275 številka.
..Edinost" irh»in <1v ji U rut na rimi. rasmi nedelj in praznikov, ljut ruj in zvečer oh T. uri. O ponedeljkih in po praznikih iriiHtn oh uri zjutraj,
Nameni 11:1 xnn<H :
Obe icdanjl na leto . . ,	y i •—
Za samo večerno tadmiie . .. TJ- — Za pol leta.Četrt let« in n« meneč mzinerno.
Naročnino je plačevHti naprej. Nh naročile brez priložene naročnine »e mihhvh ne ozira
Na drobno se prodajajo v I'rutu zjut-, ranje Številke po 3 nvč. večerne Številke po 4 nvČ.: ponedeljak? z jutranje številke po 2 nvč. I/.ven Truta po 1 nvč. več.
Izdajatelj in odfnvurni urednik Fran O o d n i k.
Brzojavna in telefonična poročila.
(Novejše veati.)
lin nuj 1. Danes so we posvetovali ol>rtni, pravosodni in narodno-gospodarski odsek. Nemška napredna stranka je imela predpoludne sejo.
HII ll il j 1. (Zbornica poslancev.) Med ulo-gaini se nahaja predlog Schoiiererjanca Kittela, glasom katerega I »i imel biti jedini razpravni jezik nemški; tudi interpelacije in predlogi naj l>i se sprejemali le v nemškem jeziku v stenografi?,ni zapisnik. Jro je predlagal, naj so predloži načrt zakona o obdačenju terminske trgovine na žitni borzi.
Zbornica nadaljuje debato o nujnem predlogu poni. Kubika glede podržavljenja poljskega gimnazija v Tešinu. Glavni govornik za predlog je Kwiezy, glavni govornik proti predlogu Heeger.
Po tem je .sledilo več popravkov. Nujnost Ku-bikpvega predloga je odklonjena.
Na dnevnem redu je prvo čitanje začasnega proračuna in budžeta. Foleher (Sehdnorerjanec) priporoča izločitev Galicije in ožjo zvezo Avstrije z Nemčijo. Govornikova stranka ne l»o glasovala za proračun. — Prihodnja seja bo jutri.
Dunaj 1. Narodno-gospodarski odsek je sprejel resolucijo posl. Herksa, katera pozivlje vlado, da predloži čim prej zakon o Volilni pravici glede trgovinskih in obrtnih zbornic.
Vojna v južni Afriki.
London 1. Glasom lista »Dailv Mail« so Boerci zapustili okolico Kimherleysko ter se podali proti Spitztouteinu, da napadejo Metlmena. Poprej so razstrelili most na južni strani mesta.
Bruselj 1. Transvaalski poslanik dr. Levds vzdržuje trditev, da Angleži najemajo Kafre za vojake.
P O I) l> 1 fS T 1«: K
V težki uri.
Hpisnlu K n p r i v h.
Nikogar nimam, nikogar na vsem božjem svetu !
Toliko ljudij, nobenega človeka!
O Bog!
V duši mi je hudo, srce se mi trga.
Vse strasti orjejo po meni in nikoga ni, ki bi mi pomagal.
Sama, sama !
Mati, kje si ?
Ti bi morala umeti sree svojega otroka, ti bi mi morala liti balzam v dušo!
Mati, mati!
Kako sem kričala po tebi, po milini tvoje mehke ljubezni! V tvojem naročju bi se odpočila, na tvojem srcu bi vsnula v miren sen.
M ali, kako sem to klicala !
Ti nisi vedela, kako mi je duša hlepela po tebi. Legla bi se ti bila k nogam in hvaležna bi ti bila, če bi smela ležati tako pred teboj v skrbnem varstvu materine ljubezni.
A ti me nisi u mela. Kadar se te je hotelo okleniti moje mehko, mlado srce, odpahniln si me od sebe, in kadar bi mi bila z jednim toplim pogledom ublažila dušo, pretvarjala si z svojimi trdimi besedami moje srce v kamen.
!>nt. v >olu)to 2. «ltT»»iii!>ra IS99.
Lastnik konBorcij lista „Edinosti".
Politični položaj v Avstriji.
Govor poslanca dra. Mate Laginje na občnem zboru pol. društva „Edinost".
Sinrni g)>or!
Kar bom v kratkem navajal na tem shodu, morda ne bo v nijedni točki neznano onim, ki se bavijo z čitanjem novin in ki kolikorsibodi premo-trivajo politično življenje. Novega pomenljivega, osobito koristnega za naš narod, žalibog, ne morem povedati. Dovolite mi vendar, da v malih, kratkih potezah narišem sedanji položaj, osobito parlamentarni položaj, ki vlada sedaj. V to, menim, pa je potrebno, da posežemo dalje nazaj in da v kratkih potezah narišem postanek in razvoj te države, kajti sedanjost in bodočnost prihodnjih narodov ali držav ne smeta biti drugo, nego rezultat, konec onega, kar je bilo v prejšnjih vekih in v prejšnjem življenju. —
Ona lepa ženska, katere kip poznate vsi, ker stoji v vrtu pred južno železnico, se je večkrat udala in si je tako pridobila kraljestvo ('eško, Hrvatsko in Ogersko; nazaduj.' si je pridobila Poljsko kraljestvo, ki je bilo razdeljeno vsled nesloge njega sinov, in s tem je Avstrija pridobila tudi veliko deželo, katero imenujemo Galicijo.
Znano vam je tildi, da so vladarji pojedinih držav do najnovejših dob gledali, da so kolikor mogoče vso drž. oblast imeli v svojih rokah, da so oni sami krojili zakone za svoje narode in da so izvrševali te zakone po svojih služabnikih — ministrih. Do pred malo časa, do pred 50 let nazaj, moramo reči splošno, da je 1 >£ 1 v Evropi vladni princip: a b s o 1 u t i z e m. Malo po malo je prišlo do ustave. Nekatere državesojo uvedle radovolj no, druge države pa po sili; posili one, ki so mislile, da se mora dati narodom kolikor le mogoče manje slobode za
1 Voaj XXIV.
Ogla«!
•»e računalu no vrat ah v itetitu. /.n »ei'-krmno naročilo « pri mer »i m popustom. Pumihum. osmrtnice in javne zahvale, donim^ nirlt«*i itd računajo po ponuditi,
V*i doni»i tim pošiljajo uredništvu. Nefrankovani doptai -«e ne sprejemajo. Kokopiti ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oiii»~e <<pie-jem:i upnnnUt»a. Naročnino in i>irln«e
je pliirevuti loco l"i-*t.
I red nisi »o in liskiirioi -<e nuli«|«iH v ulici ('arintia -iv. I*?. I'pravtiišlvu. odpravnini t a in * preje »unij* insemtov
v ulici Moliti pitvolo Siv. d, II. midstr.
Nitisnila tiskarna konsorcija lista „KdiooAt" v Tratil.
njihov razvoj. Taka država je bila tudi naša ; ona je delila pravice samo tedaj, kadar je morala. Leto lHliO. smo dobili v Avstriji svobodomiselno ustavo. Po letu lHiV.i., po porazu naše države pri Solferinu, ko je ista zgubila veliko deželo, se je tudi Avstrija domislila na malo svobode narodov ter je v letu 1 H|>() izdala oktoberski diplom. Ta diplom je znamenit spis vladarjev, [»o katerem bi bile vse pokrajine same zase reševale "se svoje posle; samo nekatere najzuameniteje stvari bi se reševale skupno v parlamentu. Par mesecev potem, ko se je videlo, da Madjari niso zadovoljni s tem, v februvarju IHlil, je izšel takoimeuovani tebruvarski patent, ki je ustanovil centralni parlament za jeden, naš del Avstrije, a v drugi polovici je pustil slobodne roke — Madjarom! Ta načelna sloboda, priznana v februvarskem patentu, je leta 1H<>(> — ko smo bili zopet pošteno namlačetii dovedlu do tega, da je nastala nagodba z Ogersko in da je bila velika monarhija razdeljena na dva velika dela : dobili smo, kakor pravijo nemški časopisi, >cine Monarchie aut' Kiindigung« - državo na odpoved t. j.: dokler se ne zazdi eni ali drugi strani, da odpove pogodbo. Kajti ta nagodba velja le od H) do 10 let. Vsakih deset let se določa kvota, to je odstotek, ki ga obe polovici morali plačevati za skupne potrebščine.
Duvalizem ni nobena sreča za slovanske narode; koliko već velja (o za nas Hrvate in Slovence, ki se smatramo za eno pleme in za brate, ki le v skupni prihodnosti morejo najti jedini ]> o g o j svoji e k s i s t e n e i (Burno pritrjevanje.), svojemu narodnemu obstanku.
Smešna, ali žalostna resnica je, da Slovenec onkraj Reke ne more najti službe in se čuti kakor tujec, ako je stopil čez potok. A obratno je žalostno, da duhovnik, zdravnik itd. iz Hrvatsko v naših krajih ne more najti službe. S temi razme-
Mati, še nikdar ti nisem očitala, zakaj mi nitji bila to, kar bi mi morala hiti, sedaj ti očitam !
Sanja sem! Strah me je pred seboj, pred svetom, pred življenjem. Moja vroča, mlada kri mi strastno vre po žilah in življenje me mikajoče vabi v svoje krilo. Duša mi omaguje, sree mi je raztrgano in /.mučeno.
O Bog, kako sem trudna in bolna!
Zmaga ! Ha ha!
.Je li to zmaga!
Telo mi je sve razbito in bolno, duša /mučena in trudna do smrti. Mir!
Ah, to ni mir! To je resignacija nemoči, to je ona hipna tiliota vihre, kadar se po divjem razsojanju za trenotek umiri, da potem še z večjo d i vj ostjo zavibra čez plan.
Jokala bi, da bi mi krvave solze teklo iz oči, izdihala bi, dokler bi mi glas ne zamrl v hripavem ječanju.
Trenotek se mi zdi, da sem zgubila zmožnost čutiti, v naslednjem mi vse peklenske muke razjedajo srce.
Obup, kes, energija, ljubezen, strast, pogum, udanost v osodo, divja odpora, vsi čuti od najmi-lejcga do najblažjega, od najplemenitejega do najbolj divjega igrajo na občutljivih strunah mojega srca divje pesmi svojih orgij.
Mati!
Ko bi te imela, mati !
A žena, ki me je rodila, ni imela srca za me. Vse najboljše je ubijala v meni, najnežnejše mi je gazila z nogami. Menila ine je blažiti, a z svojimi trdimi, surovimi rokami usejula mi je trnja v dušo.
Mati, zastonj te kličem.
Ti me razumeš manj, nego sleherni na ulici, manj bi mi mogla dati toložbe, nego oni, ki so se mi smejali, ko sem jim tožila svojo bdi.
Sla sem k njim, da pod sočutnimi pogledi izjočem svojo bdi, a oni so se mi smejali !
i I aha !
Nervozen nasmeh na mojih ustnih so videli, v oči mi niso pogledali, kjer so se mi prelivale solze.
Prišla sem k njim, da jih prosim sveta, da slišim prijaznih, tolažilnih besed. Kako bi bila rada zdrknila na tla, naslonila glavo na stol iu izjokala enkrat vse muke in ves strah svoje duše. A oni so se mi smejali in njih besede so se glasile;, kakor tragikomično nagovarjanje otroka, ki se boji zaslužene šibe.
In bila sem sama in revnejša, nego kdaj poprej.
Sama sem bila in strah me je bilo sebe iu svojih mislij.
In takrat sem se spomnila vseh pravljic in
EDINOST
Večerno izdanje.
GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO.
Telefon »t*. M70.	4 flVC.	> edinosti Je m»t
rami se Hrvatje in Slovenci ne morejo/udovoljiti: to je ntiSe t e m e I j no stališ č e. < M tega stalila ne odnehamo. Vendar pa montmo računati z <>ko| »ostmi, oh katerih so se ustanovile te razmere, ker živimo v njili.
Tako prihajamo do našega parlamentarnega položaja. Veliko vprašanje tega dela monarhije, ( islitvanske , je odvisno od rešenja vprašanja češkega. Naši h nitje < Vlii so (Kliei : Slava češkemu narodu !), kakor Vam je /nano, mnogoštevilen narod, ki živi v .'t deželah, narod, ki se je vrlo povzdign I po svoji inteligenciji in industriji, in osobito narod, ki je holj nego kateri drugi slovanski narod ueepil in vsadil v sive svakega svojega sina, vsake svoje hčere, neizbrisen čut ljubezni do naroda. (Frenetično ploskanje.) To je glavni razlog, zakaj je češko vprašanje najglavnejše /a rešenje drugih vprašanj v Avstriji; okolo tega se vrtijo vsa ostala vprašanja Avstrije.
Da ne gremo predaleč, vzemimo zadnji dve leti, ter bomo videli, da je povsod uplivalo le češko vprašanje na vso delavnost parlamenta in uradnikov, tako, da je ostalo brezvspcštio vsako drugo delovanje, ki se ni oziralo na omenjeno vprašanje. Dokler ne ho oinajena naša ljubezen do Cehov in naše zaupanje v njihovo delegacijo v parlamentu, moramo želeti, da se to vprašanje reši čim prej na njihovo korist in da začne država enkrat delovati na rešenje drugih vprašanj v Avstriji, na rešenje velikih ekonomu i h razmer. •— Kako naj se to reši? Kako stališče naj zavzemamo mi?
Cehi so v parlamentu na stališču državnopravne opozicije. Njihovo stališče je to, da hočejo postaviti svoje češko kraljevstvo v okvirju Avstrije in da hočejo reševati svoje posle sami v svojem češkem dež. zboru v l'ragi. A vzlie temu, da stoje uatem stališču, so Cehi šli vendar v avstrijski parlament in so s tem za nekoliko pjpustili od svojega stališča, kakor so popustili Hrvati in Slovenci, ki stoje na temelju programa hrvatske stranke prava, ki kaže, da je jedina mogoča zdrava bodočnost Hrvatov in Slovencev: z j e d i u j e n j e v j eden veliki u a r o d. (Viharno pritrjevanje.) Vsaki zastopnik, ki se udeležuje delovanja v parlamentu, mora složiti svoje delovanje tako, da z jedne strani ne oškoduje svoje državnopravne misli, svojega načelnega stališča, a z druge strani <la vendar računa z elementi, ki so dani, in da po moči gleda pozdigniti in pospeševati blaginjo dežele, katero zastopa v prvi vrsti. Ako bi se videlo v tem, da je tako politično delovanje nepravo, da je smer jednoga jedinoga zastopnika kriva, ta jedini zastopnik hi mogel smatrati to za nezaupanje, hi moral zapustiti delovanje v središčnem parlamentu in bi moral ostati negativen, ker drugače se ne da ničesar dobiti za narod. Ako se oziramo na praktično delovanje, moramo računati z nazori strank v parlamentu in po tem odločiti se za večino ali manjšino, kakor zahtevajo koristi naroda.
Razmere v parlamentu so, žalibog, le 1111-
pripovedk o dobrih, blagih materah, ki z nežno roko blažijo bolesti svojih otrok.
In spomnila sem se tehe, mati, a mesto lju-bezni mi je jeza in trpkost plahi v srcu.
Ne, ti mi nisi bila mati!
Da si mc sitila, da si mi dala kruha, ali je to dovolj?! Ah, moja duša je bila lačna, lačna ljubezni in dobrote. Ti mi nisi gladila las, nisi mi božala lic; ne, tepla si mi dušo z strahom in so-vražtvoni.
In zdaj, v tej težki uri, se mi vzdigajo očitanja v mojem srcu. O mati, težka so in bridka!
Lines li, česa si me oropala, ko si mi vzela sebe?! Koliko krasnih, lepih čustev si mi zamorila ! ?
Ali, ne, saj me ne umeš!
In jaz ti odpuščam!
Ne, nisi samo v meni poniHudrala najlepše ; sebe si okrala še bolj, sebi si zatrla vse one lepe, nežne cvetko otroškega srca, katere bi ti innče dehtele.
Sama sem, a tudi ti si sama!
In v tej svoji bolesti se dviga v mojem sreu usmiljenje - za te.
Zakaj si ogradila svojo dušo s trnjem?!
Glej, zdaj bi se najini srci medsebojno ogrevali v prijetni toploti ljubezni, zdaj ti zmrzujes sama in meni teko solze v zapuščenosti.
Ah, ve hudobne, črne mis'i, pustite me!
videzne ter videz je le, da bi bila večina izrecno slovanska in manjšina nemška. Kaje bi rekel, tla obstoj i ti v parlamentu dve veliki skupini, katerih eno bi imenoval desnico ali večino, drugo levico ali manjšino. Načela, po katerih se ti dve skupini razi i kujeti, so ta-le : na jedni strani priznava desnica na podlagi svojega programa v«ej državi neke neobhodne potrebščine, brez katerih ne bi mogla obstati, tako, da more država kakor velik organizem delovati naprej, a druga točka tega programa je ta, da hoče desnica razširiti avtonomijo dežel in istodobno proizvesti jednako p ravnost vseli narodov; s tem v zvezi je vzgoja mladine na krščansko - nravni podlagi in veči upliv katoliške cerkve, kakor ga želi sosebno ena stranka večine.
< )glejmo si sedaj stranke, i/, katerih jo desnica sestavljena:
Središče, na čelu mu opat Treuenfels, z 0 glasovi, Mladočelii z lil, Kolo poljsko s .").*), naša slovanska krščansko-narodna zveza s .'}."», katoliški Nemci z '2 7 in češki veliki posestniki z 1'.) glasovi; skupaj je torej v večini ali desnici 201 gas. Številno bi sicer to ne bila še večina parlamenta; a skušnja tiči, da kndar-koli te stranke skupno glasujejo o kakem vprašanju, navadno imajo večino. To pa zato, ker so druge stranke še veliko manj jedine mej seboj, nego stranke na desni.
Levica pa je sestavljena iz nastopnih strank : Iz Luegerjeve ali krščanko-socijalne stranke z 27, nemške napredne stranke z 516, ustavovernih veleposestnikov z 2H, Sehnnererjeve skupine z X, slobodne nemške zveze (Maiitlinerjeve stranke) z U in nemške ljudske stranko 41 glasovi; skupaj jo v levici torej I 10 glasov ; torej ima levica znatno manje glasov, nego jili imajo stranke desnice. Ali : često se dogaja, da postane levica večina, ker gla-! siijejo žnjo še druge skupine. Posebm. se to rado godi, kedar gre proti Slovanom ; tako postopajo n. pr. zlasti naši ljubi tukajšnji prijatelji, katerih menda ne treba imenovati — saj jih poznamo!
Nadalje je v zbornici še 20 divjakov, to so taki poslanci, ki ne pripadajo nobeni stranki in od katerih lil navadno glasujejo z levico.
Parlamentarni položaj je tak, da v izvestnih vprašanjih dobiva vlada gotovo večino tudi brez nas; to pa sosebno tedaj, ko gre za našo kožo.
Zato je nje položenje dosti lažje, nego se navadno misli, in to iz razloga, ker razmerje mej velikimi skupinami parlamenta ni jasno in razbi-streno.
V drugih" državah, kjer je samo jeden narod, se stranke delijo navadno le v dve veliki skupini, n. pr. v liberalno in konservativno, v imperialistično in republikansko, v federativno in (oderali-! stično, a pri jednih in drugih vidimo patrijotizem I in pripravnost žrtvovati vse za svoj narod in za državo, da so moramo temu čuditi. Ali kar jih loči, so velike ideje: v kaki smdri naj se država razvija v bodočnosti ? Pri nas toga ni. Pri nas stoji stvar tako-le : ako so pokaže vlada pripravljeno, da bi za nekaj časa zadovoljila Nemce, tedaj glasujejo vsi Nemci zanjo in mi smo v manjšini ; ako se pa vlada pokaže prijazno načelom večine, pa je položaj negotov in dvomljiv.
Dragi bratje, v tem vprašanju morate priti I na čisto, in nafta dolžnost je, da govorimo jasno.
Vzroke, zakaj desnica nima tiste parlamentarne važnosti, kakor Iti jo morala imeti po številu, najdemo v sledečih momentih: v strankah večine same so neke ovire. Tako stoje naši bratje, zastopniki na/oda češkega, kakor sem že omenil, na državnopravnom stališču. Na stališču namreč, ki pravi, da hi glavna opravila naroda morali oni I sami reševati v Pragi, v svojem deželnem zboru. To stališče jih zadržuje, da v parlamentu na Dunaju ne predlagajo toga ali onega zakonskega načrta. ki bi se moral tam proizvesti in kateri zakon bi moral veljat, za vso državo. Isto je s Poljaki. Poljsko kolo je vsekakor znamenit klub, ki je, moram reči, zadnjih ;>() let sem zmerom odločeval v Avstriji. Pa kadar gre za to, da se uredi kako stvar v parlamentu, da bodo zadovoljni tudi Malo-rusi, ki so z nami v zvezi, tedaj so Poljaki domišljajo takozvane deželno avtonomije in oni bi hoteli, da rešijo svojo stvar v Lvovu. Zakaj to? Ker so v Lvovil absolutni gospodarji, a v parlamentu bi lahko propadli z svojim predlogom. Slična je stvar z nemškimi katoliki, na čelu katerih stoji posl. Kathrein, ki ima sedaj v stranki prvo be-
sedo. (V bi se hi la ta stranka v zada nji h dveh lotili tako trdno držala skupnega programa desnice, kakor bi bilo to tudi v njenem interesu, mi bi danes bolje stali v Avstriji, in bi bilo rešeno jezikovno vprašanje, katero že dve leti razjeda temelje državo, a za katero ni videti še niti početka kakega rešenja.
Ali, kakor rečeno, nemški katoliki se ne držo vsikdar dovolj trdno programa desnice. Malo zato, ker se sami čutijo Nemce, in malo zato, ker so jih drugi radikalni življi začeli hj»odrivati, so se katoliški Nemci splnšili in niso dopuščali, da bi jezikovno vprašanje prišlo na tapet in rešilo pravično za vse narode. Drugih manjih ovir, katere je delala stranka kat. Nemcev v desnici, nočem razlagati, a so resnične; gospod vitez Na-bergoj, moj osebni prijatelj, bi vam mogel potrditi to iz prejšnjih časov (Posl. Nabergoj pritrjuje.) Pozicija je danes taka: danes desnica ali večina je Slovanom naklonjena, ali ne more v parlamentu izvesti nobenega zakona, ne more napraviti ničesar odločilnega, ker prav za prav nume/ičmi večina ni., — Na drugi strani pa obstoji manjšina ali levica iz Nemcev preraznih skupin in programov, ki so so združile samo v ta namen, da se postavijo proti velikemu vprašanju v Avstriji, namreč, proti temu, da pride vsaki Slovan do svojih pravic.
Pozneje se gotovo razdvoje bolj, nego smo razdvojeni mi. Absolutno nemogoče je, da bi se Lueger mogel za več časa pogoditi z drugimi strankami levice, z stranko n. pr., katero vodi kakov Kaiser, ali Schonerer, ali Mcnger. Ideje, ki vodijo posamično stranke levice, so si tako nasprotne, da mi nimamo niti pojma o tem, kaka razlika je mej njimi. O n i so se združili proti Slo vati o m, kakor so zložni Italijani, kadar gre proti nam; ali čim so čutijo sigurne, kakor tukaj v Trstu ali v Istri, so precej delijo in cepijo in postajajo veliki politični nasprotniki; v času nevarnosti pa se zopet združujejo vsi skupaj proti nam. Ta kombinacija Nemcev, združenih proti nam Slovanom, je za nas pogubna in vrlo nevarna, kajti ta kombinacija nam dokazuje, da Nemci k a kor n a r o <1 h o č e j o pri d o biti v Avstriji
0	n o ti a <1 m o č, k a t o r o j e d o s e d a j v z-d r ž e v a 1 a 11 e in š k a b i r o k raci j a. — Ker je v naši monarhiji igral nemški jezik poglavito ulogo, so ni vpraševalo, je-li uradnik Slovenec ali Čeh ; navidezno so bili Nemci, ali v resnici so bili le posebna kasta za-se. In ono gospodstvo, katero jo imela ta birokracija nad narodi, to hočejo sedaj Nemci izvrševati ktlkor narod; to pa je bolj nevarno, nogo premoč birokracije. Kajti v odločilnih časih, čc hodi uradništvo krivo pot in proti želji naroda, se vendar vladar vzdiga in daje svoje zapovedi, da se stvar more spremeniti od večera do jutra.
Nekaj taoega smo leta I Stil. doživeli na Hrvatskem. Zvečer je narod še trpel pod pritiskom gernianizatoričnih uradnikov, a že naslednjega dne sino dihali drug zrak in smo čutili, da smo v slobodni državi. To je bilo odvisno od najviših elementov ; ali. tako, kakor ti elementi lahko zapovedujejo birokraciji, ne morejo zapovedovati vsemu narodu, ako je zavladala v njem jednotna ideja.
Nemški narod se hoče postaviti na krivo sta-lisče, da bi zavladal nad nami in da nas uniči ter da bomo mi inferijorno pleme človeškega rodu. Za nekaj časa se avstrijska vlada — pa bodi to Clarv, ali Peter ali Pavel — moro posluževati teh elementov proti nam, ali za vodno ni mogoče. Ali vlada, ki misli dalje od nosa, se ne more naslanjati na Nemce kakoršni so danes, ker Avstrija
1	m a od 15 o g a j i <1 a n o hi s to r i č 11 o nalogo (Frenetično, dolgo-trajajoče ploskanje), in ta je, da sov tem veli k ero o z e m 1 j u o ti A d r i j o d o p r uske m e j e 111 o r e j o m i r n o zlivati tri veli k a m o r j a: s 1 o-v a 11 s k o, g e r 111 a n s k o in lat i 11 s k o, da so tu pomirjajo peneči »e valovi. To je naloga Avstrijo, tej nalogi so ne sme odreči ! (Viharno odobravanje). ('e se odreče tej nalogi, se bodo valovi križali in Avstrija bi morala poginiti v tem viharju (gibanje po vsej dvorani). Ali mi vemo, da so moro tudi mala ladija rešiti in zadnji pogumni mornar na njej. (Frenetično ploskanje.)
Če bi prišli taki časi in bi nesreča hotela, da ho Avstrija krmarila v krivi smeri in se vsled
(Dalje v prilogi).
Važno za vsakega!
l!;iz|»riHlaja
po čuda nizki ceni !
1	'J vrednih predmetov
za samo
2	gl. 85 nč.
1 krasna žepna ura Anker Keniontoir, nikelj-
U'iav. pokmvi, / letnim jamstvom; 1 ehifanhia verižica /a ure, na zahtevo nikljasta ali po/huVna z lepimi privešeeki, parižki sistem ; 1 kravatna igla i/ aim-rikankega doiible-zhitn
zimit. briljanti; 1 par gumbov za inanšete iz amerikanskoga
doulile-zlata / inarko; 1 garnitura gumi. za srajc., i/ nmer. doiildč-zlata, sestojeea iz f» kosov ;
Vseh \'J krasnih predmetov pošiljam, dokler zalegli trnja, po p n vzet j 11 nli zn naprej poslano svoto za nmno gl. 2«Hf», {sumo ura stala je prej gld.) Kar se ne dopade, jem I jeni v ("asu od H dni nazaj.
E. HOLZER,
skladišče ur in drugotni
K rakovo, Strariom st. is. Ilustrovani ceniki franko in gratis.
DobvatelJ avstrijskega o. kr. društva državnih uradnikov.
Glasbena šola.
.i
Podpisani učitelj glasls- odprl je v ulici ('<>-togna •'t. •> i. nadstropje (za javnim vrtonO šolo zn poučevanje sledečih predmetov : teorija, glasovir, petje vse tamburaike instrumente, mandolin, vijola, telo in violon (eontrabas.
Niitam iu ju |m>ja^uil:« daje podpisani vsaki dan <>d 11. do 1 ure pred p. v zgoraj imenovanih pro-storilk. Piratu niotja. /n vspe-m in Mai pod- ^ lik jamčim. 1'riporočn je se zu obilno udeležbo beležim	udani
Hrahroslav Vngrie
o
ftpf^lppppppp?
Naznanilo.
Dovoljujem si uljudno naznanjati veh častiti duhovščini, cerkvenim oskrhništvom, ter slavnemu občinstvu, da sem prenesel zalogo roNČeiiili sveč. vosku, meda itd. z Solkanske ceste v lastno liiso ulica sv. Antona st. 7. v Gorici. (Nasproti ees. kr. okrajni sodniji.)
Za mnogobrojna naročila se prav toplo priporočam.
Z veleštovanjem
J. Kopač.
Prva kranjska tovarna
testenin
Žnideršič & Valenčič
v Mir. Bistrici
priporoča svoje priznano izborne testenine, kot makarone, fideline in različne vloge za na juho V različnih kakovostih.
Prvi sijajni uspeh najinih izdelkov je ta, da se ni v našem okraju v treh letih toliko testenin zavžilo, kot najinih v teku enega meseca, kar jih izdelujeva.
Spoštovane gospodinje,sezite poteh
pristno domačih testeninah, katere pri nas sedaj še oni se slastjo zavživajo, ki dosedaj niso hoteli' vedeti o njih, kajti najine testenine so bolj okusne, tečne in redi Ine kakor vsake druge in gotova sva, da se morajo vsakemu priljubiti, kdor jih le pokusi.
Dobfc se v vseh prodajalnioah jestvin ali povsem zanesljive so le one, ki se prodajajo v zavojih po '/., kg. z najino firmo.
Trgovcem pošiljava cenik zastonj in franko.
KKKKKKKj
D. Zadnik - Trst
Via Nuova St. 28 ^
Trgovina z najboljšim niaiiifakturuiiii blagom.
I 'dobiva se najboljša Kotonina bela in ruju va za razno možko in žensko perilo. Mo-
derei najnovejšega kroja. Forštanji v najnovejšem risanju. Pleti(šjali) v raznih modernih barvah, LMobivajo se žepniki in raznovrstna drobnarija spadajoča v krojaško stroko.
Ovratniki hi ovratnice nove mode. Izdelujejo se možke obleke po meri.
I zoro i na deželo se pošiljajo zastonj in blago poštnine prosto. Zu mnogobrojni obisk priporoča se uduno
D. Zadnik
Trst, Via Nuova štev 28.
**H*H**MHnnnnnnnnl
Varstvena znamka: SIDRO. -
Mlin na par.
(■ust mi je nn/.nuiiiti vsem gg. trgovcem jestvin, dti imuni mlin na puro, v katerem moljem vsakovrstne tnrsčiie moke. t'ortiljam moko na dom točno in po najnižji eeni. Sprejemam tudi naročilu za mlenje /a zasebnike po ju ko nizki pristojbini.
Za kakovost blaga jamčim. i'ričakujć obilo naročit beležim se udani
Valentin Skočir
Via Uiulia št v. :JM>. (Kosctielt a).
Engel-ova juha
iz tovarne za konzerve, olnpljeii gnili in zimski jermen (fiestovrstnik) v Leohei-dorfu
je uajholjAu in najcenejša hrana. Kudilnu snov glasom uradne analize HI i"/„ ter je vsled dobrega ukusu in priproste hitre priprave ne-prekosljha. Prospekti in poskusnje na željo brezplačno. Važno za javne zavode iu kon-sumiia društva Ugodni pogoji z a ruzprodnjalce. Naročniue: Bureau Wien II t Taborstrasse 25.
Jaz Ana Csillag
c
LINEMENT. CAPSICI COMP.
iz Biehterjeve lekarne v Pragi
pri poznano izvrstno, bolečine blažeče mazilo
dobiva se po 40 nvč., 70 nvč. in 1 gld, po vseh lekarnah. Zahteva naj se to
splošno priljubljeno domače sredstvo
vedno le v oriflin. steklenicah z niiAo varstveno znamko „sidro" i/, Richterjeve lekarne ter vzame previdnostno samo steklenice s to varstveno znamko kakor originalni izdelki.
Richlerjeva lekarna pri zlatem levu v Pragi.
Elizabetne ulico 5.
s svojimi 185 centimetrov) dolgimi Lorclev-lusmi, dobila sem jili vsled 14-me-' sečne uporahe svoje satno-1 i/najdene pomade. To so lUijslovitejSe avtoritete priznale za jedino sredstvu, ki ne provzroču izpadanja las, po vs pes nje rast istih, poživlja lasnik, povspešuje pri gospodih polno močno rast brk ter daje že po kratki uporabi In sem na glavi kakor tudi brkani naraven lesk ter polnost in ohrani te pred zgodnjim osivljenjem do najvišje starosti.
Cena lonfika 1 gld., 2 gld., 3 gld.. 5 gld.
Pošiljam po polti vsak
dan. ako se znesek naprej polije ali pa s poštnim povzetjem po j vsem svetu iz tovarne, | kamor naj se pošiljajo vsa narofiila.
r&i
m
Ana Csillag
Dunaj I., Seilergasse 5.
Dr. IG. KOTNIK
c. kr notar
usoju si naznaniti, <la je otvoril
tursko pisarilo v l\OIN lili.
Zal® Tina l PETECH
TRST. - Via delle Pošte štv. IO.
Istrska in dalmatinska vina iz nujslovečih kleti. Cene brez konkurence, blago pristno in najboljši' kakovosti. Mrsko novo lino :{0. boljše Dalmatinsko fino oO. Opollo novo fino :» * v vsakej množini v sodčkih iu buteljkah <»d litra naprej Iranko na dom na katerikoli kraj mesta. Izven mesta franko užitninskega davka. Narnčbo v zalogi ali poštno dopisnico.
t
Tržaška posojilnica in hranilnici
jenistrovana zaiirima z omenim poroštvom, ulica S. Francesco St. 2, I. n.
(Slovanska < italnieat.
Hranilne ulove se sprejemajo od vsakega, če tudi ni ud zadruge in se obrestujejo po 4"„. Kontni davek od hranilnih ulog plačuje zavod sani.
1'osojtln dajejo se samo zadružnikom in sicer na uknjižho po r»"s°/0, na menjieo po <>"„, na zastave po 61 u"0.
(rudne lire so: od !•—12 dopotudne in od 4 popoludne; ob nedeljah in praznikih od 10—1*2 dopotudne. Izplačuje se: vsaki ponedeljek od II —12 dopotudne in vsaki četrtek od M—4 popoludne.
Postno hranilnični račun 816.004.*
•s___t!
W )
)
svojo no-
St
It lil iT. VOH pod
L!
lekarnar ,,pri angelu",
dv orni založnik Nj. svetosti
papeža Leona XIII., v Ljubljani, Dunajska cesta.
lirezje „a Spodnjem Staja rs tem, 14 nov.
17f.fi1 blagorodje !
A er s /no se te velikokrat prepričali, da je tu ' '"•»'" tinktura sa Želodec, katero je rabila tečeta moja hiSa s najboljšim uspehom, res iiajboljiSe sredstvo zoper leiodt'ne in tudi mnoge druge bolezni, se Vam iskreno zahvaljujem. Pa tudi gospodu, kateri me je na to izvrstno tinkturo opozorit, sem hvateien.
To potrjujujem s tem. da Fa/n ta rečem svojo rut/iskrene/,io zahvalo v imenu cele moje drutine ter Vas uljudno prosim, da mi pofljete zopet jedno fka-tl/ieo tinkture sa ielodec z nt eri mi stektenililami in jeden lonček Glicerin Crente.
S spoitova njem
Tomaž Dobck.
PoSljite mi s pošt nt m povzetjem pod spodaj stoječim napisom 24 stekleničic izvrstne „ietodčne esence", ki se rabi 3 najboljšim uspehom
Ježef Č crnko, iupnik,
Vnhred. — Štajersko.
Pošljite mi s poštnim povzetjem r> steklenic Vaše ietodčne tinkture. Naš gosp. iupnik ttelec jo vsakemu botehnemu prav gorko priporočajo in skoraj vsaki, ki jo rabi, se jako pohvalno o nji izrazi.
S spošto','a njem
Iran Vi<lus
pri Sv. Martin-u, p. Sv. Nedelja, II	S. Domenit a di Albona, Istra.
PRSNI PRAH (prah za izvožčeke)
(ne kašlj nj
najbolje sredstvo proti kašlju, hripavosti, zasllžanju, nahodu in drugim kataričnim afekcijam.
S kutijicu z navodilom po 30 nvfi. Dvbivu se jedino v
lekarni PRAXMARER, ,.Pri dveh zamorcih"
občinska palača. Trst,
Zunanje naročbe izvršujujejo se obratno pošto.
Najboljše berilo in darilo jc vsestransko jako poivaljena
Jzioja in omika ali izvir sreče"
(neobhodno potrebna knjiga za vsakega človeku, kateri se hoče sam lahko in hitro navaditi vsega potrebnega, da more sebe iu druge bla/iti in prav olikuti) ter se dobi za predplačilo 1 gld. 80 kr., po posti lu kr. več, ali proti postnemu povzetju pri Joiefu Valenčiču na Dunaju, III. Hauptstrasse N. 84, II. St., Th. 38. 3. Stiege Založnik ozir. prodajalec je voljen vrniti denar, ako bi mu kupec poslal knjigo še neriizreznuo in čisto v treh dneh nazaj.
Fondo Banelli
mej Via Istituto in Via Foscolo
Vsaki rimi	Ob nedeljah
i 2 predstavi |	(4 predstave )
in sicer ob 4l/, in 71/«	oh 3« 5 ln 1 uri uri zvečer. popoludne.
8Q štirinogatih umetnikov 80
Izučene opice. psi. koze. prešići in tudi petelini. Vspored :
Kozu in opica kakor plesalki na vrvi. Afrikanska večerja, katero predstavlja nad	opic. Ples.
Sprehod mnd. Lene. Podpoiiri vaj s f> psi. Arabska dirka s psi, katere jahajo opiee. Sultan, izueen prešie. Telovadim opie na vrvi. Velika pantomimi »Sodišče opie, streljanje psa Misdea ter njegov pogrebni sprevod«.
| Čuvaj se senjske roke,
Prodaja se v upravništvu lista. MT Velja 35 nv6.
NOVA DROGERIJA
DRAGOTIN-A JENULL
v TRSTU. V U Oeppa vogal V hi Carradori (i.
je preskrbljena z vsem v to stroko upadajočim blagom. Priporočani /.lasti vse predmete za čiščenje, barvanje 111 zboljšanje vhia. Specijaliteta v zdravilih za govejo Živino, konje, preši če itd., razkužilo proti hubonični kugi, ra*-kužljiva mila in razkužlj vi prah za oblažiti zrak v vodnikih, Htraniščah, jamah itd. Vae po niskih cenah "^B Oziraje se »a svoje »-letno službovanje v drogerijah v mi lihega in Benvenuto ter obljubujć točno in pošteno postrežbo se priporočam hIiiv. občinstva v mestu in na deželi.
Spoštovanjem
Dragotin Jemtll.
ožična sezona
Senzacijonalne priložnosti za nakup!
Dobra snov za obleke, 120 cm. široka, meter po 26
Lepe in dobre modne snovij, cm.' t
,-oke meter..........po 26, 38, 46, 50, 58 in 65 kr. in više.
m^	^	; 115 do 121) em. široke, meter po 1 gl. 10 kr.
Blodne snovij,
,|d 2 gl. 25 kr. in od 2 gl. 40 kr. do 4 gl. 20 kr.
Svilnene snovij : bengalina svila meter po 34 in 36 kr.
Japonska raye novost meter po................47 kr.
Foulard imprlme meter po.............. • • • ■ * 43 kr
Brooat, 6rn. meter po................ 78, 98 kr. m vise
m« m	_______■ ■ v svitlih in temnih barvilih __
Modne svilnene snovij „topnjah meter Po 65 kr. Ceflr.
<1.. 1 gl. 25 kr. in od 1 «1. 35 kr. do 2 gl. 30 kr.	"
Flanela za prati mi.u.r	u*.
Barhantna in llanelna kotonina,
meter po 19. 24, 26, 32. 36. 40. 45 in 52 kr. itd. (v mičnih risanjih), Zievantina, nova v lepih risanjih, meter po 15, 16, 26 kr. itd.
Fina francoska battista, 'iaZ iT19
rn	__r ■____ -	' v lepih barvah in risanjih.
Jako fin pique imprime,
meter p<> 36 kr.
dobra vrsta, meter od...............kr- ,,uv/'«or-
Barhant v krasnih risanjih, meter po.......10, 12 in 14 k, Votte imprillie, činta volna, lepi v,orci meter «1 35 kr. nimgor.
Največji izbor! B Brez konkurence! © Najnižje cene! S
Bogato ilustrovan božični cenik zapopada novosti v kartonu adjustiranih snovij za obleke, mičnih nippes
predmetov, usnjatega in galanterijskega blaga, igrač, predmetov za okrasenje božičnih drevesc itd. itd.
katere se pošiljajo popolnoma natančno, kakor kaže dotična slika.
Razpošiljanje proti povzetju ! Zanesljivo izvrševanje!	Za naročbe po vzorcih je napovedba vrste in cene neobhodno
potrebna! Vzorci in ceniki na željo brezplačno in franko!
(Za blaga po 10 do 14 k r. se ne morejo pošiljati vzorci).
Zaloga blaga
D. LESSNER
DUNAJ, VI.,
Mariahilferstrasse štev. 81-83.
Ustanovljena 1874.
Priloga „Edinosti" (več. izdanju) štv. 275.
♦ega raz Inje, ne nar.nl hrvatsko-slovenski jm» Božji volji vendar reši. | Um ni iivio-k h>i po vsej dvorani.)
Ka'ko mora Iti ti v očigled tem razmeram postopanje in delovanje državnih zastopnikov v parlament« ? Edna ideja je nepremična v nas in po tej ideji se ravnajo naši prijatelji in neprijatelji. Naša ideja je ta, tla r mejah tr Monarhije moremo nt moramo najti /tof/ojr trojemu taulaijnjema, ffo-a/torfartifreiteiHH, aorija/nrma in jezikomemu raz-ntkn. ( Viharno pritrjevanje.) To je naša neomajljiva ideja (živio-klici), t.<> je izhodna točka, od katere smo izhajali na vsem delovanju svojem. (Klici : Slava vam !)
Avstrijska monarhija meji na zapadni strani na precej veliko zjedinjeno državo, na severni strani na veliko nemško državo in na severno-vzhodni naveliko Rusko, ki se ne hriga za nase malenkosti. Do pred malo let smo imeli svoje iztočno vprašanje. To vprašanje dandanes ne zanima več, kakor je zanimalo pred 20 ali .'50 leti; današnje i/toeno vprašanje je drugačno; današnje iztočno vprašanje ni več ha I kansko vprašanje. Iztočno vprašanje današnjih dni se tiče velikega orijenta daleč
od Carigrada.
Kar je pred Leva n to in Carigradom, to je naše domače vprašanje in to je jedina direkcija, kam se more naša država širiti politično in kjer more kulturno delovati na razvoj tamošnjih narodov. Xa to moramo siliti, ker onkraj ITne in Save živijo naši bratje, naša kri in naš rod. (Navdušeni dolgotrajni živio-klici.)
O takem stanju stvari se moramo mi v parlamentu ravnati nastopno: Mogoče je, da ostane večina verna svojemu programu brez ozira na to, da v vprašanjih podrejene vrednosti ostane lahko v manjšini. V tem slučaju moramo ostati zvesti desniei in solidarni žnjo. Če hi pa videli, da ta večina ne spoštuje temeljnih načel, zlasti ne načela jednakopravnosti, da v teh odločilnih Časih ne nastopa za nas, potem ho naša dolžnost, posloviti <r od take rcrinr (Vsestransko odobravanje.) in potita riti se na tiamotitalno, urobodno ufa t i Me! (Ponovno pritrjevanje.) Kajti re rev ina ne mara za nase vahterc, je za našo zvezo me eno, ali je z re-rino ali je tianta za-su\ (Klici: Tako je!)
Mogoče, da homo imeli že v malo dneh rešiti \ eliko vprašanje, na kako stališče naj se postavimo v slučaju, ako našim bratom Čehom, s katerimi smo vedno in zvesto stali rama ob rami v vseh parlamentarnih bojih (Frenetično odobravanje.), ne dajo nobenega zadoščenja za veliko škodo in sramoto, katero so Oelr doživeli zadnji čas. Kakor znano, so Čehi izgubili ono malo pridobitve, ki so si jo priborili v zadnjih letih (Vsklikanje: Žalostno! Sramota!); ono malo pravice ininisterske naredbo glede jezikovnega vprašanja je odnesel novi veter, ki veje sedaj. Morda so naši bratje Čehi tudi nekaj sami krivi na tem. Ce bi bili Cehi prej, nego so se naredbe odpravile, predložili državnemu zboru načrt jezikovnega zakona, bi bilo to takrat lažje šlo, in mi bi imeli danes zakon, ki bi bil več vreden, nego naredbe, ki jih jeden minister daje in drugi jemlje. Sicer ta okolnost sama na sebi, da so se jezikovne naredbe odpravile, ne bi Čehom toliko škodila; kajti en člen naredbe, s katero so se iste odpravile, se glasi: Naredbe ko razveljavljene. Do novega zakonitega nrejenja imajo veljati dosedanje zakonske odločbe v tem pogledu.
Pred naredbami Badenija, katere je Gautseh omejil, smo imeli že člen XIX. temeljnega državnega zakona o pravicah državljanov, imeli smo kabinetni dopis od leta 1*48, katerega je najviše sodišče proglasilo zakonom, ki jamči za popolno jednakopravnog in enakost med nemškim in češkim jezikom. Šlo bi torej sedaj le za čut pravičnosti posamičnega uradnika in prepričani smo, da mora pravi uradnik biti pravičen človek ! Vsaj o čeških uradnikih presumiramo, da bi se popolnoma držali jednakopravnosti.
Torej odprava jezikovnih naredeb sama na sebi bi ne bila še taka nesreča in škoda za Čehe, ali v nesrečnem trenotku je neki človek (Klici : Kindinger!) storil nekaj, kar je moralo razžaliti ves češki narod. Ta nesrečni človek je minister za pravosodje, ki jo izdal nerazglašeno, torej tajno naredijo, kako naj se postopa po odpravi jezikovnih naredeb. V tej drugi tajni naredbi je Kindin-
ger na neki način sunkrijoairai vse ono, kar bi imelo zajamčiti gos|»odstvo nemškega jezika nad eeškim. V tem je težišče položaja.
Češki nar<>d zahteva zadoščenja, zahteva, da se tajna naredba prekliče in da minister za pravosodje odstopi. Ako se to ne zgodi, je težišče vsega vprašanja v tem, kako se bodo Cehi imeli vesti nasproti temu ministerstvu, oziroma proti ministru za pravosodje, g. Kindingerju. To ministerstvo je proglašeno kakor nevtralno in provizorično. Prvo ni resniem), ker izjava min. predsednika in njegovo vedenje proti strankam in minister za pravosodje nam dajejo povsem nnsprotni dokaz ter moramo smatrati, da vsaj t.i dve osebi sti bolj nagnjeni na nemško stran, nego na načela desniee. Ako češki narod, odnosno njegovi zastopniki, in v tem pogled n so radikalei, svobodomiselna stranka in veleposestniki jedini — ne dobijo zadoščenja, bodo zastopniki češkega naroda prisiljeni — dasi jim ni nikdar prišlo na um, da hi delali državi neprilike, zavzeti v parlamentu stališče, ki dokaže, da ; brez njih in njihovih zaveznikov m i r n o i n I p r a v o e a s n o p a r 1 a m e n t a r n o ti j o l o-vanje ni mogoče! (Burno pritrjevanje.) Ako se češki narod in njegovi zastopniki za to odločijo, po tem nam po našem trdnem prepričanju in po naši dolžnosti, da-si bi morali obžalovati ta korak, ne ostane drugo, nego s 1 e <1 i t i našim h r a tom ('eho m v n j i h o v p a r l a m e n-t a r n i h o j in ne boriti ž n j i m i po d isto z a s t a v o v trdnem prepričanju, da pride dan, ko bodo morali v Avstriji misliti ne samo na njih, j ampak tudi na nas.
Nas ni veliko število, mi smo v tem delu | države velike sirote, mi nimamo kapitala, mi ni-! mamo velike trgovine in velike industrije; edino, 1 kar nam je ostalo, je žtdjava kmečka roka, sem-| tertja malo trgovine in obrti. Ali kar rae veseli, j je to, da, čeprav smo zgubili v masi in na jeziku, j narodna zavednost, narodno prepričanje in zaupanje j v narodni napredek postajajo vsaki dan veči. Za to prepričanje imamo dokaz v današnjem shodu in na prejšnjih shodih našega polit, društva ter v dejstvu, ki se ne da utajiti, da naš e vpra-š a n j e n i s a m o v p r a š a nje te d r ž a v n e polovice; naše v p r a š a n j e sega n a j -i m a n j o d T r i g l a v a d o T i in o k a, o d Gorice do B e l e g a g r a d a in Avstrija mora računati s tem. (Ploskanje, živio-klici, občinstvo je priredilo govorniku dolg) trajajočo ovaeijo).
Kdo laže?
(Dalje.)
(Po stenogratiškem zapisniku večerne seje zbornice poslancev dne 2'.). novemmbra 189(J.)
Posl. Caillhoil je popravljal: Nasproti izvajanjem posl. Spinčica moram zanikati odločno, da je bilo v predmestjih tržaških napovedanih 50 slovenskih rodbin kakor stalno bivajočih, in zanikam, daje glasom statistiških poda t-k o v 258 učence v o b i s ko v a 1 o d o t i č n o š o 1 o.
Odtočno moram oporekati trditvi, da magistra! v Trstu ima ob)»;st okrajnega glavarstva in da kakor tako intervenira na ljudskem štetji; kajti uprav vsled rogoviljenja gospodov, katere zastopa gospod Spinčić, se je namestništvo odločilo, di) je, če tudi ni te oblasti definitivno odvzelo magistratu, vendar naložilo to namestniškemu lunkcijonarju, tako, da stvar čaka svojega rešenja; s tem se je kršila integriteta mestne občine tržaške. (Prav res.)
No, gospod nasprotnik je omenil nekaj resničnega, da so namreč okoličanski Slovenci leta IHS4. uložili prošnjo, s katero so zahtevali slovensko šolo v Trstu.
Stvar pa je taka-le :
V letu ISUS. je mestna občina tržaška dovolila Slovencem okolice S, reci osem šol, posamične vasi v okrožju so torej preskrbljene z šolami : no, nenasitnost nasprotnikov se jo pokazala v tem, da so tudi v središču mesta zahtevali šolo; po distanei, ki je, kakor znano, v zakonu določena z 4 kilometri, seje pokazalo, da od ene šole do druge, če tudi jo bilo mesto vmes, ni bilo distanco l kilometrov, vsled česar je uamestništvo odreklo jedno šolo in se ta šola bo morala vedno odrekati ; SI o v en o i so bogato preskrbljeni z
šolami; zakon no pravi, da tam, kjer mora hiti distanea, ni zidati hiš, ali da mora tam biti na deželi, tega ne pravi zakon.
•laz trdim le, da se na ljudskem štetju, vsaj o d naše s t r a n i, n i u v e d 1 o n i k ;i k o p a č e -nje, in, če se dogaja kako pačenje, ga iti smeti iskati v našem taboru, ampak v taboru naših nasprotnik o v.
S tem menim — sem popravil ono, kar je gospod Spinčic rekel glede Trsta.
Posl. K|>ill<'f<'! Visoka zbornica ! Gospod poslanec Zanetti je menil, da me more popraviti v nekaterih točkah, in je govoril v predpostavi, kakor da sem jaz rekel, da se v vsem Primorju nastavljajo le italijanski duhovniki. To zadevno je navajal duhovnike, kanonike, profesorje in župnike v Gor'ei. S tem pa me nikakor ui popravil, kajti jaz nisem rekel, da se v vsem Primorju nameščajo le Italijani za duhovnike. Kekel pa sem, da se v Primorju tudi v hrvatskih krajih nastavljajo Italijani, in v tem pogledu bom navajal pozneje tudi imena, ker gospod Zanetti tako želi. On je rekel, da jaz nisem navel uikakih imen; jaz sem navel toliko imen in krajev, da stenografi niti niso mogli napisati vseh imen, da so pustili prostora, da jaz sam vpišem iste, ali pa so ta imena jako krivo pisali.
Ako me gospod Zanetti vprašuje po imenih, kjer so Italijani, nevešči hrvaščini, nastavljeni v hrvatskih krajih, pa mu pravim, da je v Vižinadi, v župniji, katere veliki del prebivalstva je hrvatski, nameščen župnik, ki je celo italijanski podanik (Čujte! Čujte!) in ki nimalo ni ve.-č hrvatskemu jeziku. (Čujte ! Čujte !)
Nadalje mu lahko navedem, da več duhovnikov, vzgojenih v noveji čas za škofijo poreško, kakor na pr. duhovnik Franka, potom oni v Mar-čani, Demarin, in mnogo drugih je nastavljenih v čisto hrvatskih krajih, ne da bi bili znali in no znajo zadostno hrvatskega jezika.
Nadalje je hotel popraviti, da se no italijanči tudi v cerkvi ; a jaz morem le ponoviti, da se v i noveji čas v resnici italijanizuje po cerkvi ; zlasti velja to za skotijo poroško-puljsko, za katero obstoji konvikt v Kopru, kjer se gojenci hrvatske narodnosti le težko sprejemIjejo, ampak skoro jedino Italijani. (Čujte! Čujte!)
Tako dela škof, ki je došel iz pokrajine spoštovanega gospoda poslanca. (Poslanec Zanetti: Ki pa popolnoma govori hrvatski in slovenski!) Jaz nisem nikdar nasprotno trdil, sam sem ga čul. (Poslanec Zanetti: Nepristranski mož je !) Da, jako nepristranski, ako le za Italijane vzdržuje takov konvikt; no, se d a j vidi in v a š o n o pristranost!
Gospod poslanec Verzegnassi je rekel, da se je o ljudskem štetju za vsakogar pisalo tako, kakor je sam rekel. Temu nasproti ponavljam jaz, da so — kakor sem rekel prej — toliko v okolici tržaški kolikor v Istri organi [oblasti prihajali v hiše, no da bi bili ljudem izročili popisno pole, ampak so govorili lo par besed, vpraševali to ali ono, in po tem so zapisavali italijanski kakor ob-čevalni jezik. (Poslanec Verzegnassi: Jaz sem govoril o Gorici in ne Istri.) Potoni pa me niste popravili, ako ste govorili o Gorici, »ločim sem jaz navajal izglede iz Istre in Trsta. Kar se tiče sodišč, bi morda gospod tovariš dr. Laginja povedal kaj več. Jaz pa vam lahko rečem, da je v Istri okrajnih sodišč s 5, (5 in 7 konceptnimi uradniki, od katerih nijeden no zna pravilno hrvatski pisati in govoriti (Čujte ! Čujte!) in kjer se jako pogosto . na sodbah morajo posluževati tolmačev. (Vskli-I kanjo.)
Kar se tiČc ženskega učiteljišča v Gorici, nisem umel, kur je rekel gospod tovariš, pač pa jaz sploh govoril nisem o ženskom učiteljišču in morda no bi bilo lepo od mene, ako bi govoril o tem zavodu, ko sem v zadnjič bil tam profesor.
Nadalje je rekel gospod posl. Verzegnassi, da se italijanska imenu slovanijo. Temu nasproti popravljam stvarno, da se je v noveji čas izdala zbirka zakonov za Istro, ki ima na koncu indeks, obsezajoči hrvatska imena, ki so vsa poitalijančena, in sicer so bila prevedena, ne vemo kje. Gledajo, da najdejo takih imen iz Italije in tako so n. pr. popolnoma^ poitalijančlli hrvatsko ime občine Kastav v kater"' ni nijednoga Italijana —gospodje se la' .o prepričajo iz vspehov ljudskega štetja — in ki šteje nad 17000 prebivalcev. (Klic; Ad majorom
I uil i at' gloriam). Da, [tabue gloriain ! Tli se glasi— ()|»ianu- (>|»i(;, < \>talana-K lana. rojstni kraj tira. Ijiginje, Bctula-Breza itd. (Veselost in : Oujte!)ln to je dal tiskati deželni odoor na stroške prebivalstva ! (Vsklikanje in pohvalni
Gospodu |Mislaneu dru. (ton I ion n ne morem odgovoriti, ker ga nisem mogel čuti. (Pride še).
Gorska razmišljevanja.
XXI.
Hvala Bogu! Zadovoljno sem čita l v številkah »Gorice od 17. in 21. nov. t, 1. Nekoliko o d g o v o ra«, posvečenega »gorskemu razmiš-Ijevaleu«. In sicer sta spisa precej stvarna in dostojna. Le tako naprej. Potem pridemo morda vendar kedaj skupaj vsaj na tem polju. Le škoda, da člankar v svojem članku zalezuje avktorja v osehi gospoda Andreja Vrtovea. ('emu tisto stikanjc : Kdo to piše? ('emu hrskati za oso I tam i v tako resnih in stvarnih razpravah? To ni primerno, ni lepo.
V namen regulacije Soče se prebivalstvo na Tolminskem trudi in prosi visoko vlado in deželni zbor na pomoč. Vlada je pripravljena dati (>0°/(,, ako elit dežela vlO°/0 iu občine 10°/0 v pokritje stroškov. Reguliranje Hoče bi tolminskemu prebivalstvu mnogo, mnogo koristilo, ('ravnana Soča ne bi več odnašala rodovitne zemlje in oluiboženo ljudstvo bi imelo doma zaslužka. Ta gospodarska stvar je resna in skoraj bi rekel, vitalnega pomena za prebivalstvo okraja tolminskega. Ali ni to res ?
Gori sino rekli, da sta članka še precej stvarna. Tem bolj obžaljujemo, da je člankar v omenjenih odgovorili »Gorice« tako resno, vitalno gospodarsko vprašanje tolminskega ljudstva sarkastično vsporejal z listom »Sočo« ter smešil pre-potrebno regulacijo reke Soče. To pa ni dostojno resnega političnega lista.
xxir.
Neki g. dopisnik z Goriškega je tudi posvetil »gorskemu razmišljevalcu« stvaren članek v cenj. »Edinosti« od dne 20. nov. t. 1. Jaz da sem bil v svojih gorskih razmišljcvanjih od začetka idejalen, a sedaj da postajam bolj rcelen, tako trdi g. dopisnik. Ni čuda! Vzrokov ne bom navajal tu. Utegnem jih pa povedati enkrat kasneje. Ostanem pa vedno pri svoji trditvi : »kdor hoče resno in plodonosno za narod — delati, mu ne preostaja časa za nesrečni prepir.« Sicer pa sva z g. dopisnikom še vedno edina : sprava in mir sta mogoča — le nekoliko resne volje treba in pa imeti pred očmi le blagor in srečo našega ljudstva. Kdor je res vnet in požrtvovalen za zatirano Ijud- | st.vo svoje, narod svoj mili, dela nesebično za njega napredek i u srečo.
Ker pa obed ve nasprotujoči si stranki odklanjati spravo in uočeti slišati nič o potrebnem miru, naj bi voliloi naredili mir.
XXIII.
Tildi cenj. »Slovenski Narod« se je že pečal z »gorskim razmišljevaleem«, rekši, da so njegove misli nesrečne in da je škoda, da so bile kedaj napisane. — Ckljubu temu pa mu jaz dobro želim, čestitam mu na v vspehih v kmetijski družbi na Kranjskem, h kateri sijajni zmagi so pripomogli tudi učitelji. Čestitam tudi »Slov. Narodu« na še bolj sijajnih vspehih na Goriškem. Ne išče le sorodna »Soča«, ampak tudi »Gorica« želi in melo-duje zavetja in zaščite v Vašem naročju. »Gorico« pa podpirajo »Slov. list«, »Primorski list« in »Slovenec«. Za Boga milega, kako bi mogel človek spraviti vse to v soglasje ?
NB. Se nekaj. Ako čitam »Sočo«, napravlja na-me utis, da na strani »Goričunov« ni nad H) oseb; ako pa jemljem »Gorico« v roko, dobivam nasproten utis: da na strani »Soče« ni druzega, nego oba »pobratima« in pa v najnovejšem času da se jima je pridružil še dr. Triller. Kje pa smo goriški Slovenci? Ali smo res že vsi obubožani, na poti v — Ameriko?
Nekaj sličnega je na Kranjskem.....ali o
kranjskih razmerah je nevarno govoriti, kaj ne, gospod urednik?!
Politični pregled.
TK8T >. decembra INJKt.
K položaju. Današnje poročilo z Dunaja se glasi: Verjetnost vspeha akcije za sporazumlje-nje mej Cehi in Nemci je jako pičla. No, četudi se pogajanja mej obema eksekutivniina odboroma izjalove, se pa nadejajo vspeha na drugi konferenci, na katero pokličejo, izven načelnikov klubov, še drugih poslancev. Ta druga konferenca se ima vršiti prihodnji teden. Sicer pa da je stališče grofa ( larvja /a sedaj tako trdno, da ga niti obstrukeija Cehov ne more omajati.
Vse lepo. Ali božični prazniki so pred durmi iu mi neverno, od kje vzamt Clarvjev kabinet zadostno materi jal nega časa za te konference in za rešenje onih »državnih potreb«, ki zahtevajo svoje parlamentarno rešenje najdalje do konca tega leta. Kar se pa tiče tistega samosvestnega zntrjanja o trdnosti pozicije Clarvjeve, se nam močno dozdeva, da je to podobno otroku, ki hodi po noči po gozdu in poje veselo, da le bi uveril samega sebe, da — ga ni strah.
Omenili smo že, da so se udeležniki konference obvezali z častno besedo, da bodo varovali tajnost. l»o dobljenih ntisih pa potrja »Politik*, da najprvo — predno preidejo v meritorične razprave — treba premagati formalne težave, ki sestoje v tem, da Nemci zahtevajo, da Cehi odstopijo od ' obstrukeije in omogočijo parlamentarno rešenje »državnih potreb«, dočim zahtevajo Cehi, naj se parlamentarne razprave zistirajo za sedaj. V dokaz, v kakih škripcih se nahaja vlada, je izračunila »Politik«, (hi bo — kakor stvari zdaj stoje — 2it4 glasov proti nagodi »en i m predlogam, da pa v najugodnejein slučaju — ako bi Poljaki, Komuni in katoliška ljudska stranka glasovali za — le IHit glasov. Praški list opaža: Grof Clarv ni dosegel z svojo politiko ničasar drugega, nego da je razbil gotovo večino za nagodbe ne predloge, a nove ni ustanovil. Grobokop stoji že blizu in vsa zagotovila njegove ekeelcnce, da še ni mrtev, mu ne poinorejo. *
Viprejem delegacij se je vršil kakor običajno. V sprejem avstrijske delegacije je trajal 40 minut. Prestolnemu govoril, kateremu so delegati žividtno pritrjevali, zlasti, ko je konstatiral, da je zagotovljen mir v Kvropt, — je sledil takoimeno-vani »ccrcle« ; to je, razgovarjanje cesarja z delegati. Cesar je nagovoril vse člene delegacije. Naravno je, da se je največ govorilo o nemško-če-šlcein sporu, oziroma o spravni akciji. Češke poslance je opominjal cesar, naj porabijo ves svoj upliv, da se omogoči sprava; nasproti nemškim delegatom je izražal cesar nado, da bo spravna akcija imela vspeh ter je naglašal nujnost predlog, katere je potrebno rešiti za obstanek države. Nemci ho izjavili, da so pripravljeni pogajati se z Cehi pod pogojem, da se jim za jamčijo za bodočnost ugodne jezikovne razmere. (!!)
Posl. Kramarje opozoril cesarja na veliko razburjenje, ki vlada v češkem narodu vsled raz-veljavljenja jezikovnih naredeb ter je omenil, tla samo obljube ne morejo razgrniti nezaupanja, nastalega v narodu proti vladi.
Cesar je omenil na to, naj bi Cehi bili malo popustljivi. Kramar je dejal, da se sprava med Oel li in Nemci za sedaj še ne more doseči. Stališče, na katero so se morali postaviti zastopniki češkega naroda nasproti sedanji v	v no,
da bi pospeševalo spravljtvost in popustljivost.
Posl. Stranskega je cesar vprašal, je-li tudi on člen spravne komisije. Ko je Stranskv pritrdil, je rekel cesar: Prizadevajte si, da bodete pametni in diplomatični. Stranskv je obljubil, da hočejo Cehi storiti vse mogoče, da pa misli, da je rešitev tega vprašanja v ro k a h Njegovega Veli-č a n s t v a. .
»Kako to?« je vprašal cesar.
»Dovolj«, je dejal Stranskv, »če Vaše Veličanstvo reče Nemeem eno samo besedo, naj se pokažejo tnalo popustljive nasproti nam, in premirje bi bilo sklenjeno«.
Cesar je odgovoril: Da, da, premirja treba. Treba misliti na potrebe države!«
Stranskv je opozoril cesarja, v kako težavnem položaju se nahajajo češki poslanci, ker imajo za seboj razžaljen narod, in kako potrebno je, da dobe Čehi zadoščenje za odpravo jezikovnih naredeb.
Državni zbor. V zbornici poslancev so včeraj nadaljevali in zaključili razpravo o nujnosti
predloga posl. Kubika za podržavljenje poljskega privatnega gimnazija v Tešinu. Iskreno obžalujemo, da se je nujnost tega pretiloga odklonil«. No, tudi ta razprava — tako upamo - ne ostane brez dobička za Poljake. Saj vsaka britka šola, ki j« dobivajo Poljaki od nemške strani, znači gotov dobiček za vse avstrijsko slovanstvo. Kajti, čim naj-ratlikalneje bodo Poljaki ozdravljeni t hI — omahovanja na levo, tem bolj bo konsolidirano slovanstvo, teni bolj utrjena bosta misel in čut skupnosti slovanskih interesov, zlasti pa zavest, da sovražnik jedneuiu slovanskemu plemenu je sovražnik vsem. Po oživljanju zavesti o skupnem sovražniku mora tem živeje postajati tudi spoznanje potrebe skupne obrambe. Naj le psitjejo torej, naj le brutalno odrekajo sredstva civilizacije: njih psovke in njih brutalnost morajo le trdneje sklepati vez med vsemi onimi, ki trpe pod tako brutalnostjo in ki hrepene po civilizaciji.
V	gori omenjeni razpravi je bil nemškim govornikom jeden glavnih argumentov ta, da denar za poljski gimnazij v Sleziji prihaja tudi iz Galicije. Iz tiste Galicije namreč, ki jc menda tudi v tisti Avstriji kakor Slezija !! Torej to naj bi bil dokaz, da štezijski Poljaki ne čutijo potrebe za takov gimnazij. In kaj takega očitajo tisti Nemci, ki dobivajo na tisoče in tisoče mark iz Nemčije, iz inozemstva, in to ne le za sole, ampak tudi za politične agitacije. Ako bi hoteli izvajati logično, morali bi reči, da ni nemške šole ni nemške politiške agitacije ne odgovarjajo potrebam nemškega ljudstva v Avstriji, ker se hranijo z denarjem, ki prihaja od drugod. A to bi mi rekli z veliko vežo pravico, nego govore oni o poljskem gimnaziju v Tešinu, ker — kakor rečeno — denar, ki prihaja iz Galicije za ta gimnazij, jc domač denar, dočim so marke, prihajajoče iz Prusije za schtilvereinske šole in naci jonalne agitacije, j u ti e ž e v g r o š, p 1 a-č i 1 o za iz d a j s k o g i b a ti j e.
Tudi izjava nemških poslancev, da večkrat imenovani poljski gimnazij kali narodni mir, je zelo zeld poučna za Poljake. Sedaj vedo, kako si Nemci predstavljajo narodni mir: Slovani naj n e z a h t e v a j o n i ž e s a r, o d p o v e d o u a j se vsem ;i, izbi j e j o naj si iz glave misli, ti a t u ti i oni s m e j o imeti a m b i-e i j c civiliziranih K v r o p e j e e v —-p a b o m i r, kakor si ga mislijo oni, Nemci. Dobro je, tla tudi Poljaki občutijo na svoji koži, kakova tartiferija je to, kadar Nemci iz gemein-biirglerije govore o miru !
Najtemeljitejo lekcijo je pa dal Poljakom posl. Foeliler, ki je zahteval, naj se Galicija odloči, a nemške pokrajine avstrijske — a nemške se baje vse, izvzemši Dalmacijo naj se kar najtesneje združijo t. Nemčijo. To je: Dunaj postani pod-družnica Berolina, avstrijski cesar vazal nemškega cesarja in avstrijska država apeudiks Nemčije brez lastne volje ! ! In če premislijo Poljaki, da so nemški radikalci usadili v vse nemške mase — izvzemši konservativne v alpskih deželah — to misel, bodo menda temeljito ozdravljeni od vsega omahovanja na levo.
V	madjarskih kleščah. Zadnje »Novice« prinašajo lep članek, ki se bavi z dogovorom, sklenjenim mej obema delegacijama. Člankar trdi, da bi obe polovici države morali plačevati jednako. To načelo — nadaljuje člankar »Novic« — bi v našem slučaju moralo toliko bolj veljati, ker je žalostna resnica, da so se prav za prav Madjari polastili hegemonije, da imajo Madjari prvo besedo v vsakem oziru, da oni ukazujejo, naša državna polovica pa mora ubogati.
Ali vzlie temu je naš državni zbor odnehal od načela, da jednako pravice nalagajo jednake dolžnosti iu se postavil na stališče, da naj imata obe državni polovici pač jednake pravice, dolžnosti pa naj naša državna polovica nosi.veliko več, nog<» ogerska polovica.
Ko so se na tej napačni podlagi začela pogajanja mej odposlanci dunajskega in budimpe-štanskegn državnega zbora, se je z naše strani reklo, tla naj se določi kvota na podlagi skupnega zneska ogerskih davkov, in z ozirom na število ogerskega prebivalstva ter na visokost ogerskega budgeta. Na tej podlagi so se sporazumeli, da bi morala ogerska plačevati 42 odstotkov, naša državna polovica pa r»S odstotkov.
Madjari se seveda s tem niso zadovoljili. Pogajanja so se opetovano pretrgala, opetovano so
13426360
je sodilo, <la na noben način ne pride do hih»raza mijenja, a naposled se je vendar dosegla sprava. Naši zastopniki so odnehali toliko, da hi tega ne bil nihče pričakoval, odnehali so za 7*0 odstotkov in naposled dovolili, da se ogerski prispevek k skupnim potrebščinam monarhije ne določi na iL*. ampak na .'14'4 odstotkov.
l>a bodo čitatelji jasneje videli, kako se nam hoče puščati na korist Madjarov, naj to številko še nekoliko pojasnimo. Vsaki odstotek, ki se plačuje za skupne potrebščine, znaša 1,100.000 gld. Ako bi se bilo določilo, da mora vsaka državna polovica plačati po 50 odstotkov, potem bi bili mi v teh desetih letih, za katero hočejo kvoto določiti, prihranili lS'i, 400.000 gld. To svoto bi morali Madjari več plačevati, nego jo bodo po najnovejšem sporazum 1 j enj u.
A tudi, ko hi se bila ogerska kvota določila na 42 odstotkov, bi bili mi lepe goldinarje prihranili. V tem slučaju bi mi namreč na leto plačali 8,.'1H0.000 ghl. manj, nego jih bomo sedaj in to bi gnušalo, ker se kvota določa za deset let, skupaj 8:1,000.000 ghl.
Ze te žrtve, ki jih zahtevajo od naše državno polovice, so strašne. A to niso jedine. Za to, da se ohrani ta naša nesreča, ki se imenuje duvalizem, moramo še bolj krvaveti. Po zakonu o razdeljeuju nžitnin ho namreč Ogerska dobivala ogromne milijone, po novem zakonu o banki bo dobivala Ogerska v prihodnjih letih veliko več od čistega dobička, nego doslej, tako, da je več nego dokazano, da bo Ogerska v prihodnje še znatno manj plačevala za skupne potrebščino, nego pa doslej. V primeri z velikimi udobnostimi, ki jih bo imela Ogerska po novi nagodbi, ni zvišanje oger-ske kvote za beraške tri odstotke prav nobenega pomena.
Pa to še u i vse, kar so Madjari dosegli. Kako so našo državno polovico oeiganili, so vidi iz tega, da se je opisana kvota določila do konca leta 1001», dočim je carinska pogodba dogovorjena samo do konca leta 1907. Ako preneha I. 1907. carinska skupnost, naš prispevek skupnim potrebščinam še grozovito narase in davki se bodo morali pri nas strahovito zvišati. Ogerska so bo v tem slučaju z našim denarjem vojskovala proti nam in naša državna polovica bo imela neizmerno škodo, davkoplačevalec pa bo strašno tepcu.
Kar je kvotna deputacija dogovorila, je tako nezaslišano, da temu ni primere. Poslanec Povšc je glasoval proti tej kvoti in upamo, da bodo tudi v poslanski zbornici vsi slovenski poslanci kakor jeden mož glasovali proti tej kvoti, ki pomenja '/« nas nesrečo, za našo državno polovico pa lahko postane katastrofa.
Tega dogovora glede kvote so v prvi vrsti krivi Nemci, ki so z svojo obstrukcijo provzro-čili odstop Badenija in Bilinskega. Ta dva bi bila gotovo izposlovala, da bi se bil ogerski prispevek zvišal na 42 odstotkov. Nemci so vzrok temu nesrečnemu dogovoru, zato naj pa tudi Nemci zanj glasujejo, če hočejo, slovenski poslanci tega na noben način ne bodo sineli storiti.
Domače vesti.
Kodo laže? I Pišejo nam: Poznana mije družina, sestoječa iz očeta in treh sedaj odraslih otrok. Vsi štirje so narodni in členi narodnih društev. Ker pa je oče vratar, ga je o zadnjem ljudskem štetju hišni gospodar poklical k sebi, da napravi popisno polo žnjiin. Naš mož je izjavil, da on ni Lah ter da v njega družini govore slovenski. Gospodarje pa rekel: Z mano in ostalimi hišnimi govorite laški — in zapisal je vse štiri za Lahe!!
Kakor temu, godilo se je tudi vsem ostalim vratarjem, tako, da lahko trdim z vso gotovostjo, da smo zgubili na ta način najmanj 1500 družin ! Ako vzamemo povprečno a oseb na družino, dobimo 7500 ukradenih Slovencev, oziroma prisleparjenih Lahov. To je očitna sleparija, katere ne pobije legijon Lenassijcv !
Zraven teh so nam na podlagi »občevalnega jezika« odvzeli tudi vse služahništvo, tako, da lahko trdimo zmirno vestjo: osleparili so nas, samo na vratarjih in služinčadi, najmanje zn 10.000, reci: desettisoč duš! Deset več in deset manj, pa dobimo znesek 20.000, za katere je število Italijanov naraslo na našo škodo.
•Vdaj p:i |h.življem vse italijanske državne |K»slanec, naj nam navedejo le en sain tak slučaj, katerega smo, kakor trde oni, zakrivili mi!
Da Mtepimo na prste tem pijavkam naše slovanske krvi, treba, da se dobro seznanimo z določili kazenskega zakona o ljudskem štetju in videli boste, koliko posla Iio imelo sodišče po dovršenem ljudskem štetju!	K—s.
Pojasnilo pojasnila. P rejeli smo sledeče pismo: Gospod urednik ! »Habeant sna tata lihelli
—	pregovor je star, veljaven pa je še vedno. < > tem sem se prepričal. Ko sem čital zadnje nadaljevanje listka »Sursuin eorda« in opazil opombo »pride še , sem hil namreč gotovo najbolj začudeni človek tega sveta. Hm — kaj pit vendar še pride ? Mar sem s tem Sovičem in s Tonko še kaj delal? Saj ne vem ničesat več o njima: zagotovijo m Vas, da ju nisem več videl, odkar so se pričeli njuni »medeni tedni«. In jaz splnli nisem mogel imeti ničesar več opraviti ž njima, ker nisem tiskar, da bi jima tiskal zaročne listke, ne duhovnik, da bi ju kopulind. Kaj torej še pride? Fante! Da nisi pisal morda — za vse svetce, to hi bilo prenevarno?
—	kakšno »Moral von der Gesehieht?« — Ne, to ni mogoče. Seveda je to jako lepa pisateljska navada, ki ohranjuje čitatelje nevarnosti, da hi morali sami razmišljati; ali jaz nimam lepili pisateljskih navad in zame je bila vsa stvar zaključena, ko je Snvič s Tonkino pomočjo pokopal svoj pesimizem. Prosim Vas torej, rešite me! Ako bi moral še kaj pisati o tem paru, bi si moral izmišljati, ergo lagati. Obiskati ju ne morem, ker nimam toliko drobiža, tla bi se odpeljal v Napulj, kjer sedaj uživata svoje medene tedne, seveda mi pa sedaj tudi ničesar ne pišeta — to je pač umevno. Prosim vas torej, povejte čitateljem, da je stvar zaključena, vsaj zame ; saj som vesel, da irii Savič še ni poslal nobenega popravka na podlagi <$ 19. Mogoče, da se s časoma v novi družini kaj zgodi, n. pr. kakšna ljubosumska drama ali kaj podobnega. A jaz nisem prorok in svojemu prijatelju Saviču želim od srca, da se ne bi pripetilo nič »interesantnoga« v njegovi obitelji. Sicer pa mi je vsa zmota umljivn. Menda so bili hijeroglili mojega zadnjega pisma zopet taki, kakor podpisi okrajnih glavarjev, pa niste mogli citati, da sem Vam obljubil, poslati prihodnji listek (ne pa nadaljevanje tega) v kratkem. Je pač križ, ako ima človek rokopis, da ga zna komaj stavce prav čitati. Pa recite čitateljem, naj oproste ; saj bi bilo vendar predolgočasno, nadaljevati zaključenu stvar. Zdravstvujte! Udani Vam	E—n.—n.
Za Božiču inr- so doposlali: g. Krmijo Maćak b K, g. Kduard Hornk JO K, ge. Katarina Zupan 2 K, g. Ivan Sabee 50 K. Posnemajte ta lepi izgled usmiljenih src!
Slovansko povsko društvo razpošilja vsem prijateljem petja in dramatike vabila na koncert •/. opereto »(' e v 1 j a r • h a r o n, ki so bosta vršila v petek H. in v nedeljo 10. decembra v redutni dvorani. Ker se o razpošiljanju vabil lahko kakega pozabi, prosi isto, naj se vsakdo, ki želi dobiti vabilo na koncert, prijavi pri kakem odborniku društva. Sedeži se dobivajo v kavarni Coni-mercio, oziroma, kar jih preostane, nakupi se jih lahko pred početkom koncerta ni blagajni.
Miklavžev večer v Bralnem društvu« pri sv. Ivanu bo jutri dne o. deecmbra oh 4. uri pop. V spored: I. Brajša: »Istrskim Hrvatom« petje, moški zbor. 2. „*„,: »Na planine«, petje, mešani zbor. o. Vogrie: »Za vasjo«, petje, ženski zbor, 4. »Indijski siroti«, igrokaz v treh dejanjih.
—	Spisal Fr. S. Kinžgar. Dejanje sc vrši v prednji Indiji 1. IK7I3. blizu mesta Kombajn. Prod igro govori Proslov (v katerem pove na kratko pomen igre) g.ena Dura Trebeč. 5. Nastop sv. Miklavža in delitev poslanih daril. Cstopuina 20 nvč., sedeži 10 novč.
Kadi veselice, ki jo priredi ženska podružnica sv. Cirila in Metoda dne (i. decembra v či-tulniški dvorani, naznanja plesni odsek odbora »Slov. Citaln;ee<, da ho obična plesna vaja mesto v sredo (i. t. m. v torek 5. decembra.
Plesni odsek.
Tržaška posojilnica iu hranilnica, regi-strovana zadruga z omejenim poroštvom, ulica S. Krancesco št. 2, je imela do '»O. novembra t. I. 1,885.500 gld. 54 nvč. prometa. Lansko lelo v istem času pa 1.012.922 gld. 24 novč, Nnrastek znaša torej 872.gld. .">0 nč.
Kakor je videti, nedostaje le še 114.4J9 gl. nč. do prometa dveh milijonov goldinarjev.
Stajarske novice. V (i riža h seje vršil 2»i. novembra t. I. letni olični zbor • Kmetijskega bralnegr društva«. Posebno važen sklep je bil: z decembrom mesecem t. 1. prične nedeljska šola. Poučevali bodo zlasti o sadjarstvu in vinarstvu. Oziralo se bo v prvi vrsti b- na ude bralnega društva.
Otvorit e v železnice V e 1 e n j e - S p o d. Dravograd- V oš bor k se bo vršila dne 1T>. t. m.
Bralno društvo v P i še ca h priredi na praznik M. Božje t. j. S. grudna t. 1. po večer-nicah v šolskih prostorih svoje letno zborovanje z navadnim vsporedom. < >h ednem se bo pobirala tudi društvenimi. O tej priliki bo predaval deželni potovalni učitelj M. Jetovšek o umni živinoreji s posebnim nzirom na umno svinjerejo.
V	Konjicah se je vršila minolo nedeljo «SIomšekova beseda* z ljudskim shodom. Sprejele so sc resolucije: Slovenskim poslancem se izreka popolno zaupanje. Vztrajajo naj v sedanji večini ter podpirajo Celic. Delujejo naj na to, da so bo prihodnje leto štelo ljudstvo po narodnosti, a ne po občevalncin jeziku. Cesarska vlada naj se prisili, da so ho ljudsko štetje vršilo zakonito. Celjska policija se naj podržavi. C. kr. uradom v Konjicah naj se priskrbijo dvojezični pečati in napisi.
Nova pusta. S prvim decembrom 1.1. se je v župniji Sv. Antona v Slov. goricah otvorila nova pošta, ki nosi slovensko ime «Cerkovnjak». Nova pošta bo imela dnevno zvezo s pošto pri Sv. Trojici v Slov. goricah. Da ni dobila nova pošta samo nemškega imenu «Kirohberg», je zasluga nekaterih domačih od	v.
S v o j eg a o č e t a ustreli 1. Pred mariborskim porotnim sodiščem je stal minoli teden Anton Peserl iz Brebrovnika, kateri je s puško ustrelil svojega očeta ter obstrelil njegovo oskrbnico Amalijo Znidorič. Obsojen je bil v 10-letno ječo.
Obsojeni ponarejale i denarja. Mariborsko porotno sodišče je obsodilo 29-letnoga Josipa Potočnika iz lijesavi v 12-letno, 22-letnoga Frnnea Poplatnika iz Cvetkovcev v 10-letno ter 44-letnega agenta Franca Windisch-a iz Varee v 5-letno ječo. Vsi trije so se pregrešili s ponarejanjem bankovcev.
Društveno življenje v Mariboru se je začelo zelo živahno razvijati, za kar gre hvala nekaterim mlajšim a spretnim narodnjakom. Ondotnu «Slovanslca čitalnica* je priredila dne HO. m. tn. izborno veselico /, gledališko predstavo in s petjem. V nedeljo dne H. t. m. priredi pevsko in bralno društvo «Maribor« v «Narodnem domu» Miklavžev večer z bogatim vsporedom.
V	Oreh o vi vasi pri Mariboru so zmagali na občinskih volitvah v vseh treh razredih Slovenci.
Izprctl porot noira sodišča. Včeraj so je vršila razprava proti 45-letnem u oženjenemu dninarju Franu Kalinctu, toženemu zaradi težko telesne poškodbe, ker je dne 2il. julija t. I. v neki tuk. zloglasni hiši težko ranil Ivanko Cepin, iu dve drugi osebi, ki sta jo prihiteli branit, lahko. Prepir je nastal baje vsled toga, ker je Rnhue obdolžil Cepinovo, da mu je ukradla petdeset goldinarjev. Obdolženo dekle mu je dalo na to zaušnico. Utihne je potegnil iz žepa škarje ter začel ž njimi udrihati po ženski. Porotniki so z 1 1 glasovi pritrdili vprašanju o težkem poškodovanju ter je bil Kaline vsled tega obsojen v 1K mesecev tožite ječe.
Poskuse n a samomoru. Včeraj popoludne se jc 55-letni dninar Ivan Sesten v svojem stanovanju, v h. št. 1 ulice Tivanclla, ustrelil iz revolverja. Težko ranjenega so ga spravili v bolnišnico. Vendar je pričakovati, da ostane živ.
21 -letna Julija Tropina v ulici Madonnina št. 25 je izpila istega dne količino fenilne kislino. Zdravnik, ki je prišel šo o pravem času, je odvrnil svako nevarnost.
Dražbe premičnin. V poned., dne 4. decembru ob 10. uri prcdpoludnc sc bodo vsled naredbe tuk. e. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : v ulici Solitario št. 2 iu v ulici Barriora veechia št. 14, priprave pro-dajalnice; v ulici Amalia št. 5, l voz; v ulici Belvedere št. 19, pohištvo; v ulici della Loggia,
02421120
>t. 5, pohištvo ; trg Harriera veechia it. 1, priprava za prodajalnieo, blagu, bicikli in pohištvo.
Mej narod li i panorama na borznem trgu predstavlja ta teden Švedsko, Ifelgoland in Kiel. •><> slik nam kaže zelo zanimive dele teb krajev: visoke, strme bribove, snežinke, mesta, vasi, kopališča, prekomorske kraje, velike in male parnike, krasne sprehode itd., to pa tako naravno in živo, da je vredno, da si to ogleda vsakdo, ki se hoče upoznati s temi deželami.
Oklls odločuje. Tisti del občinstva, ki še ni mel prilike spoznati s poskušnjo velikih prednostij Kathreiner-Kneippove sladne kave, jo smatrajo še vedno za navadno pražen ječmen, kakor so ga rabili na kmetih in za otroke v prejšnjih časih. V splošno korist se torej zgodi, ako se opozarja na to, da je Kathreinerjev izdelek prava sladna kava, katera sama in po pravici zasluži (o ime. To namreč, da dobi Kathreiuerjeva sladna kava po novoizum-Ijenem proizvajanju z nekim izvlečkom iz kavinega sadu duh in okus bobove kave, je največ pripomoglo k temu, da se jc ta izdelek udomačil in priljubil danes že po vseh državah, in postal potemtakem svetoven artikel prve vrste. Kathreiuerjeva sladna kava se rabi večinoma kot primes k bobovi kavi. Iu v tej uporabi je prav izvrstna, ker /.boljša njen okus, ga stori prijetnejšega in odpravi ob jednem njene zdravju škodljive lastnosti. Pa tudi brez bobove kave, močno skuhana in prirejena z mlekom in sladkorjem, ima Kathreiuerjeva sladna kava izvrsten okus, in jo otrokom in bolnikom že splošno zdravniško priporočajo. Združuje priljubljeni okus bobove kave z jako važnimi zdravilnimi lastnostmi domačega slad nega izdelka, in ima veliko vrednost in nejednako prednost za vsa-cega prijatelja kave in posebno za vsako družino, i Dobi se povsod, toda pristna samo v znanih izvir- ' riili zavitkih iu s podobo župnika Kneippa kot j varnostno znamko in z imenom »Kathreiner«. Na ' to je treba posebno paziti, ker se imenuje slabše j ponarejena kava večkrat, napačno »Kathreiuerjeva j kava na vago«, katero se mora torej vselej iz lastne koristi odkloniti.
Različne vesti.
Vihar na Ruskem. Kakor javljajo iz Rige, je tam razsajal te dni strašen vihar. Voda je narasla S metrov visoko ter preplavila več ulic. Več ladij je voda odnesla. Zlasti javni nasadi so zelo poškodovani. Skoda je velikanska.
Gospod «Trošarina*. «Budapesti Hirlap» piše o velikem poneverjenju v upravi občinske užitnine v Belemgrndu. Srbi imenujejo užitnino — trošarina. Sedaj pa piše imenovani madjarski list, daje med vsemi udeleženci najbolj koinpromitiren ravnatelj užitnine: gospod Trošarina, ki se izgovarja s tem, da je poneverjene svote bratski delil z drugimi višjimi osebami !
Iz tega pač sklepamo, kako dobro so Madjari poučeni o poneverjenju. Gospod (Trošarina» je kradel trošarino — užitnino! Bržkone sploh na vsem «Panamu* v Belemgradu, kakor madjarski list imenuje ta dogodek, ni niti trohice resnice. A če že hoče grditi Slovane, naj bi se vsaj malo bolj — podkoval.
Na grobu svojih otrok umrl. Na Vseh svetnikov dan popoludne je obiskal oO-letni m*zur B, Kiala z svojimi štirimi otroci grob umrlih svojcev na praškem pokopališču. lTmrlo mu je že šest otrok. Oče in najstareja liVletnn hči sta klečala ob grobu, trije mlajši otroci so pn prižigali sveče. V tem hipu je zadela očeta kap in se je zgrudil na mestu mrtev. Prenesli so ga v mrtvašnico, otroci so pa žalostni odšli domov k materi-vdovi, katero je mučna bolezen že pred več tedni priklenila na postelj. Družina je izgubila zadnjo oporo.
Lev in osel.
Narodna pripovedka. — »Za«'«.
Lev iu osel sta skupaj potovala. Sedela sta vsak na svoji živali. Lev je imel kozla, osel kozo.
Konečno sta prišla na mesto, kjer so rastle palme. In lev je rekel :
»Rad bi se osvežil s plodi tega - le drevesa; poprosim opico, da mi jih natrga«.
»Ni treba«, je odvrnil osel, »znam izvrstno plezati in natrgam ti jih«.
Iu zlezel je na drevo, trgal datljev in jih doli motal levu.
Zadržal pa se je na drevesu daljšo dobo; mej tem je njegova koza zlegla mlade.
Lev je zaklieal na drevo k njemu :
»Kolike sreče! .Moj kozel je /legel kozlića !«
»To ni mogoče!« je kričal osel. »To je bila moja koza; kozli nikdar ne rode!«
»Ne govori!« je dejal lev. »Moj kozel je imel k oz I i č a !«
Na to sta nadaljevala svoje potovanje.
Srečala sta svinjo; lev jo je vprašal:
»More-li kozel poroditi kozliča?«
»More, jo odgovorila svinja, tresoča se o pogledu leva — moj kozel je imel pet kozličev«.
Srečala sta bivola : isto povpraševanje.
Resnica je je odvrnil bivol, ki je bil'vrlo udvorljiv — moj kozel je porodil dva kozliča«.
Tako sta povpraševala vse mogoče zverij v gozdu, in vsaka jc odgovorila: Da«, samo da bi levu ugodila.
Konečno sta srečala matumbo, to je : veliko belo miško, o kateri se je govorilo, da je vrlo odkritosrčna živalica.
Lev jo je povprašal kakor vse druge.
»Počakaj«, je dejala matnmba nezaupno. »Takoj ti povem«.
In skočila jo na bližnje drevo tor zavpila nn
leva :
»Kozli nikedar ne rode kozličev?«
.... Premetena matuba je vedela vrlo dobro: h o č e m o 1 i s i I n i m in veliki m r e č i res u i-co, moramo biti preje v varnosti.
Anton Kristan.
Brzojavna in telefonična poročila.
(Zadaje vesti.)
Dllliaj 'J. Danes predpoludne so je začela konferenca členov eksektitivnega odbora desnice z načelniki klubov levice,
Dllliaj 'J. Listi priobčujejo veliko število izjav mej »oerelom« o včerajšnjem vsprejemanju delegacij, katerih avtenttčnost ni možno določiti. Vsi pa soglašajo v tem, da je monarh toliko do čeških kolikor do nemških delegatov opetovano izrazil toplo željo, da hi so uvedena akcija za sporazumljenje posrečila. »Neue Kreie Presse« izraža prepričanje, da je s tem mirovni akciji dan mogočen impuls, ki more le blagodejno nplivati na nadaljnji razvoj.
Nadalje javljajo listi, da so se poskusi privatnega značaja za pripravljanje tal za današnjo oficijelno spravno konferenco, da bi se odstranile obstoječe težkoče, ali vsaj zmanjšale, včeraj nadaljevali v državnem zboru od strani členov vlnde in odličnih členov vseh na akciji udeleženih strank. V proračun jevanj u vspeha gredo listi navskriž kakor včeraj, ali vedno več tal dobiva nazor, da so to mirovno delo gotovo posreči, ali že sedaj, ali o prihodnjem ponovljenem poskusu.
Dllliaj 2. Konferenca v dosego spravo je izvolila pododsek, ki ima nalog, naj nadaljuje pogajanja za sporazumljenje mod Cehi in Nemci. Začetkom soje je bila živahna razprava o političnem položaju, katere se jo udeležil tudi posl. Povšo.
Razglas.
Vsa posestva, ki so bilu hist Antona Turka vulgo Skure na Opčinah in
obstoje iz poslopij in dvorišč mi Opeinuh, iz zemljišč nu Opeinali, v Hojami, iut Konto vel jvt in v Burnih, se skupno, ali pa v posameznih kosili prodajo uli pa tudi dajo v /akup.
Pošlo piju, dvorišča iu nekatera zemljišča imajo jako ugodno lego.
Nataneneju pojasnila t hi je dl*. 3Lrtt(kj Protner, odvetnik v Trstu, Via Cassa di Kisparmio štv. 7 II. nadstr.
Slovenci!
Čast mi je javiti, <la sem odprl na Vrdoli stv. 'iti* (Canij>agna Cronest)
Osmico
Velika zaloga
solidnega pohištva in tapecarij
od
Viljelma Dalla Torre v Trstu Trg S. (liovauni hiš. štev. o (hiša Diana). Absolutno konkurenčne cene. Moje jtohi&tvo donese sredo !
Zaloga in tovarna
pohištva vsake vrste
»d
AlessanAro Levi Minzi v Trstu.
Pla/.za Kosario žtev. 2.
i šolsko poslopje).
Itogat Izbor v tapetnrijali, zrcalili in slikali. Ilustriran cenik gratis In franko vsakemu na zahtevo. Cene brez konkurence. Predmeti postavijo se ua brod ali železnico, brez da bi so za to kaj zaračunalo.
ter toeim svoje domaee dobro črno in ludo vino po liti ki', liter.
Za obilen obisk se priporoča
Iv nn Furlan.
-to«-
M. U. Dr. Ant. Zahorsky
priporoča svojo pomoč nn porodih, nhortib in vseh ženskih boleznih, kakor: nerednosti v perij od i, krvavenje, beli tok, neredna lega maternice itd., kakor sploh v vseh slučajih bolezni.
Ordinuie ulica Carintia štv. 8, od 9. -11. in od 2. - 4.
4Qt
M. A I T E.
Trst. Via Nuova, vogal Via S. Lazzaro St. 8. Trst.
Oast mi je javiti si. občinstvu in cenjenim odjenuilceni, dn sem prejel bogat izbor mznovst-nega blaga za jesen in zimo in sicer: sukno za gospe in gospode, flanele, perkal za oltleko in bluzo v najnovejšem risanju kakor tudi burvan in bel ter piket za perilo; maje vseh vrst od volne al bombaža, odeje (kovtre) s pod vleko ali od volne, pre-roge, pregrinjala itd. itd. Imam v zalogi tudi veliki izbor drobnarij znkrojnee, šivilje in niodistke.Sprej-inam naročilu /.a izgotovtjanje oblek za gospe, ka tere izvršim po meri z največjo točnostjo in mitaiijčnostjo po ccnali brez konkurence.
\elik Izbor blaga za zastave Iu narodnih trakov za društvene znake.
jC Vse po najnlijih cenah, le
Nadcjnje se tudi v prihodnje podpore cenj. odjemalcev in si. občinstva, beležim se najuljudne o
M. Air K.
Popolno novi, v prvič razstavljeni
"f* MEJNARODNI
Panorama
tkst - Borzni trg 14 - trsi1
Jako zanimivo popotovanj? po Norveškem in Helgolandu do Kiel-a. Vstopnina 20, otroci 10 kr.
e. kr. rezervni častnikov priporočamo „Zavod za uniformiranje in civilno kro-jaćnico FRAN-A JIRAS-A" v Trstu, ulica Caserma !>. (Vne nizke, postrežba točna In zanesljiva.
Krasna mebljovana soba
za enega gospoda je takoj oddati v Via Forni štv. :i. IV. nadstr.. na desno, po juko nizki ocni. Lop razgled, peč, plin.