MOlf ®r- Kako se varujem ' glistavosti ? Kratek, praktičen pouk, spisal rudarski zdravnik dr. Hugon Goldman v Brennbergu pri Šopronju. > Založila Trboveljska premogokopna družba. Natisnila Ig. pl. Kleinmavr & Fed. Bamberg 1904 . š. Kako se varujem glistavosti? Kratek, praktičen pouk, spisal rudarski zdravnik dr. Mugon Goldman v Brennbergu pri Šopronju. Natisnila Ig. pl. Kleinniavr & Fed. Bamberg v Ljubljani. L Kaj je glistavost? Glistavost, na kateri bole¬ hajo večinoma rudarji, delavci v tunelih in tisti, ki tolčejo opeko, izvira od gliste. Ljudje so to bolezen, ki si je niso mogli razložiti, dokler ni ita¬ lijanski zdravnik Dubini leta 1838. zasledil parazitov ali za- jednikov, imenovali egiptovsko bledico, ker so tisti, ki se jih je lotila ta bolezen, zbujali po¬ zornost s tem, da so bili videti zelo bledi. Pri gradnji Sentgott- — 3 — hardskega tunela je zbolelo ve¬ liko tam uslužbenih delavcev; to bolezen so potem zanesli na vse strani. V rudniških jamah, kjer se glistavost lahko razvija kar najbolj, se je pojavljala hitro in je kot kužna bolezen za¬ poredoma napadala delavce v zadružnih rudnikih. Zajednik, ki so ga našli v človeških črevih, je droben čr¬ viček. Samica je dolga kakih 15 mm, samec samo 11 mm. Poslednji je na zadku zvon¬ často napet in se v tem razli¬ kuje od samice, katere zadek se končuje rtasto. Jajca, ki jih samica v velikem številu od- — 4 - klada v človeških črevih, so tako majhna, da jih ni moči videti na prosto oko; njih vsebina je razdeljena na več kroglic. Iz jajca se zunaj člo¬ veškega telesa v blatu samem razvija prosta ličinka ali larva še brez kože; tedaj izmira prav lahko kakor tudi jajca sama. Kmalu pa dobi ličinka kožo, ki jo varuje zunanjih vplivov, tako da utegne živeti dolgo v vodi i. t. d. Samo taka ličinka, ki je v mošnjici, se more razviti v črva. Da se to zgodi, pa mora na kakršenkoli način priti v človeški želodec. Tam že¬ lodčni sok razkroji mošnjico in — 5 — iz ličinke postane zajedalka, ki biva odslej v črevih in sesa kri. Tako lahko doseže starost do šest let. Zdaj samica zopet leže jajca, in proces se vrši kakor prej. Pripomnimo naj, da v človeku samem ne morejo na¬ stajati nove zajedalke. Okuži se rudar tako, da n. pr. v jami male ličinke v mošnjici zanese z roko v usta; tako pridejo v želodec in v čreva. — 6 — II. Varstvo zoper okužitev. Da se človek ne okuži z gli- stavostjo, naj se ravna po teh pravilih: Rudar naj nikdar v jami ne je ničesar, preden si ni rok opral dodobra, vsaj s čisto vodo. Očistijo naj se pa roke, kolikor se da; treba je. celo odpraviti nesnago pod nohtmi, ker je lahko mogoče, da je prav v tej nesnagi kaj ličink. Po storjenem delu naj se rudar umije in naj obleko, v kateri — 7 — opravlja delo in katere se iz- vestno drži dovolj nalezljive snovi, zlasti pa črevlje, zameni z domačo obleko. Ce se ne ravna po teh predpisih, utegne okužiti doma rodbino, kar se je že dognalo v nekaterih slu¬ čajih. Posebno mali otroci, ki mnogo sedajo po tleh, lahko pogoltnejo nalezljive snovi, ki jih je oče prinesel na obuvalu iz jame, in tako zbole. Doma se je treba zopet ko¬ renito osnažiti. — 8 — III. Znamenja bolezni. Ker je črevesni zajednik krvopija, ne more njegova na¬ vzočnost ostati dalje časa brez posledic. Najvažnejši znaki bo¬ lezni so: Bleda polt, bolečine v glavi, omotica, šumenje v ušesih, deravica v želodcu; bolnik tudi neredno opravlja potrebo in čuti splošno slabost; kaj pogo- stoma mu tudi močno utriplje srce. Vsekakor naj se vsak rudar, ki čuti te znake, čim prej zglasi pri zdravniku. - 9 - Čisto napačno je, če se kdo sam zdravi z izvestnimi po- močki, ki so mu bili nasveto¬ vani. Ti pomočki so brez uspeha; čim dalje traja bolezen, tem hujše so njene posledice in tem kesneje izginejo. — 10 — IV. Kako se zal)rani bolezen. Razširitev bolezni, ki je po¬ stala danes rudarjem zelo opasna, se ne da preprečiti in omejiti z ničimer več, če je ne zapreči rudar sam. Varnostnih priprav in poučil bržkone ne pogreša nobena jama, toda kaj pomaga, če se delavci ne ravnajo po njih? Ce rudar pazi na pred¬ pise, ustanovljene z dobrim na¬ menom, ne varuje le samega sebe, ampak tudi svojo rodbino, svoje tovariše in končno svoj obrt — rudarstvo. — u Ker se torej, kakor rečeno, bolezen raznaša zgolj po člo¬ veškem blatu, je treba kar naj- pazneje odpravljati odpadke. Kaj pomagajo najprikladnejša stra¬ nišča, če jili rudar ne upo¬ rablja, ampak odklada blato povsod v jami? Skoro neiz¬ ogibno je potem, da se zajed- niki razširjajo neznano hitro in okužijo naposled vse delavce. In kaj pomaga, ako se stra¬ nišča onesnažijo tako, da so nerabna? Rudar naj torej v prid samega sebe in v prid sploš- nosti gleda v jami na to, da rabi edino določena stranišča, da jih ne onesnažuje in da se — 12 strogo kaznuje vsak, kdor bi ravnal drugače. Če je človeško blato razšir¬ jeno povsod po jami, že samo na sebi provzroča kužen smrad; zato pa je zrak v jami še slabši, kakor je že. če ima v sebi za- jednikove ličinke, prihajajo na orodje, ki leži po tleh, ali na tesarski les in s teh stvari na roko delavcu, da se potem ne¬ izogibno okuži. Kdor se torej varuje in se hoče varovati, mora varovati splošnost. Le tako se posreči očistiti vse doslej okužene jame in jih oprostiti glistavosti. To je seveda težko, a ni nemogoče — 13 — delo. Da se izvrši, morajo so¬ delovati vsi faktorji, med kate¬ rimi je delavec sam na prvem mestu. Naj torej ta poziv ne ostane brezuspešen. Delavec naj voljno posluša naredbe, naj prisili vse tovariše, ki jim ne slušajo, da se ravnajo po pravilih, in naj razvidi, da more pomagati sebi le sam po sebi. — 14 NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA 0 ° 00000502140