njegovo ministrstvo. A nič ne de, kajti minister bo svoja nova stališča zlahka utemeljil na ustreznih mednarodnih dokumentih, pa tudi v ustavi bi za to našel dovolj opore. Kako uspešno bodo te populistične volilne poteze šolskega ministra podprte z mediji, ne vem, zagotovo pa vse to razodeva, kako je šola z vsakim dnem bolj talec LDS in samo še v službi interesov te stranke. Odnos do šole, se pravi odnos do prihodnjih generacij naše dežele in naroda, je nazoren primer splošnega odnosa naših liberalcev do Slovenk in Slovencev, do vsega slovenskega. V predvolilnem obdobju bo liberalna oblast potegnila še marsikatero populistično potezo, da obdrži oblast, hkrati pa bo v ozadju še naprej spodkopavala temelje dolgoročnemu obstoju in razvoju našega naroda. Tega liberalcem sicer ne gre zameriti, saj so po svoji ideologiji predvsem mešetarji, ki so za dobiček pripravljeni prodati vse, kaj ne bi potemtakem tudi slovenskega jezika, kulture in prihodnosti -našega naroda. Bolj presenetljivo je, da se ob tem ne zganejo njihovi partnerji na oblasti, ki se razglašajo za domoljube. Sprašujem se namreč, kakšno domoljubje je to, če poslanci pošljejo v drugo obravnavo predlog zakona o dohodnini, po katerem bodo družine z več kot tremi otroki odslej na slabšem kakor prej, mlade družine nimajo olajšav, da bi se laže postavile na noge, zakoncema pa se splača formalno ločiti, ker bosta ,,ločena” več prihranila... Več kot očitno je, da oblast ni ^njena niti družini niti otrokom. ZLSD nekakšnim narodnoosvobodilnim v imenu katerega so komunisti polovico Slovencev za narodne in jih zato nemalo pobili. Domo- ljubje in slovenstvo brez primere... vendar bi človek zaradi njihove retorike le pričakoval, da bodo vsaj socialni, če že ne narodno zavedni. A zanje je predlog zakona proti družini in proti otrokom dober. Tako meni tudi stranka upokojencev, ki se kar topi od skrbi za slovenstvo in mladi rod, servilno pa podpira oblastni LDS, ko ta sprejema protislovenske zakone. Kaj bo storil Kučanov Forum 21, ki prevzema vlogo centralnega komiteja levice? Za LDS seže dolgoročnost politike le od enih volitev do daigih. Zato nima ne družinske ne narodne politike, ki je trajno vlaganje brez posebnih volilnih učinkov. Toda dokler oblasti svojega volilnega programa in delovanja ne bodo postavile v dolgi tek narodovega življenja in načrtovale njegovega življenja tudi čez petdeset let, ne bodo dobro opravljale svoje naloge. Ali nismo hoteli slovenske države in slovenske politike zato, da (pre)živimo kot narod s slovensko kulturo in posebnostjo tudi v 21. stoletju in čez? Spremeniti bo treba politiko oziroma politike na oblasti in delati, kot nakazuje predsednik Havel. ,,Poskusimo v novih časih na novo povezati politiko z moralo. Sebe in druge naučimo, da bi politika morala biti izraz želje, da hočemo prispevati svoj delež k blaginji družbe, in ne izraz potrebe po goljufanju ali posiljevanju skupnosti. Sebe in druge naučimo, da politika ni samo umetnost možnega, še zlasti če ’možno’ pomeni špekuliranje, preračunljivost, spletke, tajne dogovore in pragmatično zvijačnost, marveč je lahko tudi umetnost nemogočega. To je umetnost izboljševanja sebe in sveta.” Zanimivo je, kako vse ankete kažejo, da si mladi želijo urejene družine, varnosti in topline, a pri liberalni oblasti je družina pastorka in ni deležna niti pol toliko skrbi kot življenjske skupnosti brez otrok. Povsod po Evropi so zaskrbljeni zaradi nizke rodnosti, naše oblasti pa pišejo zakone, ki ljudi odvračajo od tega, da bi imeli otroke. Nad demografskim minimumom - 2,15 otroka na zakonca - so le Albanci in Turki, porazno je na Češkem, v Italiji in Ukrajini (1,13 otroka na ženo), tu blizu smo tudi mi z 1,28 otroka na ženo. Za narod z manj kot dvema milijonoma ljudi smo ob tej rodnosti z eno nogo že v grobu. Večji narodi še imajo čas za iskanje rešitev, mi pa bi že davno morali reševati, kar se še da. Sprašujem se, ali ni bil živžav pod mojim oknom labodji spev slovenstvu, saj ob oblasti s takšnim vrednostnim sistemom in takšno prakso ni več upanja ne za urejene družine ne za družine z več otroki. Ne zadovoljimo se z izgovorom, da je povsod tako. Zadnji čas je, da postavimo oblast, ki bo vešča resnične politike, takšne, ki je umetnost nemogočega, umetnost izboljšanja sebe, naroda in sveta. Poletni čas V nedeljo, 28. marca, ob 2. uri zjutraj so v Sloveniji kazalce premaknili za eno uro naprej in tako prešli na poletno računanje časa. Premik je v skladu z uredbo o določitvi prehoda s srednjeevropskega časa na poletno računanje časa in prehoda nazaj v letih od 2002 do 2006. Ure bodo spet premaknili 31. oktobra 2004, ko bodo prešli nazaj na srednjeevropski pasovni čas. Tako je sedaj razlika z Argentino 5 ur. Drnovšek sprejel Rodeta na poslovilnem obisku Predsednik republike Janez Drnovšek je ,na Brdu pri Kranju na poslovilnem obisku sprejel ljubljanskega nadškofa in slovenskega metropolita Franca Rodeta s katerim sta ocenila sodelovanje med državo in katoliško cerkvijo . Ob tem je Drnovšek slovenskemu metropolitu uvodoma čestital za imenovanje na mesto prefekta Kongregacije ustanov posvečenega življenja in družbe apostolskega življenja v Vatikanu. Sogovornika sta v po- govoru ocenila, da in da je bil pomemben korak naprej dosežen s sprejemom sporazuma s Svetim sedežem. Izmenjala sta si tudi poglede na vprašanje vrednot in se strinjala, da je lanska razprava o vrednotah, ki je potekala v okviru pogovorov o prihodnosti pri predsedniku Drnovšku, prinesla zanimiva razmišljanja. Govorila sta sicer tudi o vprašanju identitete Slovencev po vstopu v Evropsko unijo in izpostavila pomen dialoga med narodi in civilizacijami. "Imenovanje na ugledno mesto je priznanje in čast za delo, ki ga je Rode vlagal v delo katoliške cerkve", je izrazil prepričanje Drnovšek. Kosila, ki je potekal v čast nadškofu Rodetu, so se med drugim udeležili tudi mariborski pomožni škof Anton Stres, koprski pomožni škof Jurij Bizjak in ljubljanski pomožni škof Alojz Uran. Ob zaključku pa je predsednik Drnovšek nadškofu Rodetu zaželel, da bi uspešno opravljal svoje poslanstvo na novi dolžnosti. Sneg povzročil težave v dobavi električne energije Zaradi sneženja ponovno prihaja do izpadov dobave električne energije. Kot so sporočili iz Elektra Ljubljana, je največ težav na območju Kočevja, predvsem v dolini ob Kolpi in okolici Dobrega polja, kjer je ob 6.30 prišlo do prvih okvar. Poleg teh okvar so zabeležili še več kratkotrajnih prekinitev na območju Loškega potoka, Žirov in Kalc. Prve krajše prekinitve dobave električne energije so se pojavile okoli 5. ure zjutraj na območju Žiri, kjer je ponekod zapadlo že preko četrt metra južnega snega. Delavci Elektra Ljubljana sproti odpravljajo okvare, trenutno pa je brez električne energije okoli 300 odjemalcev na območju Kočevja. Dosedaj je bilo z izpadi električne energije prizadetih okoli 1500 odjemalcev. Božič je bil suh, novo leto mokro, sedaj pa je sneg pritisnil z vso močjo. Na referendumu o izbrisanih bomo volili PROTI Pooblaščenci veleposlaništva R Slovenije, ki bodo overavljali podpise v naših Domovih, so: Herman Zupan Herman Zupan Božidar Fink dr. Andrej Fink Franci Žnidar Inž. Anton Podržaj 4/4 Anton Mizerit dr. Robert Eiletz Roberto Mislej Marjan Jeriha Graciela Mravlje Lovrenc Roic ing. Jože Šmon Ines Trpin inž. Jože Žakelj Tem lahko izročite izpolnjene volilnice. Kdor bo volil na veleposlaništvu, je volišče odprto 4. aprila od 9 - 17. ure. Santa Fe 846, 6. nadstropje, Buenos Aires 4/4 9.30-10.30 San Justo 4/4 11-12 Pristava 4/4 10-11 Ramos Mejia 4/4 10-11 Hladnikov dom 4/4 10.30-12 Carapachay 4/4 10-12 San Martin 3 /4 19-20 Slovenska hiša 31/3 19-20 Bariloche 31/3 15-20 Bernal 3 /4 11-19 Rosario 31/3 11-12 Cordoba 3 /4 15-17 S.P.D. Triglav 31/4 10-12 Mendoza 31/3 19-20 Miramar po dogovoru Tucuman Mednarodna arbitraža Hrvaški premier Ivo Sanader je na Študijskih dnevih parlamentarne skupine Evropske ljudske stranke, ki so v sredo potekali na Dunaju, parlamentarcem in novinarjem odgovarjal tudi na vprašanja o reševanju slovensko-hrvaškega mejnega spora. Povedal je, da si državi izmenjujeta ideje o reševanju problema, sicer pa glede na dobre dvostranske odnose upa, da se bo našla primerna politična rešitev. Če te ne bo, pa bodo zahtevali mednarodno arbitražo. Glede sporazuma o stabilizaciji in pridruževanju Hrvaške Evropski uniji, ki ga še niso ratificirale vse članice EU, pa je hrvaški premier povedal, da so pred nekaj dnevi iz Rima dobili jasen znak, da bo Italija kmalu sporazum ratificirala. Velika Britanija in Nizozemska pa ratifikacijo pogojujeta s hrvaškim brezpogojnim sodelovanjem s haaškim Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, kar pa za Sanaderja zdaj ni vprašljivo. Kot je poudaril, bi bilo dobro, da bi vse tri države sporazum ratificirale še pred junijsko odločitvijo Evropskega sveta. NOVA SLOVENIJA BO ZAČETEK OSNOVNIH ŠOL .. 3 NASTOPILA SAMOSTOJNO.. 2 BAROMETER MAGA 3 RODE JE ODLIKOVAL DVA STROKOVNJAKA 2 ŠTUDIJSKI IZLET MLADINE .. 4 NSi za samostojen nastop Svet NSi se je na seji v celjskem Narodnem domu zavzel za samostojen nastop stranke na evropskih in državnozborskih volitvah z jasnim demokrščanskim profilom in s kakovostnimi kandidatkami in kandidati. Predsednik sveta stranke Lojze Peterle je po seji sveta povedal, da so svetniki NSi podprli prizadevanja poslanske skupine z namenom raziskati vlogo nekdanjega predsednika Slovenije Milana Kučana glede reševanja problematike Nove Ljubljanske banke v Zagrebu. O tem bodo spregovorili in zavzeli stališče tudi udeleženci konference NSi, ki bo prav tako obravnavala priprave na evropske in državnozborske volitve ter priprave na referendum o izbrisanih. Svet NSi se je zavzel tudi za zamenjavo vodstva območnih odborov stranke, ki ne delajo dovolj zavzeto. NSi naj bi dala tudi pobudo za novel- acijo koalicijskega sporazuma z SDS, na podlagi dopolnjenega programa pa naj bi čim prej končali programske pogovore z omenjeno stranko za nov vladni program. Svetniki menijo, da stranka ne bi smela podpirati poskusov sprememb volilnega zakona za državnozborske volitve tik pred volitvami. Glede referenduma o izbrisanih pa je Peterle dodal, da NSi nasprotuje zakonu, ker ga ne zaznamuje skrb za pravičnost, temveč vprašljiv odnos do slovenskega osamosvajanja in slovenske države. Po Peterletovih besedah naj bi poslanska skupina NSi bila bolj pozorna na manjkajoče zakone in številne podzakonske akte oz. še posebej pozorna do priprav slovenske vlade na vstop Slovenije v EU. Svet stranke pričakuje od njenega vodstva, da sprejme pobudo za praznovanje obletnice prvih demokratičnih volitev, ki so bile podlaga osamosvojitvi in s tem tudi vključitvi Slovenije v EU in NATO. Prav tako svetniki stranki predlagajo, da kot članica Evropske ljudske stranke podpre sprejetje ustavne pogodbe še pred evropskimi volitvami oz. v času irskega predsedovanja. Sicer pa bo svet stranke s slavnostno sejo obeležil vstop Slovenije v EU in NATO ter ob tej priložnosti sprejel Evropski manifest NSi, je še dodal Peterle. Na vprašanje, ali bodo v koalicijska pogajanja morda povabili SLS, je predsednik NSi Andrej Bajuk poudaril, da bi bilo, dokler je SLS del velike koalicije in podpira njen program, smiselno to vprašanje zastaviti omenjeni stranki. NSi je vedno odprta za pogovore. Pustimo se presenetiti. V prihodnjih mesecih bomo videli, kako se bo situacija razvijala, je pripomnil Bajuk. IZ ŽIVLJENJA TONE MIZERIT NSi obsoja dejanje Milana Kučana Poslanska skupina Nove Slovenije je obravnavala sporno dejanje bivšega predsednika Milana Kučana, ki je po navedbah dnevnika Finance hrvaškemu politiku Slavenu Letici pomagal do prihrankov v Ljubljanski banki. Poslanska skupina je prepričana, da ne gre samo za moralno sporno dejanje, ampak tudi za dejanje, ki je nedvomno v nasprotju s slovenskimi državnimi interesi glede uveljavljanja pravic iz nasledstva, je v sporočilu za javnost zapisala NSi. V poslanski skupini NSi menijo, da gre za nezaslišano in samovoljno dejanje bivšega predsednika, ki je poskrbel" za svojega političnega prijatelja in s tem povzročil neenakost obravnave državljanov pred zakoni. Ker gre po mnenju NSi za precedens z nepredvidljivimi političnimi in finančnimi posledicami, poslanska skupina NSi bivšega predsednika sprašuje, ali je na omenjeni način posredoval tudi za druge varčevalce in če je to storil s soglasjem izvršilne oblasti. Poslanska skupina zato tudi predlaga izredno sejo odbora za zunanjo politiko, predsednika države pa poziva, da poslance seznani z okoliščinami in razlogi za takšno dejanje. Dnevnik Finance je poročal, da je hrvaški politik Slaven Letica izjavil, da mu je do prihrankov v zagrebški podružnici Ljubljanske banke s posredovanjem pomagal bivši slovenski predsednik Kučan. Kot je na seji odbora za pravne zadeve in človekove pravice izjavil Letica, je Kučanu v pogovoru omenil, da ne more do svojih prihrankov, po vrnitvi v Zagreb pa so mu devize izplačali brez težav. V Kučanovem uradu so izjavo Letice potrdili. Direktor protikorupcijskega urada Boštjan Penko pa je dejal, da je v primeru Kučanovega posredovanja pri izplačilu deviz Letici možno govoriti o zlorabi položaja. „Na prvi pogled o zlorabi položaja v pravnem smislu težko govorimo, vsekakor pa gre za zlorabo v etičnem in moralnem smislu," je za Finance še dejal Penko. SLS podpira interpelacijo Izvršilni odbor Slovenske ljudske stranke je sklenil podpreti interpelacijo zoper ministra za notranje zadeve Rada Bohinca. Njihov glavni argument za to je ministrova odločitev, da je začel z izdajanjem dopolnilnih odločb izbrisanim o stalnem prebivanju neposredno na podlagi odločbe ustavnega sodišča, kar je bila odločitev „brez zakonske podlage", je pojasnil predsednik SLS Janez Podobnik. Glede interpelacije zoper ministra za zdravje Dušana Kebra pa v stranki še niso sprejeli dokončne odločitve; močno se sicer nagibajo k temu, da bodo interpelacijo podprli, a želijo pred končno odločitvijo slišati še Kebrove odgovore v parlamentu, je še dejal Podobnik. Glede izjave premiera Antona Ropa o „posledicah" morebitne kršitve koalicijske pogodbe s strani SLS, če bi se ta odločila podpreti vloženi interpelaciji, je Podobnik pojasnil, da njihova odločitev nikakor ne pomeni kršitve koalicijske pogodbe. Kot je poudaril, je bilo njihovo stališče, naj minister Bohinc ne prične z izdajanjem dopolnilnih odločb, jasno v naprej napovedano v pogajanjih. Tako odločitev ministra Bohinca o začetku izdajanja odločb presega vsako koalicijsko pogodbo, meni Podobnik, njihova odločitev, da podprejo interpelacijo, pa s koalicijsko pogodbo nikakor ne more biti povezana. Pri odločanju o interpelaciji zoper ministra za zdravje Dušana Kebra pa se bodo oprli na mnenje strankinega odbora za zdravstvo, je še pojasnil Podobnik. Ta je sicer Podelitev odlikovanj Predsednik Slovenske škofovske konference dr. Franc Rode je v ponedeljek, 22. marca v nadškofijskem dvorcu v Ljubljani dr. Tamari Griesser Pečar in prim. Tonetu Kunstlju, dr. med. izročil visoko papeško odlikovanje Pro Eccle-sia et Pontifice. Dr. Tamara Griesser Pečar je v slovenskem in evropskem prostoru uveljavljena zgodovinarka. V svojih delih obravnava teme, ki so povezane z usodo Cerkve v komunistični revoluciji in komunističnem totalitarnem sistemu, ki se jim drugi zgodovinarji izogibajo. Tematiko proučuje v ozračju duhovne in miselne pestrosti na izvoren način in na temelju primarnih virov. Odlika dr. Pečarjeve je neodvisen pogled na svet in samostojen znanstveni profil. Njene raziskave odražajo objektivnost in pomenijo doprinos k razčiščevanju slovenske polpretekle zgodovine. Prim. Tone Kunstelj, dr. med. se je z delovanjem na področju predzakonske in zakonske pastorale uveljavil najprej v Sloveniji in nato tudi v tujini. Dr. Kunstelj že skoraj tri desetletja kot član Odbora za družino pri Škofijskem pastoralnem svetu ljubljanske nadškofije predava na tečajih priprave na krščanski zakon. Na mednarodnem področju je s sodelovanjem začel sredi osemdesetih let in sicer v FICPM, kjer je član mednarodnega biroja in ambasador za stike z OZN - NGO uradom na Dunaju ter odgovorni za stike s srednjeevropskimi deželami. V devetdesetih letih je skupaj z ženo začel v Trstu voditi tudi zakonsko skupino. Odlikovanje Pro Ecclesia et Pontifice je v prvič podelil papež Leon XIII. in sicer 1888 kot znamenje zahvale vsem, ki so predlagali in pripravili razstavo darov, ki jih je sveti oče prejel ob svojem jubileju ob petdesetletnici duhovništva. Od leta 1908 dalje se odlikovanje podeljuje tako laikom kot klerikom za zvestobo katoliški Cerkvi in izreden doprinos k njenemu ugledu v družbi. Odlikovanje sestavlja pozlačen medaljon v obliki križa s podobo prvakov apostolov sv. Petra in Pavla na rumeno belem traku, to je v barvah papeške zastave. Poleg medaljona odlikovanec prejme tudi listino. Odlikovanje ne prinaša viteškega naslova. izvršilnemu odboru predlagal, naj interpelacijo podprejo, prav zato se tudi izvršilni odbor nagiba k tej odločitvi. Zaradi svoje odločitve, tako Podobnik, ne pričakujejo sankcij, temveč srečanje in pogovor v koaliciji, česar je bilo doslej po njegovem mnenju odločno premalo. ,,Imamo občutek, da se nekatere stranke v koaliciji obnašajo že povsem predvolilno in vse svoje odločitve sprejemajo kot stranke, in ne več kot koalicija," je ob tem še dodal Podobnik. "Če se bo SLS odločila za kršitev koalicijske pogodbe, potem pričakujem, da bo nosila tudi posledice", je dejal predsednik vlade Anton Rop. „Seveda upam, da SLS ne bo sedela na dveh stolih," je dodal premier. Izvršilni odbor koalicijske SLS bo sicer na izredni seji obravnaval interpelaciji zoper ministra za zdravje Dušana Kebra in ministra za notranje zadeve Rada Bohinca, ki ju bo parlament obravnaval prihodnji ponedeljek in torek. Rop je v odgovoru na novinarsko vprašanje po začetku marčnega zasedanja državnega zbora še dodal, da so s predstavniki SLS opravili nekatere razgovore in da je treba počakati na odločitev stranke. Kot je znano, so v ljudski stranki nezadovoljni predvsem z nedavno odločitvijo notranjega ministra, da prične z izdajanjem odločb izbrisanim o stalnem prebivanju za nazaj neposredno na podlagi odločbe ustavnega sodišča (ta odločitev je bila tudi eden od razlogov za vložitev interpelacije). Predsednik SLS Janez Podobnik je sicer v začetku marca poudaril, da SLS ne namerava izstopiti iz koalicije. V enem samem tednu je bilo več premikov na političnem odru kot v zadnjih desetih mesecih. Kot da bi v enem hipu izbruhnil pritisk, ki se je nabiral ves ta čas, pa ni našel primernega izhoda ne varnostne zaklopke. Celoten položaj je izredno zapleten in težko ga je enostavno obrazložiti. Zgodovina se vrača. Vse se je začelo, ko so za novo obletnico vojaškega udara leta 1976 pripravljali slavje. Kot izredna prireditev je bila napovedana otvoritev „Muzeja spomina" v bivši mehaniški šoli vojne mornarice (ESMA). To poslopje je za časa pro-tigverilske vojne služilo kot ilegalna jetnišnica, odkoder je veliko zaprtih odhajalo v smrt - v svojstvu „pogrešanih". Sedaj je mornarica prepustila to posest mestu in namenu „spomi-na". Že sam ta dogodek je kočljiv, ker si ga je prevzela levica in mu dala značaj maščevanja, ko bi moral imeti značaj sprave. Otvoritvi naj bi predsedoval Kir-chner in ob njem vladni možje in tudi razni guvernerji. Tu je počilo: Hebe de Bonafini, polemična predsednica „mater Majskega trga", je zahtevala, naj določeni guvernerji ne pridejo na slavje in zagrozila izgrede, če bi se pojavili. Korporacija guvernerjev. Soglasno so zatem guvernerji sklenili, da se nihče slavja ne udeleži. Pet jih je tudi objavilo protestno pismo. Zamerili so predsedniku, češ da je podlegel Bonafinki. Zamera je bila še večja, ker je marsikdo od njih na lastni koži trpel preganjanje vojaškega režima. Upravičeno so se spraševali, kdo lahko danes odloči, kateri so „pravični" in kateri ne. Predsednik je torej načeloval slavnosti sam, guvernerjem zameril in kot odgovor napovedal, da ne bo šel za strankin kongres (konvencijo) par dni za tem. Razlog: da ima druge važnejše probleme. Burno zasedanje. Kot smo že v prejšnji številki napovedali, skuša peronis-tična stranka legalizirati notranji položaj. Določili naj bi torej novo vodstvo. Celo dogovorjeno je bilo že, kdo bo novi predsednik in zasedba raznih drugih mest. Splošna želja je bila, naj vse poteče v miru. A kaj takega med peronisti v sedanjem stanju ni mogoče. Vzdušje je bilo napeto od začetka in nejevolja proti predsedniku se je usmerila proti njegovi ženi. Gospa Cristina, gotovo nejevoljna, ker je videla, da ji ne bo uspelo doseči vodstvenega mesta, je bila še tako netaktna, da je prešla v napad in zahtevala, da naj se stranka „otrese žensk, ki žive v moževi senci". Dve napaki je naredila. Prva, pljuvala je v nebo: ona sama je kjer je, tudi ker je predsednikova (oziroma prej guvernerjeva) žena. Druga: tudi druge žene imajo lastno osebnost in ne delujejo samo, ker imajo določen priimek. To ji je umirjeno, javno in jasno povedala Chiche Duhalde. Rezultat je bil pričakovan. Zbor je izžvižgal predsednikovo ženo. Potem pa določil vodstvo, ki je imelo bolj opozicionalni kot vladni značaj. Predsednikov protinapad. Vsi vemo, da Kirchner ni mož počasnih in večkrat tudi ne premišljenih reakcij, zlasti pa ne sprejme poraza. Niso še potihnili glasovi konvencije, ko je že prešel v napad. Pritisk na novo vodstvo je bil silen in drug za drugim so odstopali razni funkcionarji, dva podpredsednika (od štirih) in končno še novi predsednik stranke, guverner iz Jujuya Fellner. V vladnih krogih so napovedali, da bo Kirchner sedaj sklical volitve v stranki, da bodo obnovili tudi delegate v narodno konvencijo. S tem skuša predsednik doseči splošno obnovitev stranke. Računa na svoj osebni prestiž in domneva, da bo potem lažje obvladal strukturo, ki mu doslej nikdar ni bila naklonjena. Nevarna igra. Stava je močna, skoraj na „vse ali nič". To pa je v politiki vedno nevarno. V sedanjem stanju države, ko gospodarstvo komaj nekoliko dviga glavo in so se družbene rane pričele celiti, ni bilo nobene potrebe ne po izzivanju, še manj po spopadu. Kirchner je bil izvoljen s komaj četrtino glasov, z odločno podporo duhaldiz-ma, in je doslej s to podporo tudi vladal. Čeprav ni imel kontrole nad stranko, mu je ta v parlamentu vedno dajala glasove za potrditev potrebnih zakonov. Nobenega dvoma ni bilo, da bi to podporo užival še naprej, kljub nasprotnemu vodstvu stranke. Sedaj pa bo moral vprašanje drugače zastavljati. Megleno obzorje. Morda Kirchner lahko doseže, da mu bo vodstvo stranke pokorno, a gotovo se bo peronizem ponovno razbil. Kaj bo v tem primeru s parlamentom? ARI in Elisa Carrio ostro nastopata proti vladi. Radikali so mu zamerili, ker je na ESMI nastopil, kot da bi bil prvi in edini, ki je v državi kaj naredil za »človekove pravice", ko vendar vemo, da je radikalna vlada prej obsodila vojaško vodstvo, Menem pa jih je pomilostil. Treba je le še, da peronistična desnica ustvari svoj blok in preide v opozicijo, da bo predsedniku trda pela. Voditelja opozicije že imajo: kordobski guverner De la Sota. Duhalde se sicer trudi na vse kriplje, da bi preprečil razkol, a uspeh je dvomljiv, če predsednik vsaj malo ne popusti v svoji trmi. Čarovni večer v Našem domu v San Justu V soboto 21. februarja je mladina Našega doma pripravila pustni večer. Mladi so s pomočjo Toneta Oblaka okrasili dvorano za to „čarovniško noč" s pajčevinami, letečimi čarovnicami na odru in v dvorani ter mogočnim začaranim gradom. Ob napovedani uri se je zbralo mnogo družin, mladih iz okolja in iz drugih ter zanimive domov maškare. Ob zvoku orkestra Maxa je zaživel večer. Nenadoma so na odru zaplesali grajski strahovi, prestrašili v sanjah mladi deklici, ki sta trdno zaspali, in se nato se vsi združili z drugimi plesalci. Tako je v veseli razigranosti, prijazni družbi in dobrih krofih minil Pust 2004. Klara Draksler SLOVENCI V predniki pravzaprav ježi, ki so sčasoma postali podobni kirkinčom. Ježi ga lepo sprejmejo medse in z njihovim čajem skoraj ozdravi, saj odkrije svoje korenine. A pojavi se domotožje, ker odkrije, da ima dve domovini in ne ve, če naj ostane v Sloveniji ali naj se vrne v Argentino, kjer ima veliko prijateljev. Mlada in sposobna režiserka Andrejka Vombergar Štr-fiček je postavila na oder dvaindevetdeset igralcev. Prav gotovo ni bila to lahka naloga, a jo je mojstrsko izvedla. V odlični slovenščini, z jasno izgovarjavo in sproščenostjo in z lepim petjem so doigrali svoje vloge učenci Slomškove šole, od najmlajših do največjih. Njih imena smo navedli že pri poročilu ob prvi predstavi. Naj navedemo samo glavno osebo - Tinča je igral Pavel Oblak. Igralci so osvojili mlajšo in starejšo publiko. Zasluge pa ima poleg režiserke, otrok in staršef še dolga vrsta sposobnih sodelavcev. Scenerijo so izdelali Andrea Quadri Brula in drugi. Izredno število oblek že samo po sebi govori o množini dela. Če pa upoštevamo njih barvitost, moramo iz srca pohvaliti vse mamice, ki so pri tem sodelovale. Brez dvoma so igro popestrili živahno in lepo izvedeni plesi in pesmi. Kako lepo zveni slovensko besedilo na argnetinskih melodijah. Maske so bile neprekosljive, posebno so izstopali kirkinči, ježi in tukan. Luči so bile primerne in zvok brezhiben, glasba pa očarljiva. Projiciranje lepo izbranih diapozitivov je izvirno dopolnjevalo dogajanje na odru. Besedilo je teklo brez vsakega zatikanja, za kar ge hvala šepetalkam. Ob odprtem odru se je Anica Klemen zahvalila najprej voditeljici šole Heleni Rode, nato režiserki Andrejki in obetajoči avtorici Nani, ter pohvalila igralce, saj so to tudi zaslužili! Zavedajoč se, da bomo s trudom ohranili bogastvo dveh kultur smo se razkropili po velikem Buenos Airesu novemu šolskemu letu naproti. NG Zdomski živžav pričenja novo šolsko leto Z Bogom začni vsako delo, da bo lep uspeh imelo! Tudi slovenski šolski tečaji smo se držali tega nauka in začeli svoje delo s sveto mašo na čast Svetemu Duhu, med katero nam je dr. Jure Rode predlagal ,,domače naloge" za postni čas, namreč branje Mojzesove zgodbe in Jezusovega trpljenja. Ubrano petje so vodili udeleženci počitniške kolonije in njih voditelji, vodstvo maše pa je skrbno pripravila Balantičeva šola. Po kratkem odmoru, med katerim smo si ogledali pestro razstavo kordobskih počitničarjev, smo zasedli dvorano škofa Rožmana ter odpeli argentinsko in slovensko himno. Nato je vse navzoče pozdravila Ani Klemen, nadzornica slovenskih tečajev, in med drugim poudarila važnost govorjenja slovenščine v družini. Sledila je tako pričakovana igra Kirkinčo Tinčo v izvedbi Slomškove šole, ki jo je napisala prav za te učence dolgoletna učiteljica Nani Šušteršič Rezelj. Izziv za njeno leposlovno razmišljanje je bil odhod nekaterih družin v Slovenijo in iskanje odgovora na pojavljajoče se vprašanje narodne pripadnosti mladih argentinskih Slovencev. Glavna oseba te igre je buenosaireški pasavec - kirkinčo Tinčo, ki se telesno malo razlikuje od sovrstnikov, poleg tega ga v srcu nekaj boli in od časa do časa sliši vznemirjajoče zvoke. Odpravi se na sever, iščoč zdravila. Tam mu ponujajo razne čaje in ga učijo plesati čamame - a nič mu ne pomaga. Obišče še Pačamamo, ki ga tudi ne more ozdraviti, a pokliče kondorja. Ta ve za kraj, od koder prihajajo zvoki, in ga popelje čez ocean na slovensko zemljo. Tu ga plosta-vi med ježe, ježoznanstvenik pa ugotovi, da so bili Tinčevi 8. tabor slovenskih otrok po svetu Mag: Politični barometer, marec Politični barometer, ki ga objavlja tednik Mag, kažejo, da Janševa SDS s 17,9-odstotno podporo za 4,6 odstotka glasov zaostaja za Ropovo LDS, ki bi jo tudi ta mesec volilo največ, 22,5 odstotka vprašanih. Politiko sedanje vlade podpira 33,8 odstotka vprašanih, nasprotuje ji 53,6 odstotka, preostalih 12,7 odstotka vprašanih pa se glede tega vprašanja ni želelo opredeliti. Potrebo po tem, da bi se jeseni v Sloveniji zamenjala oblast in bi šla LDS v opozicijo, izraža 43,2 odstotka vprašanih (podobno kot februarja), 29,2 odstotka nima nič proti temu, da bi LDS še naprej vladala, 27,6 odstotka anketiranih pa je neopredeljenih. Mnenja glede tega, ali premier Anton Rop delo opravlja dobro ali slabo, so precej deljena, saj število njemu na- klonjenih ne presega polovice - 44,4, odstotka, 37,4 odstotka pa jih meni, da mu je šlo slabo od rok. Preostali (18,2 odstotka) se niso želeli opredeliti. Primerjave po strankarskih preferencah pokažejo, da so Ropu najbolj naklonjeni volivci LDS in ZLSD, najmanj pa volivci NSi, SDS in SLS. Za vlado porazni pa so odgovori na vprašanje, ali je vladna politika boja proti korupciji in gospodarskemu kriminalu uspešna ali ne. Kar 84,6 odstotka vprašanih meni, da ni uspešna, o nasprotnem pa je prepričanih le pičlih 7,9 odstotka. Polletno gibanje podpore največjima strankama kaže, da delež največje vladne stranke od lanskega spomladanskega padca ostaja približno enak, medtem ko na drugi strani podpora Slovenska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa letos prireja že osmi tabor slovenskih otrok po svetu, ki bo to pot v Beli Krajini. Pripravljajo ga z namenom, da bi mladim rojakom po svetu približali Slovenijo. Tabor tradicionalno poteka od zadnje nedelje julija pa do prve nedelje v avgustu. Letos bodo tako taborili od 25. julija do 1. avgusta. Program tabora vključuje tudi veselo šolo slovenskega jezika. Taborjenje bodo popestrili s spoznavanjem kulture in običajev Bele Krajine in se bolje spoznali z življenjem in delom Otona Zupančiča. Še vedno bo ostalo dovolj časa za športne aktivnosti in plavanje v reki Kolpi. Tabor je namenjen mladim slovenskim rojakom iz sveta, v starosti od 12 do 17 let. Cena taborjenja : 110 EUR / osebo Prijave se sprejemajo najkasneje do 15. maja 2004, oziroma do popolnitve prostih mest. Prijavnice in vse ostale informacije so na voljo na elektronskem poštnem naslovu SSK.UP@eunet.si ali telefonu 00386 1 24-28-550. Slovenska konferenca SSK, Cankarjeva cesta 1/IV, 1000 Ljubljana Slovenija opozicijski SDS postopoma raste. LDS bi tako oktobra lani podprlo 23,3, odstotka, letos marca 22,5 odstotka vprašanih. SDS pa bi lanskega oktobra volilo deset odstotkov, letos marca 17,9 odstotka anketirancev. Podpora NSi in SLS se v obdobju zadnjih šestih mesecev giblje med tremi in petimi odstotki, z izjemo januarja, ko je NSi dosegla 6,4-odstotno podporo. NSi bi marca volilo 4,1 odstotka, SLS pa 3,2 odstotka anketiranih. Trend padanja podpore Pahorjevi ZLSD, ki smo mu priča od oktobra lani, ko bi za stranko glasovalo 7,6 odstotka vprašanih, novembra šest odstotkov, januarja 4,8 odstotka, februarja 4,6, se je s šestimi odstotki v marcu očitno ustavil in nekoliko obrnil navzgor, medtem ko je zaledje Jelinčičeve SNS dokaj stabilno in se giblje okoli treh odstotkov. Podpora DeSUS je za zdaj dokaj nizka (1,6 %). NSKS in EL začudena nad podporo slovenskih socialdemokratov Haiderju Narodni svet koroških Slovencev (NSKS) in slovenska stranka na avstrijskem Koroškem Enotna lista (EL) sta izrazila začudenje, da Socialdemokratska stranka (SPOe) podpira koalicijo med SPOe in svobodnjaki (FPOe) za ponovno izvolitev Joerga Haiderja za deželnega glavarja. Kot je NSKS zapisal v izjavi za javnost, bi morala Ana Blatnik kot podpredsednica ene od obeh osrednjih organizacij slovenske manjšine „dobro vedeti, da je takšna koalicija za narodno skupnost izredno negativna, ker. omogoča Haiderjevi protislovenski politiki najširšo osnovo". EL pa je zapisala, da je takšna odločitev „popolnoma nerazumljiva in ne odgovarja mnogim volivcem SPOe". NSKS se še sprašuje, če druga krovna organizacija slovenske manjšine, Zveza slovenskih organizacij (ZSO), katere podpredsednica je Blatnikova, podpira njeno politiko. NSKS na to vprašanje pričakuje „jasen odgovor". Za EL sicer ni presenetljivo, da posamezni deli SPOe „simpatizirajo z FPOe" in si želijo čim tesnejšega sodelovanja obeh strank. Novo pa je po oceni slovenske stranke, da „doslej kritični in do deželnega Haiderja zadržani člani SPOe" zagovarjajo koalicijo med strankama. EL je še izrazila sum, da so znotraj SPOe dosegli soglasje kritičnih glasov s tem, da ponujajo raznim osebam zanimive politične položaje". Blatnikova naj bi namreč dobila sedež v avstrijskem zveznem svetu, zgornjem domu avstrijskega parlamenta. SPOe je na prvem krogu pogovorov z FPOe le pet dni po deželnozborskih volitvah na avstrijskem Koroškem povsem nepričakovano napovedala, da bo kljub drugačnim zagotovilom pred volitvami omogočila Haiderjevo izvolitev za deželnega glavarja. Obe stranki sta za to sklenili obsežen delovni dogovor. 1. aprila 2004 • SVOBODNA SLOVENIJA ■MWCaiMMMMMMMMRMMNKHBOTHMMMWMMMNMMMMNNMMHMNi NASA SKUPNOS Študijski izlet mladinskih organizacij V petek, 12. marca je bil začetek duhovnih vaj za fante. Bile so v Mallinckrodtu in jih je vodil g. Franci Cukjati. V soboto, 13. marca so bili v srednješolskem tečaju RMB v Slovenski hiši popravni izpiti. Nato je bilo vpisovanje. Sledila je začetna sv. maša. V nedeljo, 14. marca je bil v Slovenski hiši začetek slovenskih ljudskih šol. Najprej je bila sv. maša. Nato pa v dvorani škofa dr. Gregorija Rožmana igra Kirkinčo Tinčo v izvedbi Slomškove šole. V četrtek, 18. marca je bil sestanek Zveze žena-mati v San Martinu. V petek, 19. marca je bila v Slovenski hiši seja Medorganizacijskega sveta. Vodil jo je predsednik Zedinjene Slovenije Lojze Rezelj. V soboto, 2. marca je bilo srečanje odbornikov SDO-SFZ. V nedeljo, 21. marca je delegat prelat dr. Jure Rode obiskal rojake v Miramaru. Sv. maša je bila dopoldne v župnijski cerkvi sv. Andreja. Isti dan je bila na Pristavi tombola z bogatimi dobitki. Prav tako je bil o nedeljo občni zbor v Našem domu v San Justo in v Hladnikovem domu v Slovenski vasi. V Slomškovem domu pa je bila po maši predstavitev knjige Mirka Vasleta „Breve historia de la literatura eslovena". Predstavil jo je arh. Jure Vombergar. V torek, 23. marca sta odseka zveze slovenskih mater in žena iz San Justa in Ramos Mejie organizirala romanje v Schoenstadt. Žene iz San Martina so tja romale v sredo, 24. marca; spremljal jih je delegat dr. Jure Rode. V soboto, 27. marca je bil v Slovenski hiši v dvorani škofa dr. Gregoija Rožmana koncert narodnih in ponarodelih pesmi v izvedbi moškega zbora, ki ga vodi Anka Savelli Gaser. Prostovoljni prispevki so bili namenjeni cerkvi Marije Pomagaj. V nedeljo, 28. marca sta bila občna zbora v Slovenskem domu v San Martinu in v Slomškovem domu v Ramos Mejiji. Po občnem zboru je bilo v Slomškovem domu dobrodelno kosilo krajevnega odseka Zveze mater in žena pod vodstvom predsednice Metke Tomazin in tajnice Pavle Škraba. D-ova za tiskovni referat Zedinjene Slovenije SLOVENSKE Prlekija in prleška pogača Gospa Milka Šušteršič por. Brumen nam je poslala recept za pravo prleško pogačo. Njen soprog, dr. Vinko Brumen se je rodil v Šalovcih pri Središku ob Dravi. Vedno je dejal, da je po poreklu Prlek iz skrajnega jugovzhodnega konca Slovenskih goric. Prlekija je namreč svet med Ptujem in Ljutomerom. Slovenske gorice so prehodno območje med alpskim in panonskim svetom. Gozdovi so izkrčeni in pokrivajo samo četrtino površine ozemlja. Prevladujejo listavci kot bukev, dob, beli gaber in graden. Od iglavcev je domač samo rdeči bor; macesen, jelka in smreka so se razširili iz alpskega sveta. O prvotni naselitvi Slovenskih goric je malo znanega. Zahodni del je bil koloniziran šele v 12. stoletju, vzhodni pa večinoma v 13. Večja naselja so omenjena okrog leta 1250. Dežela je trpela pod vpadom Madžarov, ki so kraje močno ropali. Kljub moderni industrializaciji je dežela ostala pretežno kmetijska. V zapad-nem delu se je še leta 1991 petina prebivalstva bavila s kmetijstvom, v vzhodnem delu pa tretjina. Pokrajina sama ni razpolagala s prav kakovostnimi zemljišči, ki bi omogočila velik razmah. Zelo ugodne pa so razmere za vinogradništvo, ki se je dobro razvilo in prideluje nekatera znana vrhunska vina. Leta 1846 so zgradili železnico, ki te kraje povezuje s Trstom in Dunajem in ki je omogočila s temi kraji živahno trgovino z vinom in sadjem. Kasneje so speljali še železnico med Radgono in Ljutomerom, Mursko Soboto in Ormožem, kar je seveda dobro vplivalo na razvoj gospodarstva. Še vedno pa prevladujejo manjše kmetije. Največ je gospodinjstev z manj kot 3 ha. zemlje; kmetij z nad 10 ha površine je komaj desetina. Tako imamo v tem predelu Slovenije dobro četrtino ozemlja pokritega z gozdovi, travnikov je dobra petina, sadovnjakov desetina, pašnikov 5% in vinogradov 4% površine. Kakovostnih sadovnjakov je 3.50 ha. Klima je celinsko panonska z dolgim in toplim poletjem, kar prija sadju in vinogradom. Poleg drugih posebnosti so v tej deželi znane velike bele štorklje, še bolj pa prleški klopotec. To je namreč lesena priprava, katero rabijo, da plašijo ptiče (škorce, vrabce in kose). Najdemo jih na žitnih poljih in v vinogradih. Prlekija slovi po števil- Nenavadna je bila ta sobota, 13. marca, saj se ni dalo "podaljšati" jutra v postelji. Bog nam je poskrbel prelep dan. Niti enega oblaka ni bilo videti. Sredi jutra se nas je malo več kot šestdeset mladih zbralo na Naši domačiji. Lepo zelen vrt in čisti zrak sta vzbujala dobro razpoloženje. Malo smo se podprli s piškoti, čajem in sokom in začelo se je delo. Kdo smo bili tam? Zakaj? Sešli smo se odborniki mladinskih organizacij vseh okrajev, da bi poslušali izkušene predavatelje, take ki so sodelovali pri raznih organizacijah slovenske skupnosti v Argentini in še veliko delajo zanjo. Posredovali naj bi nam svoje izkušnje, ter pogled na nas, mladino. Prvi predavatelj je bil dr. Marko Kremžar. Govoril nam je o organizaciji. Organizacija v vseh področjih; ne samo kar se tiče skupnosti. Podal nam je važnost cilja za organizacijo. Brez točnega cilja, če člani ne poznajo ali se ne zavedajo ciljev, ni mogoče, da organizacija pravilno deluje. Predlagal nam je, naj določimo vrednote, s katerimi bi radi delali, in naj bodo te usmerjene k Bogu. Povabil nas je, naj spoznamo same sebe, naj bomo to kar smo in da naj se s svojimi omejenosti in talenti podamo k delu. Dr. Kremžar nam je svetoval kako naj delamo v mladinskih organizacijah. Spomnil nas je, kako naj bodo sestavljeni odbori in kako naj delajo. Naj uredimo in organiziramo sestanke in seje. Naj nas ne bo sram prositi za pomoč in pomagati in da bomo po svoji meri zahtevni najprej sami s seboj in z drugimi. Za vsa ta dela pa naj bi se vedno priporočili Sv. Duhu za modrost in vztrajnost. Po kratkem odmoru nam je Tone Mizerit natančno predstavil večino slovenskih organizacij, ki delujejo v Argentini in kako so te povezane v Medorganizacijskem svetu. Na kratko nam je opisal zgodovino,, kako je nastala naša skupnost in kako je rasla in se spreminjala z leti. Potem nam je še predstavil anketo s katero bo Zvezni odbor mladinskih organizacij globlje spoznal pričakovanja in zanimanje današnje mladine za organizacijo. Za kosilo so bili poskrbljeni okusni "hamburgerji", ki so jih fantje spekli na ražnju. Medtem smo tudi malo nih kulinaričnih dobrotah. Poleg znanih krofov in potice je posebej cenjena PRLEŠKA POGAČA: Naredimo vlečeno testo, ki ga razvlečemo le po sredini, približno v velikosti pekače, ki je pomaščena. Robove pustimo nerazvlečene. Testo previdno dvignemo in denemo tenak del čez nadev na pekačo, robove pa poravnamo čez rob pekače, ju razrežemo na vogalih. Po testu, ki je v pekači, damo nadev. Z rokami nato previdno razvlečemo en del testa, ki visi čez rob pekače. Z njim pokrijemo nadev. Zopet razvlečemo del testa, ki visi čez rob pekače in z njim pokrijemo nadev. Vsakokrat polijemo s smetano in obložimo z malo masla. Nadev: skuta (ricota), maslo in smetana. pokramljali, nekateri pa so si privoščili popoldanski počitek ali po naše "siesta". Nekaj minut čez tretjo uro je bila predavateljska miza kar polna. Sestavljali so jo gdč. Mirjam Oblak, g. Franci Cukjati, prof. Kačo Groznik in prof. Franci Žnidar. Prva dva predavatelja sta nas opozarjala o pomanjkljivostih, ki jih imamo mladi v kulturi in pri duhovnem delu. Prof. Kačo nam je pa postavil "noge", s katerimi bi sestavili "mizo" (cilj) za pravilno organiziran šport: kompromis, delo, spoštovanje. Opozoril nas je, da brez treninga ni mogoče niti začeti z delom za dosego cilja (uspeh pri tekmovanjih). Brez *'••• . spoštovanja do soigralcev, nasprotnikov, sodnikov ali publike je težko predstaviti spodobno tekmo. Vzpodbujal nas je, naj s korajžo delamo in se vadimo. "Zdrav duh v zdravem telesu". Prof. Franci Žnidar nam je podal svoje misli o kompromisu za delo. Zakaj naj bi "zastonj" delali. Hvaležno je priznal, koliko se je naučil, ko je delal v mladinskih organizacijah. Dokazal nam je, koliko se lahko naučimo, ko sestavljamo odbore, imamo seje, organiziramo različne prireditve. Tečaj ni končal s predavanji, saj smo potem še med sabo debatirali o vsem kar smo slišali. Izkoristili smo še zadnje žarke sonca, da bi naša koža postala temnejša ob mateju, razgovorih, šalah, itd. Naj velja močan aplavz in zahvala vsem predavateljem za njihov čas, hvala ker so z nami delili svoje izkušnje in nam želeli veliko uspehov in ker smo čutili, da so nam ob strani. Mladino pa vabimo, naj si iskreno najde čas in naj pride sodelovat in se učit za prihodnost. Bog daj, da bi bilo še mnogo takih srečanj in razgovorov. Nasvidenje! TAZOMO Slovensko nebo bodo varovala italijanska letala Za nadzor in zaščito slovenskega zračnega prostora v okviru zveze NATO je sredstva ponudila samo Italija, zato bodo to nalogo opravljala le italijanska letala, je sporočilo slovensko ministrstvo za obrambo. Italijanska letala bodo to nalogo pod poveljstvom vrhovnega poveljnika zavezniških sil v Evropi, generala Jamesa Jonesa, začela izvajati predvidoma že v ponedeljek, 29. marca, z dnem vstopa Slovenije v zavezništvo. Kot pojasnjujejo na MORS, se bo Slovenija z vstopom v zvezo NATO vključila tudi v zavezniški integrirani sistem zračne obrambe, vrhovni poveljnik zavezniških sil v Evropi, general Jones, pa je v okviru tega določil sile, ki bodo izvajale naloge nadzora in zaščite zračnega prostora zavezništva za nove članice. Pogrebne slovesnosti v Madridu Predsednik DZ Borut Pahor se je udeležil državne pogrebne slovesnosti za žrtvami nedavnih terorističnih napadov v Madridu. Slovesnost je ob navzočnosti kraljeve družine potekala v tamkajšnji katedrali Almudena. Pahor je španskemu kralju Juanu Carlosu I. v imenu Slovenije izrekel sožalje ob tem tragičnem dogodku. Slovenija ostro obsoja vsakršno nasilje, še posebej pa je zgrožena ob tem nesmiselnem napadu, ki je zahteval 190 nedolžnih žrtev, je poudaril Pahor. Pahor se je spominu na žrtve terorističnih napadov poklonil tudi ob začasnem spomeniku, ki so ga svojci in prijatelji umrlih s svečami in rožami oblikovali na železniški postaji Ato-cha, kjer sta se zgodila dva od štirih napadov 11. marca. Najbogatejši grob iz VI. st. Na obrobju starega mestnega jedra Kranja so arheologi odkrili najbogatejši grob v Sloveniji. Gre za grobišče iz druge četrtine šestega stoletja oziroma iz obdobja preseljevanja narodov, ko so v središču Kranja živeli Germani, je poročal Radio Slovenija. Ob izkopavanju jarka za energetski kabel so našli dve okostji iz prve polovice šestega stoletja in več dragocenosti, med drugim dve srebrni zaponki, dve zlati zaponki s poldragimi kamni v zlatem satju in zapestnico. Okostji bodo arheologi izkopali in jih prepeljali v Narodni muzej na čiščenje, potem pa bosta na ogled v Gorenjskem muzeju. NSi predstavila listo za volitve Predsednik NSi Andrej Bajuk je predstavil kandidatno listo NSi za junijske volitve v Evropski parlament. Nosilec liste je poslanec v DZ Alojz Peterle, na listo pa je stranka po vrstnem redu uvrstila še Ljudmilo Novak, Antona Kokalja, Magdaleno šverc, Janeza Vasleta, Marušo Novak in Jerneja Pavlina. Kot je pojasnil Bajuk, so v stranki pri oblikovanju liste upoštevali razmerje med spoloma, zastopanost slovenskih regij in starostno strukturo. K temu je pritegnil tudi Peterle, ki je omenil visoko javnomnenjsko naklonjenost ljudi stranki. "Mislim, da ni preambiciozno, če rečemo, da hočemo spraviti v slovensko parlamentarno ekipo za pete evropske volitve vsaj en par." Ob tem je nosilec liste izrazil tudi veselje, da NSi pripada trenutno najmočnejši politični skupini v Evropskem parlamentu - Evropski ljudski stranki (EPP), kjer ima veliko prijateljev s katerimi si po Peterletovih besedah deli enake vrednote in cilje glede skupne evropske prihodnosti. „Če bomo mislili po evropsko, potem bomo naše nacionalne interese lahko uveljavljali v institucijah odločanja, kajti misliti po evropsko, pomeni misliti na druge, pomeni misliti na skupnost," je pojasnil Peterle. Ljudmila Novak je županja Moravč, nekdanji župan Vodic Anton Kokalj je glavni tajnik NSi. Docentka na Teološki fakulteti v Ljubljani Magdalena švarc je podpredsednica NSi v Mariboru. Na listi NSi so še nekdanji svetovalec na slovenskem veleposlaništvu v Grčiji Janez Vasle iz Domžal, podjetnica Maruša Novak iz Murske Sobote in predsednik pomladka NSi Jernej Pavlin, ki prihaja iz Kopra. mmmmmmtmmmmmHmKKmmmmmmmmaammmmmMBmmMmmmmBammmMmmmBsammmmmmmxmtammmmmmmammm NOVICE IZ SLOVENIJE SLOVENIJA MOJA DEŽELA ESLOVENIA, Ml TIERRA KURENTI NA IRSKEM Ptujski »Ptuj SKI Kurenti Klub" je z udeležbo na znanem sprevodu po Dublinu na dan Sv. Patrika, ki je na Irskem dela prost dan in tudi državni praznik, zaključil svoj obisk na Irskem. Ptujski kurenti so imeli prav posebno vlogo, saj so kot edina skupina nastopili tik pred začetkom samega sprevoda. Že pred tem pa so v ponedeljek in torek navduševali z nastopom po osrednjih nakupovalnih ulicah. 100-LETNICA ROJSTVA SREČKA KOSOVELA Ob 100. obletnici rojstva pesnika Srečka Kosovela je v Sežani, kjer se je pesnik tudi rodil, v Kosovelovi knjižnici potekal celodnevni simpozij z naslovom Življenja željnost Srečka Kosovela ali kaj sporoča pesnik današnjemu bralcu. - V Ljubljani je v knjigarni Konzorcij potekal Kosovelov maraton, Erica Johnson Debeljak pa je predstavila knjigo Srečko Kosovel: pesni-k in jaz. Ž maratonom so se poklonili spominu na tega plodovitega poeta, ki ga je prezgodnja smrt utrgala ustvarjalnosti, in spregovorili o njegovi pesniški zapuščini. Maraton je odprl igralec Brane Grubar, ki je prebral nekaj Kosovelovih zgodnejših in poznejših pesmi, pa tudi nekaj iz Kosovelovega opusa za otroke. Kosovelovemu spominu so se do večernih ur poklonili raznovrstni ustvarjalci in poustvarjalci. * ZA SLOVENŠČINO V enajstih centrih po Sloveniji je potekalo 27. vseslovensko tekmovanje v znanju slovenščine za Cankarjevo priznanje. Udeležilo se ga je več kot 2000 učencev in dijakov osnovnih in srednjih šol iz Slovenije in zamejstva. - Če ne tekmujejo samo zaradi točk, potem se zna zgoditi, da slovenščina ne bo zamrla tako kmalu... Izseljenstvo PO SVE Sl SHARON SAM KOPLJE GROB? Izraelske letalske sile so v Gazi z natančno usmerjenimi raketami ubile ustanovitelja in duhovnega vodjo skrajnega palestinskega gibanja Hamas, šejka Ahmeda Jasina, ko je zapuščal tamkajšnjo mošejo. V Izraelu so zato močno poostrili varnostne ukrepe, izraelski obrambni minister Šaul Mo-faz pa je ukrep izraelske vojske utemeljil z razlago, da je bil duhovni vodja Ha-masa »palestinski Osama bin Laden". Izraelski obrambni minister Šaul Mo-faz je napovedal, da bo Izrael nadaljeval s politiko »likvidacij teroristov". Načelnik generalštaba izra- elske vojske Moše Jalon je dal ob tem jasno vedeti, da bi bila tarči lahko tudi palestinski voditelj Jaser Arafat in vodja libanonskega Hezbo-laha Hasan Nasralah. Vodja Hamasovega političnega odbora Kaled Mašal pa je izjavil, da je izraelski premier Ariel Šaron naslednja tarča palestinskih upornikov in atentata, ki ga bo izvedlo oboroženo krilo skrajnega palestinskega gibanja Hamas, Brigade Ezedina al-Ka-sama. Po njegovih besedah Hamas po ponedeljkovem uboju duhovnega vodje tega gibanja, šejka Ahmeda Jasina, ne namerava izvesti povračilnih napadov na mednarodne cilje, ampak se bo osredotočil na Izrael. SLOVENCI IN ŠPORT Drugo veliko izseljevanje je bilo v zahodno Evropo v rudnike v Porurju. Delo je bilo isto - rudniki in plavži. Tudi tukaj so delavci takoj ustanovili svoja društva, predvsem katoliška, tudi slovenski duhovniki so prišli za njimi (npr. Jože Kastelic). Šele v zadnjih časih pričenjajo ukinjati svoja društva. Veliko je bilo tudi izseljevanje v Egipt. Tja so odhajale predvsem Primorke kot dojilje; tudi one so prihajale nazaj in spet odhajale. V Argentino so prišli prvi izseljenci na vabilo argentinske vlade, ki je pričela z množičnim vseljevan-jem konec 19. stoletja. Prihajali so neorganizirano in izven društev, zato so se hitro izgubili, in jih danes skoraj ni več. Drugi val je bil v času fašizma, ko so se Primorci morali izseliti zaradi pritiska fašizma. Ker so bili že prej delavni v slovenskih društvih, so takoj pričeli ustanavljati svoja, predvsem socialistična društva, šole in igralske družine. Samo manjšina med njimi je bila s Kranjske. Tretji val je bil politična emigracija po drugi svetovni vojski. Drugih večjih emigracij ni bilo. Pač pa so se posamezniki izseljevali po vsem svetu. Tako jih je bilo veliko v Braziliji, kjer so živeli skoraj kot sužnji, nekaj posameznikov je zašlo celo v Rusijo, kjer so večinoma izginili v revoluciji, veliko slovenskih intelektualcev se je na Dunaju poročilo z Nemkami in tam ostali. Tako so se Slovenci raztresli po vsem svetu. Domovina se ni dosti brigala zanje, razen Cerkve, ki je po možnosti pošiljala za njimi duhovnike. V ZDA je veliko tam rojenih vstopilo med duhovnike (vseh je bilo nad 100). Doma je zanje skrbela predvsem Rafaelova družba. Kastelic je ustanovil Duhovno življenje: V začetku ga je namenil za ves svet, kar ni šlo. Vsa množica Slovencev po svetu se je počasi integrirala v svoje države, domovi in društva so dolgo delovali, najprej slovensko, pozneje v domačem jeziku, vse slovensko delovanje je pojemalo. Ostala pa je predvsem zavest o slovenskem izvoru in nekaj splošnih spominov (potica, kranjske klobase itd.). Sele politična emigracija v 50. letih je poživila slovenstvo do danes. PISALI SMO P ROKOMETAŠICE SLAVIJO Rokometašice Krima Ete Malizie so se uvrstile v polfinale lige prvakinj, potem ko so v povratni četrtfinalni tekmi na domačem igrišču premagale rusko Lado iz Toljatija z 29:25. Ljubljanska ekipa je v prvi tekmi izgubila z 21:24. LOKOSTRELCI S KOLAJNAMA Slovenski lokostrelci se z evropskega dvoranskega prvenstva vračajo z dvema kolajnama. Obe so sicer priborili mladinci. Med mladinkami je namreč Meta Kaše osvojila zlato medaljo v compoundu, potem ko je v finalu premagala Italijanko Claudio Benigni s 115:110. Drugo odličje,-in sicer srebrno, so si pristreljali mladinci v ekipni konkurenci, zaostali pa so le za ekipo Danske. Med člani je najboljšo uvrstitev dosegel Matej Zupanc, ki je bil 15., med članicami pa se je z 20. mestom najbolj izkazala Bernarda Zemljak. V ekipnem tekmovanju so Slovenci v compoundu zasedli peto mesto, medtem ko so bile članice ekipno sedme. USPEHI V TELEMARKU Na finalnem telemark veleslalomu svetovnega pokala in mladinskem svetovnem prvenstvu v Beitostolenu so slovenski predstavniki imeli dobre nastope. Pri mladinkah je zlato kolajno osvojila Melanja Šober, pri mladincih pa je Sergej Primožič osvojil tretje mesto, Klemen Žonta pa je bil šesti. Šesto mesto je pri članih osvojil tudi David Primožič, njegov uspeh pa je s petnajstim mestom dopolnil tudi Urban Simčič. - Tudi zadnje preizkušnje so prinesle uspeh . Melanja Šober je osvojila še tretjo kolajno na MSP, David Primožič je v klasičnem telemarku zasedel osmo mesto, Sergej Primožič 22., Klemen Žonta pa se je uvrstil na 31. mesto. Fin de la Primera Guerra Mundial Durante la segunda mitad de la guerra estuvo presente en nuestros lugares el frente del rta Soča. Este hecho trajo consigo una gran cantidad de vfctimas. Si bien Alemania les habfa ofrecido su ayuda a los comunistas rusos y habfa firmado el armisticio, empezaba a sufrir derrotas en el frente occidental. Los E.E.U.U. hacfan su entrada en la contienda. Wilson, el presidente norteamericano, decreto que los pueblos austrfacos debfan decidirse en que pafs querfan vivir. El comite yugoeslavo de Parfs empezo a preparar las interconsultas con los serbios. El Consejo Nacional se unio al Consejo de Zagreb. El dr. Anton Korošec fue elegido como presidente de esa institucion polftica que represen-taba a los eslavos del sur que vivfan en la monarqufa. La artillerfa francesa y el ejercito italiano atacaron el 24 de octubre en el rta Piave. Finalmente el emperador desestimo la jura de fidelidad a la monarqufa que habfan hecho los pueblos. El 29 de octubre de 1918 festejaron solemnemente en Ljubljana el fin del imperio austro-hungaro y la indepen-dencia nacional. Los croatas celebraron el mismo dfa la separacion y declararon que el Consejo nacional pasaba a ser la autoridad maxima del nuevo estado de los eslove-nos, los croatas y los serbios. Este estado comprendfa Dalmacia, Bosnia y Hercegovina, Croacia con Eslavonia, Reka y Eslovenia. A fines de octubre los eslovenos formaron el primer gobierno nacional. En el figuraban los representantes del partido popular esloveno, los del liberal y los del social-democrata. Pogačnik era el presidente. Al mismo tiempo era el vicepresidente del parlamenta vienes. Tema buenas relaciones con el ejercito vienes que iba pasando por nuestro territorio en su camino desde el frente del rio Soča hasta su lugar de origen. A pesar de todo este panorama, segufa latente el peligro. El Consejo de la ciudad de Maribor decidio anexar la ciudad y sus alrededores a la nueva Republica de Austria. Trieste le pidio a la Entente que ejerza la ocupa-cion de la ciudad. OSEBNE TRETJE PISMO DINKA BERTONCLJA Danes, ko odhajamo iz New Delhija, je verjetno zadnjič, da vam lahko pišem daljše pismo. Jutri ob 3 zjutraj bomo odšli z vlakom in nato s kamionom do Bairava. Tam imamo najeto letalo, ki bo odpeljala prtljago, šerpe in nas v Pokharo. Tam se bo začelo pešačenje. Šef šerpov Panang Lama izgleda precej izkušen mož. Bil je že z več ekspedicijami na Mount Everestu, Nanga Parbatu, K2 itd. Tu sem se pa že vsega naveličal. Če bi bil turist, bi morda bilo drugače. A grem v gore. Vaš Dinko Betoncelj MATURA V nedeljo je ponovila SOVA Maturo, ki je skoraj napolnila ciudadelsko dvorano. Že prej smo v nemškem prevodu slišali veliko nemčiz-mov, ki bi jih lahko slovenski oder v Argentini brez škode popravil. Matura je realistična drama z liričnimi in črtičarskimi vložki. G. Špeh je marsikaj črtal, a vseh vzdihljajev pa vendar ne in tako se je matura zavlekla. Imela pa je ta predstava neko odliko: vsi igralci so bili na isti višini in to precejšnji. Ta ekipa lahko mnogo napravi, če bo vso sezono vztrajala pri začetni vnemi. MM RAZSTAVA Na umetniškem večeru na cvetno nedeljo bo prirejena Družinska sreča. V sredo 17. marca se je rodila Nataša Jerovšek, hči Marka in Monike Mehle. Iskreno čestitamo! Poroka. Poročila sta se v cerkvi Sv. Družine v Banfield Maria Lorena Fernandez Jure in prof. Marjan Berčič. Za priče so bili nevesti Carlos Fernandez in Cristina Jure ter ženinu Marija Grbec Berčič in Mirko Berčič. Poročil pa je g. Mirko Grbec. Novoporočencema čestitamo in želimo obilo sreče! Smrti. Umrl je v Rožmanovem domu Jože Sašek (79), v Bariločah Mira Krombholz Ecker (78) in v Slovenski vasi Franci Lipovec (61). Naj počivajo v miru! na Montevideo 850 prva umetniška razstava za Slovence v Argentini. Razstavljena bodo dela Šantla, Vavpotiča, Jakopiča, Jame, Pavlovca, Perka, Bare Remec in drugih. Po govoru predsednika Jurčeca bo krstna izvedba Geržiničeve kantate Balada o materi, doslej največje glasbene stvaritve slovenskega izseljenstva. VESTNIK Glasilo slovenskih domobrancev in protikomunističnih borcev. Letna naročnina je 15 pesov. V zalogi ima broširano knjigo Zgodbe mučeništva Slovencev po 10 $, in v španskem prevodu Historia de un fusilado po 1$, letnike revije 1950, 1951 in 1953, razglednice Maribora in cerkve Marije Pomagaj na Brezjah. Vse lahko naročite tudi v Santerfa y Papelerfa Santa Julia, Victor Martfnez 32, Buenos Aires. Svobodna Slovenija, št 13; 1. aprila 1954 SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE Fundador: MILOŠ STARE / Director: Valentin B. Debeljak / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alojzij Rezelj / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 -C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA / Telefon: (54-11) 4636-0841 / 4636-2421 (fax) / e-mail: esloveniau@>sinectis.com.ar / debeljaktffnetizen.com.ar Glavni urednik: Tine Debeljak ml. / Za Društvo ZS: Alojzij Rezelj / Sodelovali so še: Tone Mizerit, Gregor Batagelj, Miriam Jereb Batagelj, Nadica Grohar, Klara Draksler, Pavlina Dobovšek, Milka Šušteršič Brumen, Gregor Modic. Mediji: STA, Družina, Dnevnik. Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 70, pri pošiljanju po pošti pa $ 95; obmejne države Argentine 110 USA dol.; ostale države Amerike 125 USA dol.; ostale države po svetu 135 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 85 USA dol. za vse države. Čeke: v Argentini na ime,,Eslovenia Libre", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime ,,Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. / Estados Unidos 425 - Cl I0IAAI Buenos Aires Argentina - Tel.: 4362-7215 - Fax: 4307-1953 - E-mail: vilko@ciudad.com.ar FRANQUEO PAGADO Cuenta N° 7211 R. Nac. de la Propiedad Intelectual N° 881153 MALI O TURIZEM Letalske karte, TffWSt rezerva hotelov, najem avtomobilov in izleti po svetu H. Yrigoyen 2742 - San Justo Tel. 4441-1264 / 1265 ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splošna odontologija -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejfa - Tel.: 4464-0474 ADVOKATI Dr. Vital Ašič, Odvetnik Parana 830, 5.nadstr. - Buenos Aires. Prijave na: Tel./faks: 4798-5153. e-mail: estudioasic@cpacf.org.ar DOBOVŠEK & asociados odvetniki. Zapuščinske zadeve. Somellera 5507, (1439) Buenos Aires. Tel/Fax: 4602-7386. E-mail: jdbovsek@perseus.com.ar dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 4382-1 148 - 15-4088-5844- mpoznic@sfanet.com.ar dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Av. Co-rrientes 1250, 5° F, Capital. Torek in četrtek od 16. do 19. Tel.: 4382-9216 Veliki teden v cerkvi Marije Pomagaj Ramon L. Falcon 4158, Buenos Aires Cvetna nedelja, 4. aprila ob 9,30 uri: Blagoslov oljk in butaric, procesija, sveta maša. Slovenske butarice bodo na razpolago. Veliki četrtek, 8. aprila, ob 20. uri: Slovesna večerna sv. maša, prenos sv. Rešnjega Telesa in češčenje po tem redu: od 21. do 22. ure — žene in vsi, ki pozneje ne bi mogli; od 22. do 23. ure — možje; od 23. do 24. ure mladina. Sv. maša bo za žive in rajne slovenske duhovnike. Nabirka za Vin-cencijevo konferenco. Bo ljudsko petje. Veliki petek, 9. aprila ob 19. uri: Prvi del: branje božje besede: dve berili in evangelij, trpljenje našega Gospoda Jezusa Kristusa po sv. Janezu; slovesne prošnje. Drugi del: češčenje svetega križa. Tretji del: sv. obhajilo. Za sklep, križev pot. Nabirka bo za Sveto deželo. Pel bo Mešani pevski zbor San Justo. Velika sobota, 10. aprila ob 21. uri: Slavje luči, bogoslužje božje besede, krstno bogoslužje, evharistično bogoslužje — slovesna maša. Maša bo za vse žive in rajne Slovence v Argentini. Nabirka za cerkev Marije Pomagaj. Pel bo Mešani pevski zbor San Justo. Vse dni bo priložnost za sv. spoved. Na cvetno nedeljo 4. aprila bo v ROŽMANOVEM DOMU OBLETNICA Ob 11.30 sv. maša za raj. Boža in Toneta Šušteršiča in blagoslov zelenja; nato domače kosilo. LEPO VABLJENI! Na cvetno nedeljo 4. aprila lepo vabljeni v Slovenski dom Carapachay Ob 10.30 uri blagoslov oljk in sv. maša Ob 12.30 uri domače kosilo in nagradno žrebanje. Pričakujemo Vas! REŠITEV KRIŽANKE VODORAVNO: 1. ost; 4. svarilo; 10. kolo; 12. sraka; 13. upanje; 15. bosi; 17. že; 18 Au; 19. sin; 20. ima; 22. Nil; 23. alt; 25. mro; 27. os; 29. II; 30. obed; 32. dninar; 34. obesi; 36. toni; 37. skačemo; 38. val. NAVPIČNO: 1. okužimo; 2. sopem; 3. tla; 5. vse; 6. ar; 7. rabi; 8. ikona; 9. las; 11. ona; 14. Juno; 16. iztiril; 19. slon; 21. ameba; 24. liana; 26. rdeč; 28. sit; 31. bok; 32. dim; 33. nov; 35. se. OBVESTILA SREDA, 31. marca: Seja voditeljic osnovnih šol, ob 20. uri v Slovenski hiši. PONEDELJEK, 29. marca: Seja območnega odbora N.Si Argentina-Južna Amerika ob 20. uri v Slovenski hiši. ČETRTEK, 1. aprila: Sestanek Zveze slovenskih mater in žena ob 16. uri v Slovenski hiši. Razgovor z delegatom dr. J. Rodetom: „Med nami v Argentini". SOBOTA, 3. aprila: Redni pouk na Srednješolskem tečaju RMB ob 15.00 uri v Slovenski hiši. NEDELJA, 4. aprila: Cvetna nedelja. Blagoslov butaric, procesije in maše v slovenskih središčih. V slovenskem zavetišču _______________ „Rožmanov dom" ob 11.30 obletnica z mašo in kosilom. NEDELJA, 11. aprila: Velika noč ČETRTEK, 15. aprila: Sestanek zveze sloven- VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI 30. marca 2004 1 EURO 237,93SIT 1 U$S dolar 196,33SIT skih mater in žena iz San Martina, ob 16. uri v Domu. Razgovor s Tonetom Mizeri-tom: „Kirchner, piketeri, prve dame in še kaj". SOBOTA, 17. aprila: Redni pouk na Srednješolskem tečaju RMB ob 15.00 uri v Slovenski hiši. Kafe koncert z nastopom Aleksandra Mežka v San Martinu NEDELJA, 18 aprila: Občni zbor Zedinjene Slovenije, ob 10.30 v Slovenski hiši Srečanje mladcev in mladenk z Aleksandrom Mežkom v Slomškovem domu Ponoven koncert Aleksandra Mežka ob 18.30 v San Martinu. SOBOTA, 24. aprila: Mladinski ples z Aleksandrom Mežkom, ob 22. uri v San Martinu. NEDELJA, 25. aprila: Misijonska tombola v Slovenski vasi. Občni zbor na Pristavi, po maši. COOPERATIVA DE CREDITO "S.L.O.G.A." LTDA (Sociedad Legal Orientadora General del Asociado) Matrfcula I.N.A.C.y M. N° 5380 Bme. Mitre 97 - Ramos Mejfa - Ptdo.de La Matanza - Pcia.de Buenos Aires CONVOCATORIA De conformidad con lo dispuesto por el art.31 de los Estatutos Sociales y conforme con el Acta N° 997 de la sesion ordinaria del Consejo Administrativo de fecha 23 de Maržo de 2004, se convoca a los sehores socios a la Asamblea General Ordinaria, que se realizara el dfa 30 de Abril de 2004 a las 19 horas en el local de la calle Cas-telli N° 28 de la Ciudad de Ramos Mejfa, Partido de La Matanza, Provincia de Buenos Aires para tratar el siguiente: ORDEN DEL DIA 1) Designacion de dos asamblefstas para suscribir el Acta de la Asamblea segun el art.39 de los Estatutos Sociales. 2) Eleccion de la Comision Escrutadora de tres miembros. 3) Consideracion de la Memoria, Inventario, Balance General, Estado de Resultados, Anexos 1 y 2, Informe del Sfndico y del Auditor, correspondientes al Ejercicio Economico N° 43, iniciado el 1 de Enero de 2003 y finalizado el 31 de Diciembre de 2003. 4) Eleccion del Sindico Titular y del Sindico Suplente, segbn lo determinado por el art. 63 de los Estatutos Sociales por el termino de dos anos. De los estatutos: Art. 32 - La Asamblea se realizara validamente sea cual fuere el numero de asisten-tes, una hora despues de la fijada en la Convocatoria, si antes no se hubiera reunido la mitad mas uno de los asociados. Ramos Mejfa, 26 de Maržo del 2004. EL CONSEJO DE ADMINISTRACION Referendum v nedeljo, 4. aprila VSI NA VOLIŠČE! VSAK GLAS JE ODLOČILEN! Nova Slovenija - Krščanska ljudska stranka Nova Slovenija predlaga, da glasujemo _ Vsem prijateljem in znancem sporočamo, da je 22. marca 2004, v starosti 81 let odšel k Bogu JOŽE LEVSTIK Zahvaljujemo se župniku Matiji Borštnarju, ki ga je spremljal v bolezni, za podeljene zakramente in pogrebno mašo. Iskrena hvala vsem, ki ste nas spremljali ob težki uri. Žalujoči: žena Danica Tekavec; sinovi Jože, Dani, Stanko, Milan in Andrej z družinami; hčeri Rozi in Eli z družinama; sestra in nečaki z družinami; svaka in svakinje z družinami ter ostalo sorodstvo.