TESAR
CARTER
KOT
PIONIR
str. 2
PORABSKI OSNOVNOŠOLCI V CERKNEM
str. 7
ČASOPIS ZVEZE SLOVENCEV NA MADŽARSKEM
Monošter, 5. septembra 1996 Leto VI, št. 18
10 let Folklorne skupine Gornji Senik
SVETEK JE LEPŠI S PRIJATELJI
“Gda se dejte rodi, se stariške bogijo, ka bau z njega. Gda ga krstit nesejo, te že vendrik vüpajo, ka ostane. Gda je že 10 lejt staro, te ga že radi majo, če rejsan je lagvo... Tau dejte, stero se je pred desetimi lejtami narodilo, je Folklorna skupina z Gorenjoga Sinika. ” Tak nikak je začno svoj guč Milan Zrinski iz Beltinec, steri je vodo cejli program. Gda se kakšno dejte rodi, morata boter pa botra to pauleg biti, ka bi pri prvi stopajaj pomagala starišom. Takšen “boter” je biu gospod Mirko Ramovž etnolog iz Slovenije, steri je tistoga ipa večkrat od;
po Gorenjom Seniki, dolazamerko, kak so starci inda svejta plesali. Te plese je potom tistoga navčo mladim to. Botra pa naj bi bila Irena Barber. Ona je tistoga ipa delala kak sekretarka na občini, zatok je pa mladim plesalcom leko pomagala.
Tak pravijo, ka je svetek lepši, če svetiš s tistimi, stere maš rad, steri so ti bluzi. Zatok je folklora s Senika na oblejtnico pozvala svoje bližnje pa dalešnje sausede. Najprvin svojoga “starejšoga brata”, Folklorno skupino iz Beltinec, s stero so pobrateni že deset lejt, pa kak je Milan Zrinski pravo, skurok ne morejo
eden brezi drugoga. Mlajšo spoznanstvo je tisto, po šteri je prišla na Senik Folklorna skupina Mandrač iz Kopra. Z njimi so se Seničani spoznali letos vleti, gda so dva lejpa dneva pre-
živeli pri maurdji. Jubilante sta pozdravila tudi Ansambel Lacija Korgiča z ženskami pa trio Črnko iz Čepinec. Organizatori so pa nej pozabili na tiste to nej, sterim še leko zavalijo,
ka je skupina 10 lejt stara. Zato so na oblejtnico pozvali vse stare člane, steri so gdasvejta plesali pri skupini pa mentore, steri so je včili, med njimi Marijo Rituper iz Murske Sobote in Valerijo Žalig iz Beltinec.
Na konci pa naj ne pozabimo nekakoga, steri bi leko biu “oče” skupini. Tau je Alojz Hanžek. On se je vsigdar brigo za tau, aj skupina ma zavole članov, se je pobrigo za vaje, muziko ptt. Folklorni skupini gratulejramo, želimo jim, aj eške dugo-dugo lejt ostanejo veseli in flajsni plesalci.
-MS-
Kobilje-Nemesnep
CESTA POVEZOVANJA
25. avgusta sta predsednika Madžarske in Slovenije predala namenu 7 km-ov dolgo asfaltirano cesto, ki povezuje naselji Nemesnep v Županiji Zala in Kobilje v Sloveniji.
Leta 1992 sta takratna zunanja ministra sosednjih držav podpisala sporazum o tem, da nameravata Madžarska in Slovenija odpreti na skupni meji štiri nove mejne prehode. Med temi je bil omenjen tudi prehod pri Nemesnepu.
Od omenjenega datuma se na vseh možnih foru-
mih, sestankih, srečanjih obravnava tematika mejnih prehodov ter pomembnost le-teh za obmejne regije. Kakor
narave, kajti v omenjenih naseljih ni potrebne infrastrukture.
Po vsej verjetnosti so se tega “jamranja” naveličali v Nemesnepu, ko so se odločili, da bodo asfaltirali cesto iz lastnih finančnih sredstev, če že pristojni organi tega ne zmorejo.
Arpad Goncz je ob odpiranju ceste govoril o važnosti odprte meje, Milan Kučan je poudaril, da za obe državi obstaja le ena alternativa, in sicer vključitev v Evropsko unijo, kar lahko pospešimo z
dobrimi dvostranskimi odnosi.
Nekateri madžarski mediji so o dogodku sicer poročali kot o odpiranju mejnega prehoda, vseeno pa bodo morali prebivalci Kobilja in Nemesnepa na ta trenutek še malo počakati. Vendar pa imajo pred ostalimi naselji (tudi porabskimi), ki si tako zelo želijo mejnega prehoda, prednost. Oni so se namreč pravočasno spomnili pregovora: “Pomagaj si sam in Bog (država) ti pomore! ”
M. Sukič
se tudi zmeraj poudarja, da za odpiranje novih prehodov ni nobenih načelnih preprek. Obstajajo le težave finančne
2
TESAR CARTER KOT PIONIR
Jimmy Carter je star 72 let in je še vedno pionir. Ne samo zavoljo rdeče rute, ki si jo je zavezal okoli vratu tudi na Madžarskem.
Mi, tu v našem zakotnem vzhodnoevropskem koncu, smo nemalokrat pravi veterani. Velikokrat tudi - pripadniki srednjih in mlajših generacij. Pri štiridesetih se vse pogosteje pogovarjamo o svojih boleznih in resno razmišljamo, kako se bomo upokojili. In kako fino bo takrat, ker nič ne bomo delali.
Jimmy Nasmejani pa je vzel svojo tesarsko sekiro, si naprtal svojih sedem križev, si popravil baseballsko kapo, zavriskal sredi svoje farme in zaukazal: fantje in punce, gremo v mesto Vac na Madžarskem! Tam bomo v enem tednu zgradili deset lesenih hiš, ker jim baje primanjkujejo stanovanja. Ostalih 300 prostovoljcev se je strinjalo z Jimmyjem Smilingom. Že tudi zaradi tega, ker so baje tile Madžari eden najbolj pesimističen narod na svetu.
V zadnjem času se še kako tarna tudi zavoljo tega, da se ne gradijo stanovanja. Kako da je bilo lepo, ko se je za časa socializma gradilo na tisoče in tisoče domov.
Jimmy je najprej bil tesar, nato je postal 39. predsednik Združenih držav Amerike. Bil je takorekoč vladar pol sveta. Ko mu je potekel mandat, bi mimo lahko sedel na svojih lovorikah. Tudi s svojo predsedniško pokojnino bi lahko živel kot ptiček na veji, ne da bi mignil z mezincem. Ne, on je namesto tega začel marsikaj drugega. Od takrat naprej ima ravno tako polne roke dela, kakor je bil zaposlen kot ameriški predsednik, le da se ukvarja z drugimi stvarmi. Med drugim je ustanovil Habitat for Humanity, čemur bi se na grobo lahko reklo: Dom človečnosti. Pri tem gre za ekumensko krščansko pomoč tistim družinam, ki brez pomoči nimajo nobenih možnosti, da bi si ustvarili lasten dom. Udeležba je prostovoljna. Habitat deluje 20 let, prisoten je v 1400 mestih 50. držav. Do sedaj so zgradili več kot 40 tisoč hiš. Hiše Habitat stanejo v Ameriki 36 tisoč dolarjev, na Madžarskem 3-3, 5 milijona forintov. Niso torej zastonj, ne da bi si kdo mislil. Velike so 65 kvadratnih metrov. Samouprava v Vacu je dala na razpolago hišne parcele po ugodnih cenah. Lastniki so se zavezali, da bodo 25 let plačevali mesečne obroke 8-10 tisoč forintov, na gradbišču bodo delali po 500 ur. Pozneje pa bodo 500 ur s svojim delom na razpolago samouprava. -Zahvaljujoč se fondaciji Habitat for Humanity se je prvih 10 družin že tudi vselilo v lesene hiše a la Carte(r). Pustimo zdaj ob strani, da vsa stvar deluje tako tekoče tudi zaradi tega, ker jo vodi bivši ameriški predsednik. To dejstvo že samo po sebi ima veliko reklamno vrednost. Da dela tečejo kot po maslu, je deloma moč pripisati seveda tudi temu, da so njihovo gradbišče vseskozi obletavali roji novinarjev. (Če bi jim vsi priskočili na pomoč, bi mogoče lahko sezidali celo 20 hiš. ) Vendar če odstranimo vse te zunanje atribute (reklama, popularnost), pa vseeno ostane še nekaj drugega.
Konec koncev najbolj bistveno nikakor ni tistih 10 konkretnih hiš v Vacu. Veliko bolj pomembno je to, da so Jimmy and Co. pokazali Madžarom, ki so jih razočarale komunistične prostovoljne sobote, prisiljeni kolektivni duh, lažno poudarjanje skupnosti v primerjavi''s posameznikom, da solidarnost, če prihaja iz srca, nikakor ni nek larifari, ampak velika vrednota. Človeška vrlina. Da ljubezen do sočloveka ni neka sladkobna zmes, ki spada le v svet limonadnih zgodbic, ampak dozirana v pravi meri in ustrezni obliki še kako vredna človeka. In še nekaj: moraš biti dejaven tudi sam!
Mogoče je Jimmy Carter ravno zavoljo te notranje dobrote vedno tako nasmejan, tako srečen? Mogoče pa je tudi res, ne samo vljudnostna fraza, ko pravi, da je bolj ponosen na te hiše kot pa na ta ali oni mednarodni dogovor, ki ga je kot ameriški predsednik spravil pod streho?
Franček Mukič
34. mednarodni kmetijsko-živilski sejem v Gornji Radgoni
SLOVENSKO KMETIJSTVO IN EVROPA
Od 24. avgusta do 1. septembra je v Gornji Radgoni potekal 34. mednarodni kmetijsko-živilski sejem. Največja sejemska prireditev v deželi ob Muri (slavnostni govornik na
otvoritveni slovesnosti je bil predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek)
je potekala pod motom Slovensko kmetijstvo in Evropa, saj se je na njem letos prvič predstavila Evropska unija, predvsem njen kmetijski del. Na sejmu se je zbralo 1500
razstavljalcev iz 30 držav, zanimivo, letos tudi iz Indije.
Pomurski sejem je letos še razširil razstavne površine, tako da se zdaj razprostirajo na 44 tisoč kvadratnih metrih. Na njih sq si obiskovalci lahko ogledali kmetijsko mehanizacijo, živilske proizvode, stroje in opremo, sredi štva za prehrano rastlin in živali ter blago za široko porabo. Težišče letošnjega razstavnega programa je bilo na živilsko-predelolvalni industriji in strojih ter opremi zanjo. Pomemben del sejma je strokovni program. Ob številnih že tradicionalnih razstavah goveje živine, konj, prašičev in drobnice so pripravili še razstavo; nojev, rib in perutnine, razstavo starih vinskih sort iz Slovenije in razstavo slovenskega kmetijskega šolstva.
se
Podpisan memorandum o železniški povezavi Slovenije in Madžarske
IZ LJUBLJANE V BUDIMPEŠTO (IN NAZAJ) PRED LETOM 2000
Slovenija in Madžarska sta se (slednjič) le dogovorili za izgradnjo železniške proge med Mursko Soboto (Puconci) in Zalalovom. Memorandum o železniški povezavi sta v Moravskih Toplicah podpisala prometna ministra Slovenije in Madžarske Igor Umek in Karoly Lotz. To sicer še ni sporazum o izgradnji proge, je pa neke vrste zagotovilo, da državi mislita resno. Zato je tudi predvideno, da bo sporazum podpisan pred koncem leta. Progo naj bi začeli graditi prihodnje leto, prvi vlak pa bi peljal po njej leta 1999. Na slovenski strani bo potrebno zgraditi 24, 5 kilometra železnice (kar bo veljalo okoli 10 milijard tolarjev ali poenostavljeno toliko forintov) na madžarski strani pa bodo morali zgraditi 16
kilometrov proge, vrednost naložbe pa bo med 14 in 15 milijard forintov. Stična točka in skupna železniška postaja je predvidena na Hodošu.
Po enotirni progi (na začetku) in z diesselsko vleko (pozneje, če se odločijo za dvotirno progo, bodo električne lokomotive) bodo vozili tovorni in osebni vlaki s hitrostjo okoli 160 kilometrov na uro. V obeh državah zlasti poudarjajo velik pomen tovornega prometa po železnici. Izračunana je tudi rentabilnost proge, ki je po mnenju neodvisnih strokovnjakov zelo ugodna. Bodočaželezniška povezava bo pomembna tudi za Luko Koper, ki je že zdaj pomembno pristanišče za madžarsko gospodarstvo, in za nekatere druge države v tem
prostoru. Da ne omenjamo posebej prevoza tovornjakov, ki zdaj povzročajo težave na mejnem prehodu v Dolgi vasi in na slovenskih cestah.
Državi morata zagotoviti (še) tisto najpomembnejše, denar. Nekoliko bolje kaže na slovenski strani, kjer so za začetna dela že zagotovili 10 milijonov mark. Glede na visoko stopnjo rentabilnosti, zelo verjetno ne bo težko dobiti mednarodnih kreditov, med drugim tudi iz programov Phare.
O bodoči trasi železniške proge so na slovenski strani že pripravili javno razpravo. Proga bo potekala deloma po nekdanji, leta 1968 ukinjeni progi, deloma pa na novi, zlasti skozi Peskovce in delno v Gornjih Petrovcih.
eR
Porabje, 5. septembra 1996
3
Inda svejta
SVETNIKI V SEPTEMBERI
SVETA ROZALIJA (4 IX. ) devica je živela na Siciliji kak bogata dekličina. Njeni, oča je biu grof. Njej še tau živlenje nej vidlo, zato je vujšla v en barlog par Varaši
Palermo, Tam je živela v srmastvi pa je samo molila vnoči-vodnek. Gda je čütila, ka mergé (kauli 1. 166), je dojlegla na srtéu. Lejvo rokau pod glavo djala za vankiš, v pravoj pa razpatké stiskavala. Tak so go najšli 1614-oga leta, gda je bila v Varaši Palermo küga. Gda so go najšla je küga z varaša preminaula.
ROJSTNI (8. IX. ) I IMENA DEN (12. IX. ) B. D. MARIJE je tö v tom mejseci. Pri nas v Porabji lidgé za Marijo zovejo samo Sveto Mater Božjo. Deklam pa ženskam pravijo: Micka, Micika, Márika. Eške v pesmi je tö tak: “Marija je po pauti
šla/vu rokaj nesla Jezoša..., Micka vu pungradi raužce bere..., Mari, Mari, Marika/tebe pa podje vkanijo... ”.
O žitki B. D. Marije malo piše Sveto pismo. Baug go je že na začetki sveta vöodébro za mater svojoga sina: “Od vekomaj sem postavljena/od začetka, pred početkom zemlje, ” (Preg 8, 23) B. D. Marija se je naraudila v Davidovoj rodbini; Njena roditela sta bila Joakim i Ana. Gda i gde se je njima rodila Marija, ne vejmo. Gda je prej Jezoša rodila, eške nej bila 20 lejt stara. Njeno ime Marija pomenu lejpa, gospa Stariške
so samo eno dejte, njau meli, zato so go dali za ženo žlati, cimermani Jaužefi, šteri je biu starejši od njé. Po smrti sina, Jezoša Kristoša je B. D. Marija eške 11 lejt živejla v srmačkoj držini Jaužefa. Mrla je pod Olivitanskom brejgi - gde zdaj cerkev stogi -, od tistec go je sin
Jezoš Krištoš k sebi vzeu v nebesa.
SVETI MIHAEL (29. IX. ) arkangeu, poglavar “nebeškoga šerega” Angeuge nemajo starišov, nej žlate. Baug ji je stvauro, gda je svejt stva-
uro. Mihael jo angeu čuvar Svete Matere Cerkve. Gda pride konec sveta, na vöke oslobodi lüstvo hüdoga düha:
“In nastala je vojska v nebesih: Mihael in njegovi angeli so se vojskovali zoper zmaja; tudi žmaj sé je vojskoval in njegovi angeli, a nišo zmogli in tudi ni bilo ta nebesih več mesta za-nje. In pahnjen je bil Veliki zmaj stara kača, ki sé imenuje hudič in satan, ki zapeljuje ves Svet; pahnjen je bil na zemljo in njegovi angeli so bili pahnjeni z njim. (Raz 12, 7-9)
          Marija Kozar
Pismo iz Sobote
ZDAJ PA TE ŽE PA VESELO NA DELO
Ja, rejsan, leta ide prouti svojomi kraji, tak kak vsikšo leto. Pá se začne šoula, lidje do začali normalno ojditi v slüžbo in že se čakajo prvi vejkši svejtki, ka si tak malo spočinemo od dela. Te pa, gda si spočinemo, mo palik delali in čakali prve vejkše svejtke, ka si pa tak malo spočinemo za nouvo delo. Potistin pa mo palik čakali na prve vejkše svejtke. Ja, tak je tou s ten delon, za steroga pravijo, ka je napravim človeka. Če je delo napravim človeka, te pa rejsan ne ven, Sto si je delo vözmislo? So si pa zato lidje vözmislili puno mijsli o deli in okouli dela.
Edna takša stara slovenska moudra misel pravi: Sto ne dela, naj ne gej. Vrejdi, mogouče je tou rejsan tak, ali istina je ta, ka tisti, steri ne dela, nemre gesti, zatou ka si tou gesti nemre zaslüžili. V tej nouvi časaj pa je pri nas dosta lüdi brezi slüžbe in si kumaj kaj za pod zoub zaslüžijo. Zato ge pravin tak: Sto ne dela, naj bar gej:
Drüga takša moudra je iz bole novejši časov, iz Socializma: Deli časi in oblast. Tou pomejni, ka trbej delo častiti in spoštüvati in ške kormanj, steri de nas naprej pelo, njemi trbej dati v roke. Najbole zanimivo pri vsen ton pa je tou, da so si tou moudro misel vözbrodili socialistični političari, steri so tak nigdar nej delali in so bili Uni naš kormanj. Te Zdaj tou tak vövijdi, ka so uni edini delali, meli so kormanj pa ške častili smo jih kak kakše bogouve.
Ške edna takša moudra iz tistih časov: Delati, delati, delati in samo delati. Vö so si jo zmislili tisti, steri so o deli samo brodili. Če bi biu ge tiste čase tan in bi ge emo vse kunce v svoji rokaj, bi si vözbrodo takšo: Gesti, piti, rad se meti in včasi delati. Če bi si takšo steri te zrnislo, mijslin, ka bi socializem ške dugo nej šou grbanje brat.
Cerkev od dela tö fči. Nej glij tak, kak so nas fčili o ovih časaj, dapa skoro gnako: Moli pa delaj! Tou, ka pomejni moliti, tou znamo vsi. Zdaj pa, kak je s ten delon? Je tou delo samo tisto delo, stero pejneze slüži ali pa ške kakšo drügo delo? Mogouče tisto lejpo delo, stero deco dela? Ali pa takšo delo, stero iz človeka manjaka napravi? Ali pa tisto delo od steroga se ne smé gučati?
Moja tašča Regina, trno čedna ženska, se zavolo toga sploj ne sekejra. Če dela nega, ga najde ali pa ga komi vkradne, te pa ga med nas raztala pa pravi: Ge san svoje delo naprajla!
______________________________MIKI
Muzej Savana	ZAKLADI
V počastitev 1100. obletnice prihoda Madžarov v Karpatski bazen je bila 17. avgusta v Sombotelu odprta razstava z naslovom “Zakladi Železnega komitata”. Izbor najlepših iri' najbolj reprezentativnih predmetov iz arheološke, etnološke, naravoslovne, knjižne, likovne, lokalnozgodovinske zbirke muzejev in drugih ustanov (županijski arhiv, škofijska zbirka in knjižnica, Narodni muzej, sombotelska Galerija) ter zasebnih zbiralcev - na ogled je do 31. decembra.
Ob zakladih Madžarov so simbolično predstavljeni tudi zakladi narodnostnih manjšin in etničnih sku-
pin. Leta 1880 je bilo namreč le 49 % prebivalstva Železne županije madžarske narodnosti. Nemcev je bilo 34 odstotkov, Hrvatov 4 %, Slovencev 13 odstotkov. Romi (cigani) so živeli pomešani z drugimi narodnostmi, za-
to njihovega števila niso mogli določiti. Danes ži-
vijo Hrvatje, Nemci in Slovenci v 31 naseljih županije, Romi pa še vedno mešano v več naseljih. SLOVENCI so edina avtohtona narodnostna skupnost na Madžarskem, v Karpatskem bazenu so se naselili že pred prihodom Madžarov (896).
NEMCE (obrtnike, rudarje in kmete) je naseljeval na Madžarskem kralj Geza II. od 12. stoletja naprej. Večina jih je bila naseljena po turških časih. Naselitev HRVATOV so podpirali zemljiški gospodje, ki so imeli posesti tudi na Madžarskem (družine Zrinyi, Frangepari, Batthyžny, Erdody, Nadasdy).
Pred Turki je zbežalo na Madžarsko v 16. stoletju okrog 60-100 tisoč Hrvatov.
ROMI (cigani) izvirajo iz
severne Indije. Od tam so se razkropili po celem svetu med 5. in 10 stoletjem. Na Madžarsko so prišli v 15. stoletju. Njihov vodja je bil “vajda” (vojvoda), ki so ga izvolili Romi sami, toda potrdil ga je zemljiški gospod.
Na razstavi v Muzeju Sa-varia predstavljajo ljudsko umetnost teh narodnostnih skupnosti naslednji predmeti:
-žličnik z Gornjega Senika (Slovenci)
-tkani trak za prevezovanje povoja (Nemci) -izrezljan zabojček za britvico (Hrvatje)
-gumbi s suknjiča “vajde” Romov
Marija Kozar
Porabje, 5. Septembra 1996
4
OD
SLOVENIJE...
September je tu. Z začetkom šole pa se je končala tudi glavna turistična sezona, s katero pa mnogi turistični delavci v Sloveniji niso preveč zadovoljni. Tudi politiki se vračajo na svoja delovna mesta. V naslednjih dneh bo še vroče, saj se parlamentarne volitve bližajo.
Kdaj
parlamentarne
volitve?
Čeprav ima slovenski predsednik Milan Kučan še nekaj časa za razpis volitev (prvi rok je bil 10. avgusta, zadnji pa bo 9. oktober), se še ne ve, kdaj bodo letošnje parlamentarne volitve. Večina parlamentarnih strank se je v pogovoru s predsednikom zavzela za 10. november kot dan volitev, izjema je bila le Socialdemokratska stranka, ki se z Milanom Kučanom ni želela pogovarjati.
Kljub vsemu pa se je predvolilna bitka že začela razplamtevati. V Sloveniji je trenutno registriranih 24 strank. Zanimivo je, da je bilo ustanovljenih tudi nekaj območnih strank. Nekatere od njih naj bi na volitvah nastopile kot koalicija.
Poljski predsednik v Sloveniji
Slovenijo je obiskal poljski predsednik Aleksander Kwasnievski v spremstvu številnih gospodarstvenikov, ki so sodelovali na poslovni konferenci slovenskih in poljskih gospodarstvenikov. Predsednik Kwasnievski pa se je pogovarjal z vsemi vodilnimi slovenskimi politiki na čelu s predsednikom države Milanom Kučanom.
Tujci rešujejo turistično sezono
Julija je bilo v Sloveniji 108. 594 domačih turistov, kar je skoraj za šestino manj kot lani v enakem obdobju, zato pa je bilo 98. 115 tujih turistov, kar je za 12 % več kot julija lani. Očitno so Sloveniji bolj naklonjeni tujci, saj jih je bilo v sedmih mesecih 470. 331 (šest odstotkov več kot v enakem obdobju lani), domačih pa 561. 737 (minus štiri odstotke v primerjavi z lanskim obdobjem).
ELVIS PA PEČENI PIŠČANCI
Jajaaa?!
Vej pa don nej
Brezi nausov. V starom japanskom Varaši, v Kyotoni geste en mali brejg. Pravijo, ka so tü pokopali več stau ali več gezaro nausov, štere so Japanci dojzrezali Korejčanom. Tau se je Zgodilo za Hideyoshina v 16. stoletji. V preminaučaj lejtaj so zemlau z ništarnoga drugoga “brega nausov” na Japanskom z velkimi ceremonijami odpelali v Južno Korejo. S tem so prej Korejce prosili odpüščanje. - Baug dragi so za Hideyosina že tö meli takše ostre shogun naužce, štere zdaj televizijske reklame kažejo?
Zvün séba od ovi zvün Zemle. V Nevadi v Meriki so eni glavni poštiji dali ime Autopoštija za tiste, ki živejo zvüna Zemle (Extraterrestrial Highway). Zato prej, ka na taujoj mesti dosta lüdi vidi neznane leteče objekte, ufone. Skor polonje Amerikancov prej vördje, ka gestejo ufonge. Nej dugo so tri moške zaprli, ka so steli bujti nikše bürokrate, šteri so prej dopistila ka ufonge pri njij leko dojsedejo. Gestejo pa takši tö, šteri so prej videli s teleskopom, ka Elvis Presley pečene piščance gej na Uranusi. - Samo naj skrb má na piščancine kouže, v šteroj prej dosta koles-terina geste! Nej ka bi ga te urajže kouže ger spat djale, če ga že droge nejso mogle?! Istina boli. Tajski ministrski predsednik Kanchana Silpa-archa je büu v živom televizijskom programi. S sebov je
emo svojo malo čerko tö. Ta pa je te gnauk samo začnila gučati, ka “Moj ata sefelé probleme má, ge bi bila rada, če bi moj oča škem prva püsto tau politiko. Meni je že vse više, ka... ” Tü go je Oča zgrabo za rokau, pa vöodvlejko iz studiona. - Živa vragica v živi oddaji?
Osem mlajšov de vodila? Mandy Allwood (31) iz Anglije je v zadnji pet lejtaj mejla eno dejte, en abortus, eno pa ji vkraj odšlau. Lani je mejla eno lübezen - ki je brezi dela, pa go jo že püsto -, pa si je zbrodila, ka bi dobro bilau od njega meti dejte. Dala si je napisati vrastvo Metrodin, štero pomaga, ka ženske leži zanosijo. Njej sé je preveč dobro posrečilo. V svojoj črvej má osem mlajšov! Zdaj pa te ne dá valati padarom, ka nede mogla žive in zdrave poroditi vse osem. Takše eške nej bilau na svejti. Nikši novinarge so
go eške nahujštrali, pa ji obečali penaze: škem več porodi, tem več penaz dobi. Če bi vse šlau po sreči, te 150 milijonov dolarov. - Če bi je devet mejla, bi človek don brodo, ka je vendrak kakša pripovest. Oxigen bar. Dvej ženske so v Torontoni v Kanadi odprle prvi bar z oxigenom na svejti. Če človek má 15 merikanarski tolárov, te leko dojsede v en ledemi fotel, v naus ma nutri zvežejo dvej plastični cejvi (tak, kak v špitalaj smrtnoma betežniki). Po tej dobiva 20 minut 99-procentni čisti oxigen (luft). Zmejs leko gleda lejpe akvariume. Leko si vöodbaréte če škete luft, šteri dene po citromi ali pa má mentolosko sago. - Ovan dvejm babam bi nej trbölo malo pamet vözluftati?
“PREOZKE SO STEZICE... ”
Ves Andraž leži po Maribori, pod velkim bregaum, Oljko. 25. augustuša je ta ves veltji svetek mejla. Trinajsto leto organizirajo kulturni program “Družina poje” (držina popejva). Letos so pozvali 24 slovenstji držin s cejloga rosaga, zvön toga iz ítalije pa z Vogrskoga. Pred dvejmi lejti je z Gorenjoga Senika Vogrinčičeva držina bila s svojov žlatov. Organizator g. Slavko Pižom nas je letos proso, če bi pá leko šli z eno velko držinov. Gnesden bi trno težko bilau najti takšno držino, v steroj je več generacij - od dejdeka do vnuka - pa bi rada popejvam stare porabske naute. Gora smo poiskali držino Győrvári na Gorenjom Seniki. Vejmo, ka tatica Ilonka popejva v cerkvi, tri (h)čeri (Agi, Marta, Aniko) pa v pevskom zbori Avgust Pavel. Vsi se leko valijo z dobrim glasom. Samo, ka je tau eštja itak malo glasov, sploj pa brezi moškoga glasa. Začnili
smo špekulejrati, kak bi se dalo iz žlate vtjüpsprajti vekšo držino. Tatica Ilonka sé je podala za tau. Vtjüp je sprajla pet lidi: Marijo Gyeček, Anico Kainc, Andraža
Gyečeka, Andraža Mižera pa Marijo Mižer. Potem so se začnili pripravlati. Vö so si mogli odabrati tri stare porabske naute pa navčiti vtjüp popejvati. Meli so dva tjedna. Nej so šanalivali čas pa trüd.
Stau velko držinov smo se napautili v Andraž, gde so
nas z veltjim veseljem čakali. Program je bijo vanej na športnom igrišči. Gvüšno, ka lüstvo ceni te den, bilau nas je telko, ka smo eštja brejg napunili. Škoda,
ka je g. Kučan na Madžarsko mogo titi, etak je samo njegva žena g. Štefka leko prišla. Program se je začno s povorko (felvonulás). Oprvin je gorastaupila Pižomova držina. G. Pižom je vönajšo te svetek pa ga od tistogamau vsakšo leto vtjüpspravi. Vsakša
držina je popejvam pesmi iz svojoga domanjoga kraja. Takšen občutek (érzés) smo meli, kak če bi na kakšnom dobrom koncerti bili. Držina Győrvári je prišla na red 8. Malo so se bojali z menov vred. Vej pa oprvin gorastaupiti pred telko narodom, je nej vseeno. Gda so začnili popejvati pesem Preozke so stezice, se je Porabski svejt aupro. Zapopejvali so eštja Zeleni se travca kraj Dunaja pa Rožiko. Narod je bijo najgeri (zanimala jih je) na porabsko rejč. Dobili so velko ploskanje. G. Slavko je pa bijo tak zadovolen z njimi, ka je že Zdaj pozvau na drügo leto. Vej njim je tau dalo volau. Kakšna Škoda, ka te prave stare porabske pesmi mladi več ne poznajo. Ne znamo ceniti zavole tiste vrejdnosti, ka eštja mamo v Porabji. Rada bi lopau za(h)valila cejloj “držini", najbola pa tatici Ilonki, ka so se redno pripravili za nastop.
Klara Fodor
Porabje, 5. Septembra 1996
Fr. M.
5
POTRPLIVNO DELO PRNESÉ SVOJ “SAD”!
Lüdje smo Večkrat tak, če se kakšo delo -malo ali velko - lepau opravi, na kratke samo telko povejmo: “Lepau je bilau, ” ali “dobra je bilau”. Tak pravimo, kakoli zatok znamo, da delo tačas, ka se obredi, dosta stopajov košta. Med tejmi stopaji je pa paut nigdar nej gladka. Človek se večkrat potekne ali ga pa nistarni podvržejo. Gestemo, steri po tistim več ne Odimo po tistoj pauti, Baugi vala pa gestemo takši tü, steri se ne bojimo, če se malo zmlatimo, če nam včasik volau vzemejo.
Držina, stero vam škem notpokazati, leko povejmo, da ma potrplivost. Etak pa, če rejsan nej vsakši den, po dugi lejtaj ozrejli “sad”, steroga so čakali. Tau tü dobra Znam, da si dosta lüdi tak misli, ka Zakoj pá trbej pisati od Lalina Hanžeka pa od njegve držine. Vej pa nji vsakši pozna. Tau je istina, samo ka bi Zdaj od nji malo ovak pisala, kak je vsakši pozna.
Lali Hanžek je z G. Senika, ranč tak kak njegva
žena Agi. Stariške ma več ne živejo. Njegvi oča je bio gnauksvejta predsednik na G. Seniki, mati je doma delala pa je bila pevka seniškoga zbora. Zenini stariške živejo, v vesi gazdüjejo. Zakonski par dva deteta ma, vekša, Agi je 19, Viki pa 11 lejt stara. Lali Hanžek šaulsko künjo vodi. Agi pa že 23 lejt v varaškoj židanoj fabriki dela, stera je gnes v italijanskij rokaj, zové se LUROTEX.
Gda sam k hiši prišla, se je tak vidlo, ka nikoga ne najdem doma. Pomalek je Agi naprej prišla. Vnoči je delala, etak si je pa Popodneva eške melo doj počinaula. Pitam go po
možej, ona me lepo zové, aj dem za njauv. Par metrov od iže Lali pa mala Agi kosita med djablani. V časopisi Porabje ste že šteli, da se je Lali pred dvej lejtaj vzeo zatau, da nika nauvoga napravi. Iz Slovenije so ponüdili pomauč, nauvafele djablano, stere bogate radijo. Nigdar sam eške ta nasad (ültetvény) nej vidla. Zdaj sam pa skurok korenjé pognala, gda sam tau zaglednila. Te djablano so nej takše, kak mi- pozna-
mo. Te SO: tak nagausti posadjene kak grauzdje pa tak rastejo tü. Samo gnako majo nisterne vejke, tam pa tak visijo gor djaboke, kak da bi je na kakši količ gorpoveso. Vejke je kumaj držijo. Lali je emo za tau zemlau, depa emo je velko batrivnost tü, gda je tau začno. Pravo mi je, ka se že ideta investicija vöplača, mogoče že hasek tü prnesé. Steri ste eške nej vidli nasad, ga poglednite. Vidli te, ka je k tomi deli potrejbna cejla držina pa eške dosta druge pomoči. Gda že sedimo v künji, je malo spitavan. Sploj dosta lüdi te tak pozna, ka ti vodiš ša-
ulsko künjo. Na gnes kak stoji tau delo, Vejpa znamo, ka je vsepovsedik malo pejnaz. “Künjo je samouprava od šaule vkraj vzela. Cejlak smo samostojni, ge sam Šef. Proračun je nej zavolé, moremo tak gazdüvati, ka ne smejmo doj zavertivati. ”
Te slednja lejta ste dosta naprej Prišli. Znate naprajti ruski bije (svédasztal), Vsefale toplo (h)rano. Küjate domače jesti pa po madžarskoj šegi tü: V tauj künji sé je obrnaulo že dosta gezer lüdi, med njimi Vogrski pa slovenski državni predsédn ik, različni visiki funkcionari, kulturne skupine. Čüjem, ka gostüvanje že tü vse več küjate. Tau vas leko obrani?
“Brez toga bi že do tejga mau tü nej mogli gordržati künjo, tak mislite. Letos je že-tü dosta programov bilau. Zaman sam bio na dopusti (szabadság), vsigdar je nika bilau pa smo delali v künji. Tüj delo pa cajt ne smejš šanalivati. ” 25. augustuša šte meti svetek. G. Seniško folklorna skupina je 10 lejt stara. Vsakši zna, da tau skupino od začetka ti vödiš. Bili so žmetni pa lekejši dnevi, lejta tü pri skupini. 10 lejt je nej malo. Na te lejpi jubilej si vöpostavo 9 parov. Tü so bili vaši najbaukši padaške, folklorna skupina iz Beltinec. Iz Kopra ste tü meli goste pa dosta drüge. Zdaj, gda je vse tau za vami, ka mi leko povejš? Vrejdno je bilau?
“Tau bi samo sploj na dugi leko tapravo, ka vse se je godilo 10 lejt. 1985. leta so me mladi prosili, naj je vodim, oni bi radi plesali. Ge sam se vzeo za tau. Gnes tak pravim, kakoli je dosta mantranja pa trplenja bilau, je vrejdno bilau. Bilau je tak, ka je moja žena tü plesala, 3 lejta. Tistoga reda so se nej zavolé najšli mladi. Zdaj mi pa že (h)či Agi pleše 3 lejta. Mladina se je lepau vküp zbrala. Pri strokovnom deli smo se dosta mogli trüditi. Pomagali so nam Beltinčari pa Mirko Ramovž. Tej 10
lejt smo dosta lejpoga doživeli. Mislim, tau nas vküp drži. Ojdli smo po Austriji, po Sloveniji po Madžarskom v različni krajinaj. Dosta skupin smo spoznala”
Lepau je bilau od vas, da ste na jubilej pozvali vse tiste, steri so pred tejm plesali v skupini. Od nji sam čüla, da mislijo na tiste cajte sploj z velko nostalgijo. Vsi so želeli, da naj skupina dela pa živé tadala. Kak ti misliš, Vodo je boš tadala?
“Sploj mi nej napamet prišlo, ka taknjam. Po tej lejpi prireditvi smo pa eške več mauči dobili za delo. Moja držina me pri tom tü pomaga. Brez nji bi tau nej mogauči bio naprajti. ”
“Vsi moremo aldüvati za tau, ” pravi Agi. “Če bi ge tistoga reda nej plesala, bi ma biti nej tak tolerantna bila. Takši svetki nam znauvič mauč dajo, da áldüjemo cajt pa delo na kulturo. ”
Čüla sam pa, da se mala Agi pripravla na univerzo v Ljubljano. Agi, kak si si ti tau zbrodila, da se boš v Sloveniji včila?
“Gda jam v 3. razred ojdla v gimnaziji, te je prišla profesorica Erika Köleš-Kišš včit slovenščino k nam. Nas, ki smo se včili slovenščino, je ona nagovarjala za univerzo v Sloveniji. Na tau je pa eške tau tü vcuj prišlo, ka je lani pri nas bila 2 kedna edna mlada študentka iz Kamnika. Ona mi je tü dala volau pa mauč za tau, da sam sé glasila (prijavila). ” Malo je eške tau daleč, liki itak te pitam, računaš po univerzi nazaj pridti?
“Sploj rada bi nazaj prišla. ”
Eške smo si dosta pa dosta prpovejdali, žau vse je nej mogouče napisati. Gda sam se poslovila, Lali je samo telko pravo: “Dobro bi bilau,. če bi našo delo povejm eške. bole uspešno bilau, naj bi lüdam malo baukše bilau. ”
I. Barber
... DO
MADŽARSKE
Prireditve
-13. septembra bo gostoval Pevski zbor Avgust Pavel z Gornjega Senika v Rušah na reviji pevskih zborov.
-Na avstrijskem Štajerskem bodo imeli 14. septembra prireditev z naslovom “Praznovanje ob izzvenevanju poletja”. Na prireditvi, ki jo organizira Kulturno društvo Člen 7 v Potmi, bo nastopil tudi Ansambel Lacija Korpiča in ženski kvartet.
-15. septembra bo Radio Murski val v sodelovanju Zveze Slovencev na Madžarskem ter Državne slovenske samouprave snemal oddajo Nedeljska kuhinja. Snemanje se bo začelo ob 11. uri, ob domačih skupinah bo nastopil tudi ansambel ŠARM iz Slovenije.
Najlepše mesto v Železni županiji
20. avgusta je Monošter prejel naslov “najlepše mesto v Železni županiji”. Komisija vsako leto podeli ta naslov ne le za mesta, temveč tudi za vasi. K naslovu pripada milijon forintov, ki ga mesto lahko uporabi za olepšanje okolice.
Blagoslovitev
kapelice
Med Rabakethelyem in Žido (poleg Monoštra) je 25. avgusta sombotelski škof blagoslovil kapelo, ki so jo postavili v spomin na mladega kaplana Janoša Brennerja, ki so ga neznanci brutalno ubili 1. 1957.
Manj šol in manj učencev
Na Madžarskem se je začelo šolsko leto s 1. Septembrom. V šolskih klopeh bo sedelo malo manj kot milijon učencev in dijakov. Letos jih je 350 tisoč manj kot pred desetimi leti.
Porabje, 5. Septembra 1996
6
PAUT S PRIJATELJI V PEŠT
17. augustuša sam dobila telefon iz Male Nedelje. Ludvig Rudolf, predstavnik kultumoga živlenja v Mali Nedelji, me je pozvau. Pravo je, da namé in iz Števanovec 2-3 lüdi čakajo, steri bi šli z njimi 19. augustuša na izlet v Budapešt. Tau paut njigvi cerkveni zbor organizira in bi sploj radi bili, če bi od nas nistarni tü z njimi bili.
Znano je, da so Laci Korpič in ženski kvartet pa števanovske pevke lani že štrtič bili pri Mali Nedelji na kulturni prireditvi “Srečanje ljudskih pevcov in goslarov”. Te lejte so dobre bile za tau, da smo se dobra spoznali pa so se naprajle prijatelstva.
Zdaj, gda je že te lejpi izlet (kirándulás) za nami, smo Vesele, da smo sprejele vabilo. Nam je te den dosta nauvoga pa lejpoga prneso. Najoprvin nas je tau pre-senečilo (meglepett), da v Sloveniji ovak organizirajo izlete kak pri nas.
KOMPAS, ki se spravla s turizmom v Sloveniji, je kompletno ponüdbo emo za te den. Gda smo stanili počivat, smo ranč nej napamet vzeli pa so že na stolaj meli friško gesti pa piti. Kavo, pe-
civo, salame, sire, šonko, zelenjavo pa vejga baug, ka vse so ponüjali.
Meli so s seboj takšega vodiča (idegenvezető), steri je našo državo tak pozno, ka smo se mi samo leko sramovali. Tak po pauti, kak v Budapešti je po drovnoma vse znau, vse pokazo. V
Budapešti - velko mesto je - tak Vodo autobus, ka smo nindar nej zablaudili, Prišli smo vsigdar po tistoj ulici pa po tisti potaj, štere so nas pelala do cilja. Nej nam je trbelo z autobusa skakati
pa spitavati, gde je tau ali tisto. (Žau, z našimi šoförami se tau rado zgodi, če staupijo vö z rosaga. )
Znano je, ka se je rosag pripravi na svetke, na 1100. oblejtnico. Tak so organizirali naš program tü, da bi iz toga največ vidli. Bili smo na Citadeli, na gradi, v
baziliki. Poglednili smo Trg herojev (Hősök tere), zidino parlamenta. V baziliki so meli zgučano, da do meli svojo mešo v 9. vöri. (Z nami je bio župnik iz Turnišča, on bi mešüvo. ) Žau, zavolo objektivni zrokov smo samo v 10. vöri Prišli k baziliki, gde se je te začnila madžarska meša. Gda je meša minaula, te je cerkveni zbor iz Male Nedelje začno peti. Bazilika je bila puna lüdi, steri so ojdli not pa vö. Gda je zbor začno spejvati, vsakšomi noge
so se doj zgrabile pa so lüdje samo poslüšali pa gledali.
Po obedi smo se poslovili od Budapešta. Nazaj smo šli blüzi Balaton. Gospaud Sekereš je od te pokrajine tü na drovno vse znau pa raztomačo lüdam. Ovak je pa dobra volja bila na autobusi, tak ka smo nikšo trüdnost nej čütili, gda smo že na drugi den rano domau Prišli.
V imeni Iluš Terplan pa Magdalene Bartakovič se lepau zavalimo našim prijatelom.
I. Barber
NAŠE PESMI
JAZ PA EDNO DEKLICO MAM
Jaz pa edno deklico mam, nemam jo rad jaz sam, drügi k njej odijo, mene vkrej gonijo, meni tak žmetno za njo.
Zaj pa edno pištolico mam, nabiti sigurno jo znam, pištol’ca bo počila, naja razločila, teče po hižici kri.
Dekla, dekla, dekla ti, li sama si kriva ti,
Vesela sva bila vküp, vince sva pila al’
Zdaj sé pa krvi napij.
(Gorenji Sinik) zapisala: Vera Gašpar ilustracija: -mkm-
TIŠINA - SMO NA SVETEM KRAJU
Na uredništvo Porabja smo prejeli zanimivo napisano razmišljanje o obisku enega izmed žalostnih krajev smrti v Sloveniji - Kočevskega Roga - kjer so po II. svetovni vojni zmagovalci -novi oblastniki - obračunavali z drugače mislečimi. Zapis v celoti objavljamo.
V sončni julijski nedelji se približujemo Kočevju. Dolgo smo že nameravali na to bolečo pot, pot, po kateri se je vila reka ljudi po drugi svetovni vojni v smrt. Jagode rožnega venca polzijo med prsti. “Ki je za nas krvavi pot potil... ” Ženski glas v avtomobilu prekinja brnenje motorja. Glasno molimo. Duhovnik nam ljubeznivo kaže pot.
Po makadamski cesti Kočevskega Roga se približujemo kraju smrti. Zgovorna tišina. Na deblih dreves tu in tam napis: “Tišina - smo na svetem kraju. ” Ob ograji prvega brezna več ljudi z rožnim vencem v rokah. Nekateri smo tu prvič. Žalostni obraz žene se obme k meni: “Imate koga tu? ” me vpraša. “Ne, prišli smo pokropit kraj bolečega spomina, ” ji pojasnim. “Tu sta pobita moja dva brata, ” nadaljuje in spet moli. Za nami prihajajo drugi, starši z dojenčkom, nekaj mladih in starčkov, ki se opirajo nanje, zadnji na bergljo. Prižigajo sveče in berejo napise na vencih ob breznu. Darovali so jih pokojnim sotrpinom preživeli, ki so se nagi in sestradani srečno rešili iz kočevskih brezen. Na veji plapola slovenska zastavica, ob njej pa vatikanska z napisom: “Oče, potrdi nas v veri. ”
Pospravimo suhe rože in dogorele sveče. K lesenemu križu, ki ponazarja trpljenje tisočerih mučencev, mladih in starih, bolnih in onemoglih, položimo šopek cvetja z našega vrta in prižgemo svečo. Tiho molitev spremlja šumenje kočevskih gozdov in spevi ptic kot večna neizpeta melodija za vse, ki so se morali tu na grozoten način posloviti od sveta.
Za nami je Kočevski Rog, kraj, ki kakor drugi kraji smrti na Slovenskem, za javnost odkriti šele po državni osamosvojitvi, še vedno nima urejenega obeležja. Obeležja kot opozorila današnjim in prihodnjim rodovom, da brat naj nikdar več ne dvigne roke nad brata.
Oče, potrdi nas v veri, da bi spoznali, da je zločin zločin in da je o njem v zgodovini možna le ena resnica.
Špela Sobočan
Metod Frlic: Razpelo
Porabje, 5. Septembra 1996
7
OTROŠKI SVET
KAJ JE TAU?
Kak sé zové na Gorenjon Siniki na Dolenjon Siniki.
v Ritkarovci......
na Verici.........
v Števanovci......
v Andovci.........
v Slovenskoj vesi...
v Sakalauvci......
Kak so nücali.....
Rešitev iz številke 15/96
skobec - železna past, ki zgrabi žival s čeljustmi csapóvas - vas csapda, melynek kávái közé szorul az állat
Tak sé zové: na Gorenjom Siniki, v Ritkarovci, na Dolenjon Siniki: skópec, v Števanovci, na Verici, v Andovci, v Sakalauvci: skopac, v Slovenskoj vesi: škuopac
Tak so nücali: s skopcom so lovili lisice, djastrike, djazbece.
PORABSKI OSNOVNOŠOLCI V CERKNEM
Zveza kulturnih organizacij Slovenije je dolgo let organizirala slovenski bralni tabor za porabske narodnostne osnovnošolce. V letošnjem poletju jim je ponudila novo možnost, Poletno šolo slovenskega jezika, ki so jo že petič organizirali za zamejske Slovence. Organizator letošnje Poletne šole slovenskega jezika v Cerknem je Ministrstvo RS za šolstvo in šport v sodelovanju z Zvezo kulturnih organizacij Slovenije. Cena udeležbe na Poletni šoli je bila 600 DEM, vsota je bila porabljena za prehrano, prenočišče, izlete, vstopnine za muzeje in za športne dejavnosti otrok. Ministrstvo RS za šolstvo in šport ter ZKOS pa sta pokrila stroške za izvedbo programa. Ta prispevek je bil še najmanj dvakrat tolikšen kot prispevek staršev.
Otroci so prispeli iz Avstrije, Nemčije, Italije, Velike Britanije, Bosne in Madžarske. Bilo jih je 32, od tega 8 porabskih ter en fant iz Budimpešte. To so: Gabriella Gašpar, Edina Ropoš z Gornjega Senika. Zoltan Kovač,
Norbert Dončecz iz Števanovcev, Žužana Šulič in Nikoletta Vajda iz Monoštra, Anita Vajda, Reka Hirnök iz gimnazije ter Jurij Lukač iz Budimpešte. Zanje je ceno
poletne šole pokrila ZKOS, potne stroške in osebno zavarovanje pa Zveza Slovencev na Madžarskem.
Vodja Poletne šole je bila ga. Dragica Motik, svetovalka Zavoda RS za šolstvo, ki ima s tovrstnimi dejavnostmi že veliko izkušenj. Cilji Poletne šole slovenskega jezika so poleg pridobivanja, bogatenja in utrjevanja jezikovnih zmožnosti otrok v slovenskem jeziku tudi spoznavanje oz. doživljanje slovenskega naravnega in kulturnega okolja, spoznavanje kulturnih vzorcev v Sloveniji, kulture prehranjevanja, odnosa do kulturnih in naravnih dobrin... Pouk je potekal dopoldne v osnovni šoli. Pri pouku so otroke razdelili v tri skupine, glede na stopnjo znanja slovenskega jezika. Poučevali sojih učitelji, ki poučujejo slovenski jezik v Nemčiji in Švici. Vsi trije učitelji imajo s poučevanjem slovenskega jezika kot drugega jezika dolgoletne izkušnje z otroki slovenske narodnosti v tujini.
Porabske otroke smo pred-
lagali na začetni tečaj. Njihova učiteljica je bila ga. Marjanca Klepač. Bila je zadovoljna s svojo skupino. Delali so uspešno, pridno, zelo so se potrudili. Poletna
šola se je končala s predstavitvijo štirinajstdnevnega dela.
Vsaka skupina se je pripravila. Moram priznati, da je najboljši program predstavila skupina začetnikov. Učiteljica ga. Marjanca jih je vestno pripravila. Zapeli so pesem o Poletni šoli, igrali na inštrumente, zaigrali lutkovno igro. Bili smo ponosni nanje.
14. avgusta so se poslovili od mesta Cerkno in novih prijateljev. Prosila sem jih, naj svoja doživetja sami napišejo v časopisu Porabje. Do zdaj smo dobili le en članek.
K. Fodor
* * *
Letovanje v Sloveniji
V šoli sem zvedela, da se lahko prijavimo na poletno šolo v Slovenijo, kjer bomo spoznavali slovenski jezik. Prenočišče smo imeli v Hotelu Cerkno; od tam smo videli velike hribe. Zelo nam je bila všeč okolica. Vsako jutro smo imeli zajtrk ob osmih, potem smo se napotili v šolo. Razdelili so nas v tri skupine. Člani naše skupine so bili iz Nemčije, Avstrije, Bosne, Italije in iz Madžarske. Nas je vodila Marijanca Klepač. Ta učiteljica nas je učila mnogo novih pesmi.
Po kosilu smo imeli prostočasne dejavnosti, kjer smo igrali tenis in košarko ter smo hodili na bazen in igrat z lutkami. Po okusni večerji smo lahko gledali televizijo ali smo šli plavat.
Imeli smo tri izlete. Hodili smo v različne muzeje in smo pogledali rojstni hiši Franceta Bevka ter Simona Gregorčiča.
To letovanje je bilo zelo zanimivo in koristno.
Žuža Sulič OS Monošter
ZAČETEK ŠOLSKEGA LETA NA
GORNJEM SENIKU
Porabje, 5. septembra 1996
Foto: K. Holec
NIKA ZA SMEJ

Če je pa tüj sveklau
Naš Laci se je etognauk fejs nacuko. Kak je etak v noči klepo domau, gnauk je tau napamet vzeo, ka so nikši penazge cingali na pauti, zgübo je pejnaze. Tak po 50 metraj - gde je posvejt goro - se je potülo pa isko. Ranč je tam ta išo njegvi dober padaš pa ga pito: “Laci, ka pa iškeš? ”
Laci načemerasta etak pravi: “Ka iškem, ka iškem! Pejnaze sam zgübo. "
Padaš pa: “Pa si je tüj zgübo? ”
Laci: “Nej tüj, tam ozajek. ” Padaš pa: “Pa te zakoj tü iškeš? ”
Laci pa: “Zakoj, zakoj? Ti si pa tak butasti! Zatok, ka je tü sveklau. ”
Ka je šega?
Naš Vince pa Ivan sta nika velko pregrejšila, na teltja, ka so je na smrt osaudili. Gda so je že pelali obešavat, stanejo, rabelj (hóhér) najoprvin štrik na Vincena šinjek povejsi. Vince vöpogledna iz štrika pa etak pravi Ivani: “Ti, Ivan, ne vejš kakša je šega? Trbej takšoga reda tomi kakšo mito dati? ”
Kapüsto tü gej
Zdaj ka so počitnice, deca je doma. Mati malomi Lujzeki že ne vej, ka bi küjala. Etognauk je fajnsko kapüsto naprajla z mesaum. Gda naš mali Lujzek vcuj sede, samo mesau vöprberé iz kapüste. Gda tau mati vidi, ma etak pravi: “Lujzek, Lujzek! Vej pa kapüsto tü gej, kapüsta je ranč tak dobra kak mesau. ” Lujzek pa: “A, kaj pa mama. Če bi tau tak bilau, te bi že psauvge cejlo kapüsto na mezevaj pogeli. ”
1. Barber
PORABJE
ČASOPIS ZVEZE SLOVENCEV NA MADŽARSKEM
Izhaja vsak drugi četrtek
Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Deak Ferenc ut 17., p. p. 77, tel.: 94/380-767
Tisk:
SOLIDARNOST Arhitekta Novaka 4 9000 Murska Sobota Slovenija
Po mnenju Ministrstva za kulturo št. 415-715/93 mb z dne 3. 11. 1993, se časopis PORABJE uvršča med proizvode, od katerih se plačuje davek od prometa proizvodov po 13. točki tarife 3 zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92).
ISNN 12187062.
Časopis izhaja z denarno pomočjo Javnega sklada za narodne in etnične manjšine. e-mail: mukics@ind.eunet.hu