Pomurski
VESTNIK
MURSKA SOBOTA, 14. MAJA 1964 Leto XVI. — Štev. 19 Cena 20 din
POMURSKI VESTNIK
IZHAJA OD FEBRUARJA 1949 — NAJPREJ KOT TEDNIK »LJUDSKI GLAS«, NATO OD JULIJA 1952 KOT »OBMURSKI TEDNIK«, DO PREIMENOVANJA V SEDANJI NASLOV, KOT GLASILO OKRAJNEGA ODBORA SZDL. OD JANUARJA 1963 IZHAJA LIST KOT TEDENSKO GLASILO OBČINSKIH ODBOROV SZDL SLOVENIJE V POMURJU. LIST IZDAJA ČASOPISNO-ZALOŽNIŠKO PODJETJE »POMURSKI TISK« V MURSKI SOBOTI — DIREKTOR STEFAN ANTALIČ — LIST UREJA UREDNIŠKI ODBOR. ODGOVORNI UREDNIK JOŽE VILD — NASLOV UREDNIŠTVA — MURSKA SOBOTA, KOCLJEVA UL. 2. TELEFON 21-064
PREDKONGRESNE
RAZPRAVE
Kako sklepamo delovna razmerja
»Potreben je odločnejši boj za demokratično prakso pri sklepanju delovnih razmerij in zbiranju ljudi na vodilna delovna mesta in razne dolžnosti. Pri tem je treba pogumneje iskati nove oblike in ukrepe, ki bodo jamčile in zagotovile dejansko demokratičen postopek in objektivna družbeno koristna merila. Zlasti se moramo energično upreti pojavom izigravanja natečajev kot enega izmed demokratičnih ukrepov pri sklepanju delovnih razmerij.«
Ta odlomek je vzet iz osnovnih smernic za predkongresno aktivnost Zveze komunistov Jugoslavije. Kljub temu, da za naše območje ugotavljamo gospodarsko nerazvitost, pa je vseeno zelo aktualen. Že v razpravah o statutih delovnih organizacij je opaziti težnje, da se za vodilna delovna mesta določijo taki pogoji, ki bi onemogočili, da bi se v ožji vodstveni kader lahko vrinil nek sposoben človek »od zunaj«. Sicer to niso. nove težnje po zapiranju kroga vodilnih ljudi. Taki primeri so nam znani in njihove posledice še danes marsikje težko občutijo. Zato pa je toliko bolj nujno tudi analizirati, kdo v naših delovnih organizacijah in kako odloča o sprejemanju delavcev.
Posebna komisija, ki jo je imenoval občinski komite ZKS v M. Soboti je analizirala štiri večje gospodarske organizacije v Murski Soboti: tovarno perila in pletenin »Muro«, industrijo kovinske galanterije »Panonijo«, obrtno podjetje »Blisk« in gradbeno podjetje »Pomurje«.
Analiza je zelo poučna. Za vsa podjetja je značilno, da imajo težave s kadri in to iz različnih vzrokov, prav tako je vsem skupno, da precej skrbijo za izobraževanje kadra. Sicer v nekaterih bolj, v drugih manj. Vsem pa primanjkuje potrebnega strokovnega kadra, zato je toliko bolj zanimivo, v kolikšni meri ga iščejo. V Muri so lani razpisali 4 natečaje, v Panoniji 6, pri Blisku le enega, v Pomurju več razpisov za sezonske delavce in strokovni kader. Toda odzivi so bili slabi in prijavljenci niso vedno zadovoljevali razpisnih pogojev, kar je čestokrat precejšen problem in je potem potrebno z drugimi metodami ugotoviti, kdo ima več možnosti za dobro opravljanje dela.
Kdo pa odloča o sprejemu? V treh podjetjih imajo komisije, ki med kandidati izbirajo tiste, ki najbolj odgovarjajo pogojem, v »Blisku« pa o tem odloča strokovni kolegij, ki potem predlaga organom samoupravljanja. Vsekakor se nam upravičeno postavlja vprašanje, če je to res demokratična oblika in če v organizaciji, ki skupaj z vajenci šteje čez 130 članov, ni mogoče imeti posebne komisije. V analizi še tudi drugi primeri (predhodna dogovarjanja, tako da je razpis potem samo gola formalnost) kažejo na to, da oblike sprejemanja delavcev niso vedno demokratične.
(Nadaljevanje na 2. strani)
DANES POPOLDNE:
Prihod štafete mladosti v M.Soboto
Popoldne ob 18. uri se bodo na Trgu zmage v Murski Soboti zgrnile skupine pionirjev, mladink in mladincev, pripadnikov JLA, športnih in drugih društev ter organizacij. Skupinam nosilcev štafetnih pozdravov iz vseh krajev soboške občine, se bodo pridružili še nosilci Štafete mladosti iz občine Lendava.
Na zborovanju ob sprejemu štafete mladosti na Trgu zmage, bo govoril predsednik občinskega komiteja ZMS M. Sobota Geza Bačič, po tem pa bo na Trgu zmage tudi kulturni program, v katerem bosta sodelovala pevski zbor Učiteljišča in godba na pihala DPD »Svobode« M. Sobota. Po končani slovesnosti ob sprejemu Štafete mladosti, bodo taborniki in pripadniki JLA sprejeli štafetno palico in jo celo noč čuvali pred spomenikom zmage. Jutri zjutraj bodo nosilci štafetne palice ob 6.30 uri krenili proti Slatina Radenci, kjer se bodo priključili nosilcem zvezne štafetne palice.
Že danes opoldne bodo iz številnih vasi in krajevnih centrov soboške občine krenili na pot nosilci štafetnih palic. Skoraj da ne bo vasi, skozi katero ne bodo hiteli pionirji in pionirke, mladinci in mladinke ter starejši občani s cvetjem in štefetnimi palicami v rokah. Na več kot 30 krajevnih progah v soboški občini bo sodelovalo v štafeti mladosti okrog 1500 pionirjev in pionirk, na 250 km dolgih osmih občinskih progah pa bo štafetne pozdrave poneslo v popoldanskih urah proti središču, občine, še okrog 1200 mladih in starejših občanov.
Povsod, kamor bodo prispeli nosilci letošnje štafete mladosti, bodo danes proslave in na njih Se bodo zbrali številni občani. Prav je, da se kot vsa leta doslej, tudi letos prebivalci Murske Sobote zbere-
mo na ulicah in na Trgu zmage ter pozdravimo nosilce štafetnih pozdravov in štafeto mladosti 1964.
Med otvoritvijo dramske revije pred soboškim gradom
OB ZAKLJUČKU DRAMSKE REVIJE
Lepa manifestacija amaterizma
Šesta revija dramskih skupin okraja Maribor se je minulo nedeljo končala. V štirih »festivalski« dneh se je na murskosoboškem odru zvrstilo sedem kvalitetno naštudiranih dramskih del, ki so domači publiki posredovala veliko umetniškega užitka. Revija pa se je odlikovala tudi po svojem delovnem značaju, saj je prireditelj pripravil za režiserje in vodje posameznih skupin dve predavanji. Razgovorom, ki so se razvili ob teh predavanjih, so se pridružila še kritično analitična ocenjevanja posameznih predstav, ki so bila za vse sodelujoče predstavnike amaterskih skupin prav tako praktičnega pomena.
S posvetovanja na občinskem sindikalnem svetu v M. Sobota
Uvodni takti -- shod na prostem pred gradom, godba na pihala, fanfare, otvoritvena nagovora -- so temu reprezentativnemu kulturnemu dogodku nemudoma vtisnili primeren svečanostih pečat, ki ga je bilo več ali manj občutiti vse štiri dni potlej. Takoj po slovesnosti na prostem se je zvrstila otvoritev posebne likovne razstave, ki ni hotela
samo počastiti revijo, ampak pot mottom »Naš človek, naša zemlja« tudi prikazati umetniške dosežke naših pomurskih likovnikov, tako poklicnih kakor tudi amaterskih.
»Dramski« del revije se je potem začel s Cankarjevim »Kraljem na Betajnovi«, ki ga je naštudiralo DPD Svoboda »Prežihov Voranc« iz Raven na Koroškem. Predstava je z. doslednostjo režiserskega stila in pa z nekolikimi uspelimi igralskimi kreacijami zelo prijetno presenetila, hkrati pa vzbudila skrite upe, da kvaliteta vsega naslednjega programa pod ta nivo ne bo zdrknila.
Naslednjega dne predpoldne: se je potem začel prvi razgovor. Kratko predavanje na temo »dramatika v klubih« je zbranim režiserjem, igralcem in vodjem skupin posredovalo nekaj načelnih misli, ki so potem v razgovoru služile kot diskusijsko izhodišče. Drugi del razgovora pa se je posvetil izvedbi prejšnjega večera. Dokaj razčlenjena obdelava predstave ni izrekla skupini le zasluženega priznanja, ampak ob analizi pomanjkljivosti vsem udeležencem razgovora posredovala nekaj zelo koristnih izkušenj in spoznanj.
Popoldne istega dne se je predstavilo KUD »Pošta« Maribor z Marinčevo komedijo »Ljubezen v kovčku«. Izvedba je natrosila med občinstvo veliko sproščenega smeha, pokazala eno ali dve dobri igralski stvaritvi, sicer pa je bilo čutiti, da slabo besedilo, kakršno za gotovo ta Marinčev tekst je, vsakršnega količkaj zahtevnejšega gledalca ne more zadovoljiti.
Žmavčeva dramska epizoda »V pristanu so orehove lupine«, ki jo je zvečer istega dne uprizorilo DPD Svoboda iz Črne na Koroškem, pa je prav gotovo pomenilo nov kvalitativni dosežek revije. Zasluga za to gredo tako igri kakor
(Nadaljevanje na 3. strani)
Čimprej uveljavljati načela statutov
Prejšnji teden je bilo na občinskem sindikalnem svetu v Murski Soboti posvetovanje o načinu sprejemanja statutov delovnih organizacij. V razpravah so predvsem ocenjevali sodelovanje družbeno političnih organizacij pri sestavljanju in sprejemanju statutov.
Kljub temu, kot je bilo v razpravi poudarjeno, da ni pravega pregleda nad tem, v kolikšni meri so sindikati, osnovne organizacije ZK in dru-
gi sodelovali pri sestavljanju statutov, pa dejstvo, da je bilo v posameznih delovnih organizacijah tudi po 100 spreminjevalnih predlogov na pre-
dložene osnutke priča, da so bile razprave zelo živahne. Ob sestavljanju in sprejemanju statutov so v delovnih organizacijah preanalizirali celotno delo in se tudi srečali z mnogimi problemi, ki so jih v statutu skušali uspešno rešiti.
Marsikatere določbe v prvih osnutkih so opozarjale tudi na nekatere negativne pojave in težnje predvsem ožjega kroga vodilnih ljudi v posameznih delovnih organizacijah. Toda v končnih določbah se je to spremenilo in v bistvu so zagotovljeni realni pogoji za uveljavljanje delavcev v upravljanju in javnost dela samoupravnih organov.
V razpravi je bilo predvsem poudarjeno, da je osnovna naloga sindikatov in drugih političnih organizacij, da se borijo za uveljavljanje teh v statutih sprejetih načel v konkretni praksi upravljanja in dela delovnih organizacij. Zato se naj posveti že pri izboru novih članov v organe sa-(Nadaljevanje na 2. strani) RADGONA
Pretekli četrtek je bila v Radgoni skupna seje izvršnega odbora Socialistične zveze in občinskega sindikalnega sveta. Med drugim so razpravljali o pripravah na volitve organov samoupravljanja v podjetjih.
Pred kratkim je bil tudi v Bogojini razširjeni sestanek krajevnega odbora SZDL. Občani so se s sekretarjem občinskega komiteja ZKS tov. Mirom Zupančičem pogovarjali o kooperaciji, o preživninskem varstvu ter o odkupu zemlje. Izrazili so tudi mnenje, da cene živini niso primerne. Na sliki: udeleženci razgovora v Bogojini.
Murska Sobota
V torek je bil sestanek konference za družbeno aktivnost žena v Murski Soboti. Na sestanku so razpravljali o neposrednih nalogah in o anketi med kmečkimi ženami.
Ob 20-letnici službe notranje varnosti
Trinajsti maj je vsakoletni praznik organov notranjih zadev. Dne 13. maja 1964 je bil z odredbo vrhovnega komandanta Josipa Broza Tita ustanovljen odelek za zaščito naroda OZNA.
Letos je poteklo 20 let od ustanovitve tega oddelka in zato so bile po vsej državi slav-
nostne akademije, razstave in podobno, kar pomeni uvod v celoletno proslavljanje obletnice OZNA. Dne 25. maja bodo odkrili v Drvarju spominsko ploščo pri hiši kjer je bila ustanovljena OZNA, dne 4 julija pa bo na Visu odkrita spominska plošča na poslopju v katerem je začela OZNA
organizirano delovati. V oktobru bo dotiskana spominska knjiga o 2000 pripadnikih službe notranjih zadev, ki so izgubili življenje med izpolnjevanjem svojih dolžnosti, v pripravi pa sta tudi knjiga o varnostni službi za mladino in o najpomembnejših akcijah varnostnih organov.
Tudi najnovejša številka revije zveznega sekretariata za notranje zadeve »13 maj«, v celoti posvečena jubileju.
V Murski Soboti je priredil predsednik občinske skupščine predstavnikom službe državne varnosti v ponedeljek, sprejem v zvezi z obletnico ustanovitve OZNA.
za vaše potrebe-
kolektiv trgovskega podjetja
prekmurski magazin
murska sobota
s poslovalnicami
OD TEDNA
TITO NA POLJSKO
Kakor je bilo pred dnevi sporočeno, bo na povabilo prvega sekretarja centralnega komiteja združene delavske partije Wladislava Gomulke in predsednika državnega sveta Aleksandra Zawadskega koncem junija predsednik Tito s soprogo uradno obiskal Ljudsko republiko Poljsko.
HRUŠČOV V EGIPTU
Med dogodki, ki posebej zanimajo svetovno javnost, je vsekakor obisk sovjetskega predsednika Hruščova v Združeni arabski republiki. Obisk je povezan s slavnostnim dokončanjem dela na ogromnem Asuanskem jezu, ki bo predstavljal- veliko gospodarsko pridobitev za Egipt in ga je deloma finansirala tudi Sovjetska zveza. Delegaciji, ki jo vodi Hruščov,: so bile izkazane velike časti, tisk ZAR pa posebej poudarja veliko pomoč, ki jo je nudila Sovjetska zveza arabskim državam.
Med razgovori, ki sta jih imela Naser in Hruščov, je bila posvečena največja pozornost dogodkom v arabskem svetu, kjer so spet vroča tla za tiste, ki bi radi obranili kolonializem. Hruščov je v svojem govoru ob prihodu opozoril na prve uspehe k izboljšanju mednarodnih odnosov in poudaril, da je potrebno napore v tej smeri še poglobiti,
HUDI SPOPADI V ADENU
Kot je bilo pričakovati, se nemir v Adenu (na jugu arabskega polotoka) ne bo tako kmalu polegel. Boji med uporniki in britanskimi četami se nadaljujejo. Pretekli teden je britansko letalstvo tudi z bombami napadlo predele, ki so v rokah upornikov. Po sporočilih so uporniki bili že »razbiti«, toda resnica je kmalu prišla na dan. Uspehi britanskih čet so bili le navidezni in očitno jim ne odgovarja partizanski način bojevanja, ki ga uveljavljajo uporniki. To še zlasti potrjujejo izjave ministra za kolonije, češ da so še potrebne nove okrepitve, ker niti sam ni mogel pregledati položajev iz varnostnih razlogov.
V	sami Britaniji je ta akcija izzvala ostre proteste. Očitrio je da so vodilni krogi v vladajoči konservativni stranki uveljavili politiko močne roke in se tudi odločili za odločne akcije z opravičilom, da gre za zaščito britanskih državljanov in vojakov. Toda v samem Adenu te akcije ne uživajo posebne naklonjenosti niti med britanskimi državljani, zato so pa pozicije upornikov čedalje bolj trdne, ker jih podpira tudi domače prebivalstvo. Britaniji pa so se odtujili tudi tisti arabski krogi, ki so bili njeni zavezniki.
CIPER SPET NEMIREN
Nekaj dni je bil na Cipru mir. Toda celo v Famagusti, kjer je bilo tudi v času najhujših spopadov med obema narodnostnima skupnostima mirno in so delavci; obeh narodnosti skupno delali, česar ni bilo v drugih krajih, je prišlo do spopadov, ko so ciprski Turki ubili dva grška oficirja. Ta uboj je povzročil veliko razburjenje in zaradi tega incidenta je prišel Ciper v nevaren zaplet.
V	Turčiji čedalje bolj uradno govorijo o zasedbi otoka, pošiljajo na otok orožje in očitno ne kažejo nobene pripravljenosti na to, da bi prenehali z razpihovanjem ognja. V odgovor na to se tudi grške vojaške sile urijo za morebitni spopad. V Grčiji se zavzemajo za rešitev krize v okviru OZN.
DO TEDNA
Mladina lendavske občine v Tednu mladosti
Aktivi ZM v lendavski občini se pripravljajo na praznovanje Tedna mladosti. Čeprav letos v občini ne bo večjih osrednjih prireditev ih manifestacij, pa bo praznovanje praznika mladosti prav tako svečano in množično. Aktivi ZM na vaseh in v delovnih organizacijah pripravljajo namreč številna medsebojna srečanja na športnem področju v okviru krajevnih skupnosti. Poleg športnih, bodo organizirali še vrsto kulturnih prireditev. Mladinke in mladinci iz nekaterih aktivov ZM bodo v Tednu mladosti organizirali tudi srečanja s pripadniki JLA, organizirali bodo manjše delovne akcije itd. Kot kaže, se na svoj praznik najbolj vestno pripravljajo pionirji in mladina na o-
V PROIZVODNJI NAFTE
SO SPREJELI STATUT
Pretekli teden je osrednji delavski svet Proizvodnje nafte v Lendavi na svoji seji dokončno sprejel statut podjetja. Na seji delavskega sveta so tokrat razpravljali še o odhodu lendavskih naftnih strokovnjakov v Indijo, kjer bodo opravljali vrtalna dela.
GOSTJE IZ MADŽARSKE
Pretekli teden so Lendavo obiskali člani društva inženirjev in naftnih tehnikov iz Madžarske, ki so tako vrnili obisk članom lendavskega društva, ki so bili na Madžarskem preteklo leto. Gostje iz Madžarske so si ogledali Lendavo, v Proizvodnji nafte pa tovarno metanola in degazolinažo. Iz Lendave so gostje odpotovali v Zagreb, od tam pa na Reko, kjer so si 'ogledali tudi rafinerijo nafte: Na povratku iz Reke so si madžarski strokovnjaki ogledali še Postojnsko jamo, v Ljubljani pa so bili gost Društva inženirjev in tehnikov Slovenije.
semletkah. Na vsaki šoli so že izdelali program praznovanja, ki zajema mnogo zanimivih in privlačnih prireditev. Mladinci na osemletkah pa se pripravljajo tudi na sprejem pionirjev v Organizacijo ZM. Povsod bodo ob tej priliki imeli svečane proslave.
Za zaključek praznovanja Tedna mladosti pa bo mladi-
na iz lendavske občine odšla 26. maja v Čakovec, kjer se bo srečala z mladino čakovske, ormoške in ptujske občine. Ta dan bodo na sporedu tekmovanja v športnih panogah, zvečer pa bodo na kulturno-zabavni prireditvi nastopile skupine mladink in mladincev iz vseh štirih občin.
Zunanja montaža v-lendavskem obratu Himo
Uveljaviti načela statutov
(Nadaljevanje s 1. strani) moupravljanja velika pozornost temu, da bodo ti organi sposobni ta določila tudi uveljaviti.
Tudi glede sprememb predpisov, zaradi česar morajo v nekaterih gospodarskih organizacijah spreminjati osnutke statutov, je bila precej obširna razprava. Ugotavljali pa so, da se težave glede tega pretiravajo in da se s tem čes-
tokrat zakriva slabo delo pri sestavljanju statutov. Ker še niso v vseh delovnih organizacijah sprejeli statutov, bi naj. tudi pri tem pohiteli in kasnejše spremembe, ki nikakor ne bodo menjale celotnega statuta, le. posebej vnesli ne pa zaradi tega odlašali z delom.
Š. B.
Kako sklepamo
(Nadaljevanje s 1. strani) Posebej j pa se pojavljajo kritične pripombe na račun zavoda za zaposlovanje delav, ki po mnenjih ne opravlja tiste funkcije, kot bi jo moral. Postal je namreč enostavno posredovalnica za deloma ne usmerja delavcev v njihove poklice. Zato lahko pri zavodu dobijo delavce, ki so v drugih podjetjih bili odpuščeni z dela. Poleg številnih drugih predlogov je brez dvoma premisleka vreden tudi ta, da bi naj bil za delavce na vodilnih delovnih mestih daljši odpovedni rok ne glede na delovno mesto, kar naj zlasti velja za računovodje.
HUDA PROMETNA NESREČA V GORNJEM LAKOŠU
Dne 7. maja 1964 ob 20.00 uri se je zgodila huda prometna nesreča na cesti II. reda v vasi Gornji Lakoš med mopedistom Štefanom Bakanom iz Dobrovnika 15 ter pešcem Heleno Muršič iz G. Lakoša 48. Helena Muršič je šla pravilno po desni strani ceste, za njo pa je pripeljal prav tako po desni strani mopedist Štefan Bakan, ki pa Muršičeve pred seboj ni opazil. Zbil jo je v desni obcestni jarek. Pri nesreči je bila hudo telesno poškodovana Helena Muršič, ki ima zlom desne noge. Mopedist, ki ni imel potrdila o znanju prometnih predpisov, je bil odpeljan na odvzem krvi, ker je kazal znake vinjenosti. Na mopedu pa je nastala materialna škoda za okrog 5.000 din.
NI UPOŠTEVAL PREDNOSTI
Dne 10. 5. 1964 ob 11.50 uri se pripetila lažja prometna nesreča na križišču cest Štefana Kovača — Titova v Murski Soboti med mopedistom Francom Štrausom iz Ljutomera in kolesarjem Nikolajem Kočarjem iz Kupšinec. Do nesreče je prišlo, ko je kolesar pripeljal po zaprti Titovi cesti in zavil na ulico Štefana Kovača ne da bi upošteval prednost mopedista. V tem trenutku je pripeljal po Lendavski ulici mopedist Štraus ter prav tako zavil v ulico Štefana Kovača. Ko je po desni strani prehiteval kolesarja, je ta zavil na skrajno desno, pri čemer sta trčila. Mopedist je dobil manjše odrgnine na roki in po obrazu. Po nesreči je mopedist Štraus odpeljal naprej in je bil izsleden šele v Radencih.
SMRTNA NESREČA
Na cesti II. reda Križevci — Noršinci se je dne 11. 5. 1964 ob 02 uri zgodila huda prometna nesreča s smtrnim izidom. Voznik motornega kolesa reg. št. 10-296 Vlado Kolbl iz Babinec št. 12. in sopotnik Jožef Vogrinec iz Noršinec Št. 2. sta se ob navedeni uri vračala iz veselice iz Starenove vasi. Ko je voznik Kolbl z neugotovljeno hitrostjo pripeljala do blagega ovinka med km kamnom 22-23, je zapeljal na neutrjeni bankin na desni strani, kjer ga je nekaj časa zanašalo, ko pa je pripeljal nazaj na cestišče sta padla. Sopotnik Jožef Vogrinec je pri tem obležal mrtev, brezvestni motorist Vlado Kolbl pa je poškodovanca pustil na cesti ter se odpeljal na dom spat. Nesreče ni prijavil in je bil izsleden šele ob 8. uri. Po ugotovitvah organov prometne varnosti, sta bila motorist in sopotnik močno vinjena, kar je verjetno tudi vzrok nesreče.
NI NAKAZAL SPREMEMBE SMERI
Lažja prometna nesreča se je zgodila tudi 10. maja 1964 ob 11.50 uri na cesti III. reda v vasi Grad. Iz. Grada je vozil mopedist Anton Čerpnjak s sovoznikom Ivanom Čerpnjakom, oba iz Kruplivnika. Za njim je pripeljal voznik osebnega avtomobila reg. št. ST 90-803, avstrijski državljan Avgust Leitgeb iz Schiefera ter prehiteval mopedista. Ker mopedist ki je zavijal na levo, na žago ni nakazal spremembo smeri, sta trčila. Mopedist in sopotnik sta padla po cestišču pri čemer je dobil telesne poškodbe sopotnik Ivan Čerpnjak in je bil prepeljan v soboško bolnišnico. Obema voznikoma je bila odvzeta kri.
Predsednik Tito ob otvoritvi letošnjega novosadskega sejma
tudi kmetu
višji standard
Takoj po otvoritvi letošnjega novosadskega sejma je pred sednik Tito odgovarjal na vprašanja' časnikarjev in povedel vel. tehtnih misli o našem kmetijstvu. »Mislim, da se blagovna kmetijska proizvodnja v ničemer ne sme razlikovati od industrijske. Obravnavati jo moramo prav tako in ji dati enake možnosti, da bomo uredili probleme kreditiranja 'prometnega davka in drugo«, je dejal predsednik Tito in poudaril, da se morata industrija in kmetijstvo razvijati vzporedno.
»Posebej bi rad poudaril«, je nadaljeval predsednik Tito, da so dajali doslej kredite na prekratek rok. Gre namreč za proizvodnjo, v kateri se kapital ne obrne večkrat letno kakor v industrijski proizvodnji, marveč samo enkrat, in sicer v obdobju samo sedmih mesecev. Po mojem mnenju je 15-letni rok odpločilo anuitet kratek. Če bi ostali pri tem, bi tako proizvajalcem onemogočili večjo akumolacijo. Doslej pa so mnoga industrijska in kmetijska podjetja uporabljala amortizacijo za odplačevanje anuitet, ker je povsem škodljiv pojav. Zato moramo popraviti sistem kreditiranja, in sicer ne samo v industriji, marveč tudi v kmetijstvu, in pri tem upoštevati, da so potrebe in možnosti teh dveh panog različne. Ker sta pa panogi različni, se morajo razlikovati tudi roki. Menim, da odstranjevanje pomanjkljivosti v našem gospodarskem razvoju ni tako zamotana stvar. Glavno je, da pustimo več sredstev proizvajalcem v industriji in kmetijstvu, da bodo lahko svobodno razpolagali z njimi in jih najbolj koristno uporabili v svojem in v interesu vse skupnosti.«
O dajanju pokojnin v zameno za zemlja je Tito dejal:
»Menim, da bi tega ne smeli imenovati pokojnina, marveč renta. To vprašanje zdaj proučujemo in moramo ga urediti. Mislim, da je edini način ureditve v tem, da bi neobdelano zemljo, o kateri je govor, vključili v socialistični sektor, tem ljudem pa dali rento ali pokojnino, če jo hočejo tako imenovati.«
Na vprašanje časnikarjev o perspektivah naših kmetov pa
je predsednik Tito odgovoril:
»Zdaj nam ljudje beže iz vasi, zlasti mladina, ker tam ni nobene perspektive. Ko bo naš kmetijski razvoj dosegel višjo stopnjo in ko bomo s širjenjem socialističnega sektorja in z združevanjem, to je kooperacijo v širšem obsegu, zagotovili blagovno proizvodnjo, bodo nastale možnosti boljšega življenja na vasi tudi za mlade rodove. Na naših velikih socialističnih gospodarstvih imamo vse pogoje, da se mladina zainteresira za to proizvodnjo in da ostane tam.
Mlad človek' je tam delavec, ne pa kmet. in njegov standard čedalje bolj narašča. Potrebno je samo, da je nagrajen po učinku, da dobi tisto, kar je zaslužil.
Proces nastajanja kmetijskega delavca iz kmeta bo omogočil, da bodo ti ljudje ostali na vasi. Seveda pri tem ne mislim na gorate kraje, ki trpe zaradi erozije in drugega, marveč za tiste kraje, kjer so dobri pogoji za kmetijstvo. Za našega individualnega kmeta, ki se zdaj še ni voljan vključiti v socialistični sektor, nismo pokazali mnogo razumevanja in si nismo prizadevali omogočiti mu, da postane blagovni proizvajalec. Kmet je v določenem smislu tudi sam kriv. Ni se pa nam posrečilo dati mu tisto, kar je potrebno, da bi lahko povečal svojo kmetijsko proizvodnjo. Zdaj na primer zagotavljamo umetna gnojila socialističnim gospodarstvom, zasebnega kmeta pa ne preskrbujemo z njimi; gnojila pa so draga. Razen tega zasebni kmetovalec še vedno gleda na zadruge in kooperacijo s socialističnimi gospodarstvi z določenim nezaupanjem. Ko je tovariš Bakarič govoril o tem, je mislil, da našega kmeta v določenem smislu Dostopoma spreminjamo v blagovnega proizvajalca, da mu pomagamo, da svoje gospodarstvo povzdigne na višjo stopnjo s tem, da mu dajemo umetna gnojila, kredit in drugo, da bi se tudi on bolj kakor doslej usmeril na kooperacijo s socialističnim gospodarstvom. Tako sem razumel Bakariča, toda za to še nimamo dovolj sredstev,« je rekel predsednik republike na koncu.
Dramska revija, kot nekak pregled aktivnosti in uspehov amaterski skupin v našem okraju, je prinesla nekaj zelo razveseljivih rezultatov. Tudi kar se tiče razgovorov, torej te druge naloge, ki jo je po programu morala opraviti, niso bili rezultati nič slabši. Diskusije so bile zelo živahne, konstruktivne, in za udeležence, zlasti za vse člane posameznih skupin, ki so se revije udeležile, so brez dvoma pomenile kaj več, kot zgolj formalno izmenjavo mnenj.
Povprečni gledalec, ki si je ogledal le to, kar se je odvijalo na odru, ali ki je bil priča le tem »javnim« manifestacijam, si je prav gotovo ustvaril nekoliko idealno podobo o našem amaterstvu. Kvaliteta uprizoritev je morala odločilno prispevati k njegovi predstavi o položaju naših amaterskih skupin. Če bi se pa udeležil razgovorov, če bi poslušal te tako številne tožbe o neštetih težavah, s katerimi se morajo ubadati posamezne skupine, ako hočejo kaj doseči, tedaj bi se v očeh takega priložnostnega ocenjevalca izoblikovala malce drugačna, podoba. Najprej bi prav gotovo pomislil, da je vrednost dosežkov, ki so jih pokazale skupine, še večja: Kajti ob težjih pogojih je vrednost 'ustvarjenega temu primemo večja.
Toda še več bi se tak človek v mislih pomudil ob splošnem položaju kulturnih dejavnosti, pri katerih sodelujejo ljudje iz ljubezni, navdušenja ali opredeljene zavesti. Ali, da bomo bolj konkretni, kako je s kulturno prosvetnim delom v murskosoboški občini? Kako je z dramatiko v Murski Soboti?
Počasi bo že deset let tega, kar se je tako neslavno končala kampanja za osrednje gledališče v prekmurski metropoli. Česar takrat nismo dosegli, je danes brez dvoma še. težje dosegljivo. Če se je torej še bolj odmaknila gradnja neke osrednje gledališke hiše, pa1 se je zato toliko bolj približal problem dosledne, sistematične, načrtne kulturne politike pri nas. Če primerjamo M. Soboto s kakšno vasjo na Goričkem, ki je v eni sezoni spravila na oder dve dramski deli, ju uprizorila večkrat doma in po sosednjih krajih, najbrž ne bo krivična ugotovitev, da se je mesto slabo odrezalo. Koliko svojega je spravila Murska Sobota v tej sezoni na oder, ni bogve spodbudno, če pomisli-
mo, kakšne so potrebe in kolikšno kulturno življenje tako naglo razvijajočemu se mestu nudimo in mu ga bo vse bolj tudi treba nuditi. Kje so vzroki za to, o tem zdaj nimamo namena razpravljati, čeprav bo to potrebno storiti, kakor hitro se bo nek forum odločil, da sanira situacijo ter se resneje in dolgoročneje loti kulturne politike ha naših domačih tleh.
Resnica je, da je ob današnji stopnji družbenega razvoja, ko že ustvarjamo presežke, ki jih ni treba kar se da veliko gospodarsko investirati, ko toliko govorimo o pospešenem razvoju standarda množic, da torej ob relativno visoki produkciji delamo na kulturnem področju s tako šibkimi koncepti in s tako nedodelanim programom.
Problemi našega amaterizma
Ob reviji, ki smo jo pravkar doživeli, smo se lahko prepričali o zanimanju, ki ga je pokazala soboška javnost. Vse predstave so doživele skoraj optimalen obisk. Tudi če bi bila dvorana večja, ne bi ostalo nezasedenih mest. Če je bilo občinstvo sposobno v zaporedju štirih dni brez predaha dvakrat na dan polniti dvorano, ali je tedaj ne bi toliko laže polnilo v razmaku nekaj mesecev? Po moje je imela revija ogromen propagandni pomen. Mnogim, ki si morda doslej niso mogli predstavljati, kaj v nekem strnjenem naselju, kakor je to naše mesto, pomeni več ali manj neprekinjena kulturna 'dejavnost, so se lahko o tem prepričali zdaj. Ljudje bodo pač segali po tistem, kar jim bo naša skupnost nudila. Če zdaj hlastajo po najneumnejših kavbojkah in burkah, če se povsem zadovoljujejo z nekimi Avseniki in Beneškimi fanti, je to odraz tega, kako smo doslej skrbeli za njihov kulturni razvoj, je to indirektna kritika naše kulturne politike, če bi jim doslej nudili ved dobre kulturniške hrane, če bi jih bolje vzgajali, začenši že s šolami, 'tedaj
bi jih bilo danes pač dokaj več v tistih vrstah, ki bi povpraševale po gledaliških vstopnicah in ki bi zahajale na koncerte resnejše glasbe.
Toda tu ni le Murska Sobota, kjer se od časa do časa vendarle kaj zgodi. Kaj nudimo našemu podeželju? Če smo se ob reviji kdaj pa kdaj spotikali ob slabo igro kakega igralca, ob slabe režiserske prijeme in podobnem, bi se morali obenem zavedati, da je strokovna pomoč, ki so je deležne skupine na terenih, minimalna. Govorimo 6 tem, da bi M. Sobota naj dobila nekako polpoklicno gledališče. Dobra je ta ideja, dobra bo vsakršna, ideja, ki bo pripeljala do dveh stvari. Prvi bo morala zaktivizirati in sistematizirati kulturno življenje v mestu samem, drugič pa bo morala razviti nekako službo, h kateri se bo lahko zatekel vsak' vaški režiser ali igralec, kadar bo rabil nasvet ali še konkretnejšo pomoč. Sploh je čas, da ne gledamo na M. Soboto kot na odcepljeno enoto, na vas pa kot da bi bila stotine kilometrov daleč, in to danes, ko je tako lahko dostopen že skoraj sleherni kotiček. Če se pritožujemo nad mrtvilom na podeželju, pozabljamo, da tudi v mestu kulturno življenje ni na zavidljivi višini, in da, na drugi strani, posredno sami odgovarjamo za položaj na vasi:
Razširjanje demokracije, vse večje okrepljevanje družbenega upravljanja, ki vse bolj angažira posameznike v določenih območjih in ne obeta vseh blagoslovov in podpore od zgoraj, sili po svoji naravi v to, da bomo imeli to, kar si sami ustvarimo, da bo naš materialni in duševni profil tak, kakršnega si bomo z lastno angažiranostjo ustvarili sami.
Pričakovati bi bilo, da je bila v nekem oziru dramska revija zelo poučna in da je prinesla pobude za konkretnejše in smotrnejše reševanje problemov na področju kulturne vzgoje in kulturne zabave. Pred kako veliko nalogo stoji tedaj Zveza kulturno prosvetnih organizacij in — v našem primeru — občinski svet, danes še ni moč povsem presoditi. Želeti pa bi bilo, da se začne končno javna polemika o teh vprašanjih, toda spet ne le polemika, ampak ustvarjalna tribuna, ki bo odigrala pozitivno kulturno vlogo.
Drago Grah
Posnetek prometne nesreče pri Križevcih
2
POMURSKI VESTNIK, 14. maja 1964
Kulturna panorama — kulturna panorama — kulturna panorama — kulturna panorama — kulturna panorama
RADENCI
V ospredju klubska dejavnost
Na nedavni letni konferenci Svobode v Radencih so razpravljali med drugim o zanimivem poročilu delegata Manka Golarja s IV. kongresa zveze Svobod. Ugotovili so, da je v krajih kot so Radenci, Radgona morda in še v nekaterih večjih središčih občine publika zastarele oblike amaterskega dela že prenesla in da potrebuje nekaj novega, zato je v pretekli sezoni glavna kulturna hrana izhajala iz lani zaživelega kluba, ki je pripravil, oziroma organiziral nekaj kvalitetnih prireditev v obliki literarnih nastopov naših književnikov, več spominskih večerov (Prešerna, Cankarja in drugih), zanimivih
predavanj z uporabo filmov, diapozitivov itd.
Radenska Svoboda ima 251 članov, toda premalo takih, ki bi bili pripravljeni sodelovati v klubu ali kjerkoli in pomagali voditi, organizirati in usmerjati programsko politiko, tako da bi bili oblika in vsebina dela dostopni in privlačni za vse člane in zdraviliške goste.
Več bi morala storiti Svoboda za širjenje lepe knjige, zlasti za povečanje naročnikov knjižnih zbirk Prešernove družbe. Od sekcij sta doslej najbolj uveljavili deklamatorska, lutkovna in folklorna, ki
se je zavzela tudi za zbiranje narodnega blaga (prleških in drugih plesov in raznih običajev), kar bo skušala izvesti skupaj z narodnim institutom v Ljubljani in s pomočjo občinskih zvez kulturno- prosvetnih organizacij Ljutomera in Ormoža. Svojo nalogo dobro izpolnjuje pri Svobodi sodelujoči pionirski pevski zbor ki je sodeloval pri vseh proslavah in podobnih prireditvah. Letošnja glavna naloga Svobode bo urediti in opremiti oder v dvorani zadružnega doma tako, da bo sposoben za večje gostovanje dramskih in opernih ansamblov.
IKA
Prizor z otvoritve likovne razstave
Doživetje štirih dni
O uspehu ali neuspehu šeste revije dramskih skupin okraja Maribor, ki se je končala pred nekaj dnevi, ni odločala samo splošna kvalitativna raven vseh sedmih uprizoritev, ki smo jih videli. Revija je bila kljub določenemu »amaterskemu« obeležju vendarle dovolj reprezentativna in kompleksna manifestacija, da bi se v nekakem »ljubiteljskem« smislu lahko omejevali le na tako imenovani »umetniški užitek«, na pojem, ki ga je bilo v zvezi s to revijo večkrat slišati.
Ni dvoma, da je bila ta plat najodločilnejša. Saj je bil prvi namen revije v tem, da prikaže najboljše dosežke amaterske dejavnosti našega okraja v minuli sezoni. Vsekakor pa ni bila edina. Kakor vemo, je bila revija tudi izrazito delovnega značaja, o čemer priča vrsta razgovorov, ki jih je za režiserje ih vodje skupin, kakor tudi za igralce, programiral prireditelj, končno pa tudi dvoje posebnih predavanj, ki sta se razvrstili na teh delovnih srečanjih.
Poleg teh dveh komponent, ki sta seveda najvažnejši, velja končno še omeniti, da je k uspehu ali neuspehu morala svoje doprinesti tudi organizacija, tehnična izvedba vseh teh »festivalskih« dni in še razne malenkosti, ki jih morda ni opazil vsakdo, ki pa bi jih bilo toliko močneje občutiti, kakor hitro z njimi nekaj ne bi bilo v redu. 
Toda splošna sodba, celo več ali manj oficielna sodba govori o reviji kot o zelo uspelem kulturnem dogodku. Če hočemo oceniti prikazana dramska dela, se moramo kajpak najprej zavedati, da jih ne gre jemati po tako strogih merilih, kakršnih se nemara poslužujemo, kadar imamo opravka s profesionalnimi igralci in z najizbornejšim repertoarjem. Brez dvoma je vsaka izmed sedmih predstav pokazala vrsto šib-
kosti, včasih še celo dokaj očitnih šibkosti. Toda če jih omenjam najprej, počenjam to z očitno namero, da odpravim najprej tisti del, ki je vendarle mnogo manj zaskrbljujoč, kakor pa je razveseljiva splošna kvaliteta prikazanih del.
Razgovor o problemih amaterizma
Ni moč sumiti trditev, da je bilo mariborsko DPD Svoboda s svojim »Orniflom« izmed vseh nastopajočih skupin najboljše. Ta predstava je nudila največ od vsega, kar združujemo pod skupnim pojmom izvajalske odrske kulture. Kar se tiče režije, jo je dosegla morda le ptujska igralska skupina, ki je poka-
zala na odru izvrsten in nenehen, tempo. Sploh se zdi, da je bila režija brez večjih nihanj od uprizoritve do uprizoritve, kar pa recimo za igralski del ne bi veljalo v tolikšni meri. Celo režija Žmavčeve dramske epizode, je pokazala vrednote, ki jih 
morda ne bi pričakovali od debutanta.
Dobrih igralskih kreacij ni manjkalo v nobeni uprizoritvi, vendar pa so te dosledno nudili že izkušeni igralci, ki že dobro poznajo odrske luči. V razgovoru po uprizoritvi komedije »Z vrati treskajo« je izzvenela dokaj bridka resnica o fluktuaciji igralskega kadra. Celo v »Orniflu« je tula večina novih igralcev, v. skupini torej, ki ima v našem okraju morda najboljšo, če že ne tudi zelo dolgo tradicijo, kako šele je tedaj recimo prav s ptujsko skupino, ki se je predstavila z vrsto začetnikov. če stvar pretehtavamo s tega zornega kota, s te kadrovske plati, se pravzaprav moramo večkrat začuditi nad lepo igralsko žetvijo, ki smo jo doživeli na reviji. Spričo neštetih težav, izmed katerih smo o nekaterih slišali veliko na razgovorih, druge pa si lahko zamišljamo ali predstavljamo, bi človek moral priznati, da so vsi dosežki še presenetljivejši kakor pa bi jim to — v absulutnem smislu — upali, priznati. Na drugi strani pa ne gre zametavati vznemirjujočega dejstva, da družba temu dragocenemu amaterizmu ne nudi toliko pozornosti, kakor bi si jo ta po svoji pomembni družbeni vlogi zaslužila.
Repertoar revije ni bil najbolj zadovoljiv. Pomanjkljivosti, da ni bilo nobenega mladinskega ali pionirskega dramskega dela na programu, niti ne omenjam. Videli, smo le dve resni dramski deli, drugače pa le komedije. Ta nepestrost morda niti ne bi toliko bodla v oči, če ne bi bila tudi vsebinska plat včasih nekoliko preplitka. V tem smislu Marinčeva slovenska inačica bulvarke niti ni bila edina. Za te hibe v repertuarju seveda okrajna žirija, ki je izbrala dela za revijo, ni edina odgovorna. Ta se je pravzaprav morala zadovoljiti, s tem, kar je na terenu našla. Da pa na naših amaterskih odrih vse preveč igrajo Marinčeve enodnevniške komedije in plitka dela podobnega žan-
ra, ni nobena skrivnost. In da je položaj tak, po moje spet ni krivda dramskih skupin samih, ampak naše kulturne politike na vasi, politike, ki vse prej kot da bi sistematično vzgajala tako kadre kakor tudi okus in estetski čut publike. Revija je bila natančno zrcalo naše masovne kulture: pokazala je vrsto obetajočih in živih vrlin, ki obetajo kontinuiteto in nadaljno kvaliteto kulturnega udejstvovanja med ljudstvom, obenem pa je z dokaj neprekrito ironijo opozorila na pomanjkljivosti, ki bi jih vsaj morali že temeljito odpravljati, če že ne rečem, da bi jih zdaj že več ne bilo treba.
Doživetje teh štirih dni je bilo torej vsekakor doživetje z mnogoternimi komponentami. Nudilo je tako »umetniški užitek« kakor novih izkušenj, nudilo je tako zabavo kakor obilo gradiva za razmišljanje. O tem zadnjem pa raje spregovorimo posebej. Zdaj je treba samo še omeniti, da je revija tudi kar se tiče organizacije in drugih spremljajočih služb, dobro uspela. Da je oder pretesen, je neizbežno objektivna težava. Da je ponagajala zavesa ali da je prišlo do kakega podobnega drobnega zapletljaja, je morda za hip kaj motilo, drugače pa v tem ni videti nobenega momenta, ki bi lahko v globalnem smislu kaj škodil.
Tako je bila revija v celoti lepo doživetje, — doživetje sedmih dramskih predstav, doživetje obilne izmenjave izkušenj in spoznanj, doživetje likovne predstave, ki je s svojo originalno idejo zelo poživila »revijsko« atmosfero, doživetje, končno, tudi v tem smislu, da je soboška publika s svojo pozornostjo in s svojim sodelovanjem v dvorani vtisnila reviji zelo močan pečat-aktivnega kulturnega poslanstva. 
Drago Grah
IZŠLO BO »PREBUJANJE«
V kratkem bo izšla nova številka šolskega literarnega glasila na učiteljišču »Prebujenje«, Glasilo bo ciklostirano, obravnavalo pa bo predvsem problematiko šolske samouprave ter važnejše dogodke na šoli. Predvidena je tudi literarna priloga. »Prebujenje« bo izšlo v 250 izvodih.
V DOLGI VASI SO PRIDNI
Vaščani v Dolgi vasi so že lansko leto začeli z gradnjo vaškega doma. Zaradi pomanjkanja denarnih sredstev lani gradnje niso dokončali, zato pa so že letos z deli kmalu pričeli. Največ del pri gradnji opravijo vaščani kar sami. Tako so tudi prvo nedeljo v tem mesecu izrabili prosti čas. Več kot 40 se jih je ta dan zbralo in novo zgradbo so pokrili s strešniki.
MAR NI PREDRAGO?
Brez dvoma se na marsikaterem forumu ali v marsikateri družbeni organizaciji v Murski Soboti nemalo začudijo, ko dobijo iz komunalnega podjetja račun za lepljenje lepakov. Ti računi namreč nikakor niso majhni. Za lepljenje enega plakata računajo v komunalnem podjetju 80 dinarjev!
Tako zaračunana storitev nam vsekakor vzbuja vprašanje ali ni to morda predrago? Ali res toliko stane? Stroški za lepljenje so namreč neredko večji od stroškov za tiskanje plakatov.
Vile, kralj in pogumni Tonček (joto: R. Brecelj)
Pogumni Tonček na apaškem odru
Tri mesece je minilo odkar so pričeli apaški učenci z vajami. Vztrajali so, čeprav jih je vabljivo pomladansko sonce vabilo ven. Prav tako kot otroci pa je bila neutrudljiva tudi režiserka Marija Hafnerjeva. V nedeljo 3. maja je bila predstava dopoldne za otroke zvečer za odrasle. Obakrat je bila dvorana polna.
Kostume so si kupili mladi igralci sami, za kar gre priznanje predvsem staršem. Re-
žiserko so gledalci nagradili z lepim šopkom. Marija Hafnerjeva je doslej režirala že mnogo iger kot na primer Samorastnike, Drevesa umirajo stoje in druge. Škoda, da se je odločila odslej le za delo s pionirji.
S Pogumnim Tončkom bodo gostovali apaški pionirji v vseh večjih krajih radgonske občine. Želimo jim uspeh.
C. M.
ZA DOM, SLUŽBO, DOPUST, IZLET — VEDNO
PRODAJNA SERVISA »MODNE HIŠE« LJUBLJANA — MARIBOR
Murska Sobota: Kleparski servis
STANOVANJSKA SKUPNOST V MURSKI SOBOTI obvešča hišne svete in prebivalstvo, da ima v sklopu svojih servisov tudi
KLEPARSKI SERVIS
Žlebove in odtočne cevi na hišah so ponekod že močno pokvarjene — Voda ob dežju namaka stene in povzroča škodo na hišah.
Kleparski servis sprejema cenjena naročila za vsa popravila, ki sodijo v kleparsko stroko, tudi za krpanje posode.
Naročila sprejema Stanovanjska skupnost v M. Soboti po telefonu — štev. 21-068 — vsak dan od 7. do 12. ure.
TRGOVSKO PODJETJE »PRVI JUNIJ« TRBOVLJE razpisuje prosto delovno mesto
POSLOVODJE
za špecerijsko poslovalnico Dobovec pri Trbovljah
Pogoji: poslovodja trgovine s triletnim stažem ali vsaj kvalificiran delavec s petletno prakso.
Poslovalnica je na hribu, oddaljena od središča Trbovelj okrog 7 km. Primerna je za družino, ker je možna zaposlitev moža in žene. Na razpolago je lepo družinsko stanovanje z vrtom.
Možnost zaposlitve takoj ali po dogovoru. Selitvene stroške bo plačalo podjetje.
Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
Lepa manifestacija amaterizma
(Nadaljevanje s 1. strani) režiserju in po aktualnosti besedila.
Naslednji, predzadnji dan revije, se je spet začel z delovnim srečanjem. Tokrat je bilo na programu najprej predavanje o sodobni komediji, diskusiji o tej temi pa je sledila spet razprava o obeh predstavah, ki sta se zvrstili prejšnjega dne. Razgovor se je predvsem zadrževal ob vprašanju aktualnega repertoarja in kvalitetnega repertoarja ter posredoval — če že ničesar drugega ne — spoznanje, da v plehki »zabavi« Marinčevega vzorca igralske skupine ne bi smele iskati niti kvalitet niti uspeha.
Popoldne se je soboški publiki ponovno predstavilo MKUD »Ali Kardoš« z gimnazije v M. Soboti. Izvedba, ki je že nedavno pokazala lepe •kvalitete, je bila tokrat še uspešnejša in je lepo zastopala naš pomurski amaterizem. »Kukavičje jajce« I. in W. Firner se je tako s prikazano igro in režijo dostojno uvrstilo med uspele dosežke revije. Anouilhova komedija »Omifkle ali Sapica«, ki jo je istega dne zvečer uprizorilo DPD Svoboda Slava Klavora iz Maribora, pa je brez dvoma pomenila — kar se tiče izvedbe v celoti — vrhunec revije. Režijo in pa nekatere vloge bi lahko ocenjevali že po kriterijih, kakršnih se pri ocenjevanju amaterskih odrskih izvedb po navadi ne držimo. Če bi režiserju lahko očitali, da je premalo krajšal besedilo, bi pa že trčili ob vprašanje, ali
je bila res škoda, če je publika ob tako duhovitem ‘tekstu morala ostati pol ure delj v dvorani.
Delovni del revije se je odlikoval po svoji doslednosti Temu v prid govori brez dvoma dejstvo, da je bila vsaka izvedba deležna, posebnega razgovora. To velja tudi za »Ornifla« in za predstavi, ki smo ju videli na zadnji »revijski« dan. Komedija M. Maye »Apuci, mamuci, babu-ci«, ki jo je naštudiralo DPD Svoboda iz Lendave in s katero se je predstavila madžarska dramska skupina, je na razgovoru doživela pohvalno kritiko. In res je treba priznati, da je skupina pokazala amaterizem nekoliko boljše vrste. 
Tudi izvedba komedije M Fermauda »Z vrati treskajo«, s katero je DPD Svoboda Jože Lacko iz Ptuja zaključilo letošnjo revijo, je požela lepa priznanja. Odlikovala se je predvsem po odličnem tempu, pa tudi po dveh dobrih igralskih stvaritvah.
S podelitvijo nagrad posameznim režiserjem in s porazdelitvijo spominskih plaket se šesta revija dramskih skupin okraja Maribor končala. Bila je to zelo uspela kulturna manifestacija, tako kar velja tehnično plat kakor tudi po umetniškem dosežku vseh uprizoritev in po praktičnih izkušnjah, ki so si jih preko razgovorov brez dvoma pridobili vsi sodelujoči člani amaterskih skupin.
Drago Grah
POMURSKI VESTNIK, 14. maja 1964
3
Prireditve v Tednu mladosti v Radgoni
V zvezi s tednom mladosti bo v maju vrsta kulturnih in športnih prireditev, ki jih organizira občinski komite ZMS skupno z ostalimi družbeno političnimi organizacijami. V ta namen je bil postavljen poseben pripravljalni odbor.
15. maja bodo izpeljali v počastitev dneva mladosti zvezno štafeto, dan prej pa lokalne štafete. Občinski komite ZMS bo skupno z izvršnim odborom počitniške zveze priredil v nedeljo 17. maja mladinski piknik pri Negovskem jezeru. Občinska zveza za telsno kulturo pripravlja razna športna srečanja v streljanju, namiznem tenisu, rokometu, šahu itd., ki bodo v dneh od 18. do 23. maja. Za 24. maj pripravlja občinska zveza za prosveto in kulturo velik pionirski glasbeno-pevski festival s sodelovanjem  vseh osnovnih šol in vrtcev s področja občine. Nastopilo bo nad 500 mladih pevcev. Zaključna tekmovanja bodo 25. maja dopoldne, popoldne pa svečana razdelitev pokalov in nagrad.
IKA
Prve priprave na letošnji Pomurski sejem
Letošnji Pomurski sejem bo v Radgoni predvidoma od 12. do 20. septembra. Poleg komercialnega naj bi imel sejem tudi turistično obeležje. Kaže, da bo na letošnjem sejmu večji obisk predvsem iz sosednje Avstrije. V okviru sejma naj bi bila letos tudi nagradna razstava plemenske živine.
Ljutomerski gimnazijci so pogozdovali (foto: R. Grezdov)
VČERAJ NA RAZŠIRJENI SEJI ObK ZMS MURSKA SOBOTA:
0 mladinskih urah in pripravah na konference ZMS na šolah
Včeraj popoldne šo člani občinskega komiteja ZMS, predsedniki in sekretarji komitejev ZMS na šolah II. stopnje in predsedniki aktivov ZM na osemletkah, na razširjeni seji ObK ZMS M. Sobota razpravljali o pripravah na konference ZMS na šolah, analizirali so mladinske ure na šolah in delo mladinske politične šole, dogovorili pa so se tudi o nalogah mladine soboške občine v letošnjem praznovanju tedna mladosti in v pripravah na delovne akcije v letu 1964.
Letne konference ZMS na šolah, ki bodo v soboški občini v času od 15. maja do 5. junija, so čedalje bolj pomembne tribune, na katerih mladi kritično pregledajo svoje delo in sprejemajo naloge, ki jih bodo reševali v prihodnje. Konference ZM na šolah bodo neposredno po I. republiški konferenci ZMS in v predkongresnem obdobju. Prav zaradi tega morajo organizacije ZMS
na šolah v pripravah konferenc izhajati iz zaključkov republiške in občinske konference ZMS. Konference ZMS na šolah naj razpravljajo o tistih učno-vzgojnih vprašanjih, ki so na posamezni šoli najbolj pereča. Vsebinske, kadrovske in organizacijsko-tehnične priprave zahtevajo sodelovanje širokega kroga mladine, še pred konferencami pa je o vseh vprašanjih potrebno
podrobno razpravljati na predkonferenčnih sestankih. Konference naj obravnavajo samo tista vprašanja, ki po svojem obsegu in po pomembnosti zadevajo v življenje in delo mladine na celi šoli in jih ni mogoče rešiti že na predkongresnih sestankih v razrednih aktivih ZMS.
Mladinske ure, kot ena izmed oblik družbeno-ekonomske, idejnopolitične, moralne in estetske vzgoje, so bile na šolah II. stopnje v soboški občini prvič v tem šolskem letu. Analiza o poteku teh ur je pokazala, da so se uveljavile le na tistih šolah, kjer so vodstva šol in vodstva organizacij ZMS, organizirano in načrtno pristopile k uvajanju mladinskih ur in k izvajanju programa, ki so ga sprejeli v začetku šolskega leta. Vzroke da so doseženi uspehi pod pričakovanimi, je iskati v nezanimanju vodstev mladinskih organizacij in vodstev šol za to obliko izobraževanja, v pomanjkanju predavateljev, ki bi bili voljni predavati snov iz programa mladinskih ur, v pomanjkanju finančnih sredstev za to dejavnost na šolah pa tudi v precejšnjem nezanimanju dijakov samih za mladinske ure. Tudi sveti mla-
dinskih ur, ki naj bi skrbeli za vsebinsko in tehnično izvedbo mladinskih ur, so v mnogih primerih zatajili že takoj v začetku. Kljub številnim pomanjkljivostim, pa je v prihodnjem šolskem letu potrebno takoj pristopiti k odpravljanju vseh tistih objektivnih in subjektivnih napak, ki so zavirale in vplivale na to, da je uspeh mladinskih ur znatno manjši od pričakovanega, če hočemo, da bodo v novem šolskem letu mladinske ure takšne kot jih vsi želijo — dijaki in vodstva šol.
Čeprav so uspehi slušateljev mladinske politične šole zadovoljivi, bo v jeseni potrebno posvetiti mnogo več skrbi izbiri mladink in mladincev, ki jih bodo posamezni aktivi ZM poslali v MPŠ. Aktivi ZM naj skrbijo za slušatelje MPŠ tudi v času dokler šola traja,  jim pomagajo in svetujejo Vsekakor pa je v MPŠ potrebno predlagati tiste mladince, ki bodo s pridobljenim znanjem res koristili samemu aktivu ZMS.
Ob koncu razširjene seje, so prisotni sprejeli še program praznovanja tedna mladosti in se dogovorili o sodelovanju v realizaciji programa.
JUTRI V MURSKI SOBOTI:
Posvetovanje slovenskih učiteljiščnikov
Jutri dopoldne se bo začelo v Murski Soboti posvetovanje dijakov in predavateljev iz vseh slovenskih učiteljišč. Okrog 40 dijakov in 20 predavateljev učiteljišč iz Tolmina, Kopra, Ljubljane, Novega mesta, Celja, Maribora in iz M Sobote bo najprej poslušali referat o Splošnih problemih učiteljiščnikov, ki ga bo podal dijak soboškega učiteljišča. Udeleženci posvetovanja bodo popoldne nadaljevali delo v komisiji za idejno vzgojo, v komisiji, ki bo razpravljala o vprašanjih samouprave na šolah ter v komisiji za proučevanje pedagoškega lika učitelja.
V petek zvečer bo za udeležence posvetovanja koncert pevskega zbora učiteljišča iz Murske Sobote, v soboto pa si bodo slovenski učiteljiščniki ogledali Prekmurje, njegove prirodne, kulturne in zgodovinske značilnosti, prav tako pa tudi nekatere gospodarske objekte. Kot predvidevajo, bodo slovenski učiteljiščniki prisostvovali tudi uri dvojezičnega pouka na eni izmed
lendavskih osemletk. V soboto zvečer bo v prostorih DPD »Svobode« M. Sobota (v gradu) družabni večer za udeležence posvetovanja in mladino.
Naslednji dan, v nedeljo, bo
dopoldne plenarni sestanek udeležencev posvetovanja, na katerem bodo poslušali poročila o delu komisij in sprejeli ugotovitve, sklepe in predloge s posvetovanja slovenskih učiteljiščnikov.
Seminar republiškega zavoda za cene
Z namenom, da se pogovovorijo. o problemih in da se Še bolje seznanijo in poglobijo v organizacijo in naloge služb za družbeno kontrolo cen, je republiški zavod za cene iz Ljubljane organiziral v Radencih za uslužbence, ki delajo pri občinskih referatih, oziroma mestnih zavodih za družbeno kontrolo cen, tridnevni seminar, na katerem so se zbrali uslužbenci te stroke iz cele Slovenije.
Na seminarju so obravnavali pravne predpise in problematiko organizicije družbene kontrole cen pri občini, kontrolo cen v trgovini na drobno, v prometu in ostalih storitvah ter prikaz metodo-
logije zajemanja cen. Nakazani in omenjeni so bili tudi splošni pogoji oblikovanja cen ter problemi kontrole cen v proizvodnji. Predavali so uslužbenci republiškega zavoda. Udeleženci seminarja so ugotovili koristnost teh sestankov tudi zaradi medsebojnega spoznavanja in izmenjave izkušenj med občinami ter želijo, da bi bil prihodnji podobni sestanek enkrat sredi jeseni. Udeleženci seminarja so si ob tej priložnosti ogledali sodobno urejeno polnilnico mineralne vode v Boračevi, kmetijsko industrijski kombinat v Murski Soboti in sodobno urejeno vinsko klet na Kapeli.
10 milijonov dinarjev bi bila vredna vsa dela in material, prispevek občanov za novi gasilski dom v Kuštanovcih, ki so ga slovesno predali svojemu namenu za prvomajske praznike (foto: D. Obal)
S kovčkom čez mejo
V spomladanskih mesecih je bilo pred zavodom za zaposlovanje delavcev, pred zavodom za socialno zavarovanje in pred turističnim birojem v Murski Soboti opaziti dolge vrste ljudi. To sicer ni nič novega, saj vsako leto ob tem času mnogi Pomurci odhajajo na sezonska dela. Nove so bile vrste pred turističnim birojem, kjer so urejevali dokumente za izdajo potnih dovoljenj za odhod v inozemstvo. Vendar ne turistom, temveč delavcem.
Okrog tega novega je bilo precej razprav in je še. Res,
to je pojav, ki nas preseneča, preseneča po tem, ker naši delavci odhajajo na delo v tuja podjetja, čeprav je to v vseh zahodnih evropskih državah nekaj normalnega. Prihodnje leto se nam bo to že zdelo nekaj normalnega; čeprav se še ne bomo mogli znebiti neke skrbi za te, ki s kovčki odhajajo čez mejo, skrbi glede tega ali si s tem postavljajo trdne temelje bodočemu življenju ali je le začasna zadovoljitev njihovim materialnim težnjam.
Koliko bo odšlo delavcev iz Pomurja na delo v inozemstvo, je težko predvidevati. Dej-: stvo je, da so se čez mejo usmerili tisti, ki so vsako pomlad odhajali na sezonska dela in tisti, ki doslej še dela niso iskali, pa tudi tisti, ki so bili zaposleni, pa so zapustili delo in se usmerili čez mejo.
Prav tako težko bi bilo realno ugotavljati o vzrokih, kajti ti so pogosto zelo osebni. V največji meri privablja seveda ugoden zaslužek, ki se poveča še zaradi odrekanja osnovnim življenjskim potrebam in ugodne menjave tujih valut in nižjih življenjskih stroškov pri nas. Mnoge, predvsem mlade pa vodi želja, da bi spoznali svet in življenje drugod, o čemer nas prepričuje tudi to, da se odločujejo za odhod tudi kljub razmeroma dobrim osebnim dohodkom. Nobenim izmed teh pa ne moremo reči, da ne znajo delati. Zaradi česar so tudi iskani delavci. Kljub temu, da jih je odšla precejšnje število, pa bi izredno težko med njimi našli koga, ki je prestopil mejo z mislijo, da se čez nekaj časa ne bo vrnil.
Ob vsem tem pa je treba tudi ugotavljati vrsto nepravilnosti, ki izvirajo predvsem iz tega, da na vse to zavod za zaposlovanje delavcev in drugi niso bili pripravljeni. Ugotavljamo namreč, da so odhajali kvalificirani delavci z lažnimi potrdili, da so poljedelci, zaradi česar je v nekaterih strokah začelo primanjkovati kvalificiranega kadra. Ob tem, ko odhajajo delavci na delo čez mejo, pa morajo v nekaterih podjetjih, zlasti gradbenih (»Pomurje«) iskati delavce drugod, ker nekvalificiranih v nekaterih predelih, zlasti zahodnem delu Prekmurja, ni mogoče dobiti.
Kljub temu, da naši delavci danes ne odhajajo tako kot nekoč, pa tudi ni mogoče mimo nekaterih pojavov. S spremembo predpisov se je vsekakor težilo za tem, da bi naši delavci odhajali na delo v inozemstvo s tistim dostojanstvom, kakršno je priznano delavcem, ki upravljajo s tovarnami. Toda nekaterim posrednikom, ki iščejo pri nas delavce, to ni dosti mar in so še primeri, da radi zaobidejo redno pot — zavod za zaposlovanje delavcev in sami na svojo roko iščejo poverjenike in preko njih propagirajo odhajanje na delo v. inozemstvo. Taki primeri so zaskrbljujoči, vsekakor nepotrebni in jih bo potrebno odločno preprečevati.
Letošnje izkušnje pa med drugim tudi kažejo, da bo potrebno za prihodnje leto bolj sistematično reševati prošnje za zaposlitev v inozemstvu in tudi po bolj urejenih poteh.
5. Balažič
Naš fotozapisek:
Polje narcis v Veržeju je zopet privabilo domače in tuje turiste, saj je področij, kjer cveto narcise, v takšnem obsegu kot v okolici Veržeja, zalo malo. Lepo nedeljsko sonce je privabilo tudi cicibančke in pionirje.
Opozoriti pa je treba, da naj posamezniki, ki prihajajo od drugod, nabirajo belih narcis le toliko, da s tem ne osiromašijo rastišča.
foto: Stane Feuš
PRAZNOVANJE MESECA MLADOSTI V OBČINI M. SOBOTA:
Pestro, mladostno, vedro, veselo
Tam kjer so mladi ljudje je vedno dovolj smeha, vedrih obrazov, veselja in mladostne razigranosti, pa naj bo to v tovarni pri strojih, ob knjigah v šolskih klopeh, na trati ob večernem mraku na vasi, na igriščih ali na delovišču ceste ali športnega objekta. Takšna je pač mladost mladih in takšen je tudi praznik mladih — mesec maj, mesec mladosti. Pionirji in mladina, vsi mladi občani soboške občine so si za svoj praznik pripravili program proslav, ki je bogat in pester po vsebini, mladosten, veder in vesel zaradi ljudi, ki praznujejo ta praznik. Praznik mladosti je praznik uspehov, zmag, načrtov in novih nalog Mesec mladosti v soboški občini je poln delovnih obvez mladih, je pa predvsem praznik doseženih uspehov, zato mora biti mladosten in vesel še bolj, kot to predvideva program praznovanja.
Pionirji in pionirke, mladinke in mladinci iz soboške ob-
čine so začeli s praznovanjem že prvi dan v maju. Izleti in športna srečanja, ki so jih organizirali v prvomajskih praznikih, pomenijo začetek praznovanja meseca mladosti. In vse od takrat, dan za dnem, se nadaljuje praznovanje v obliki manjših delovnih akcij, kulturnih nastopov, ekskurzij in športnih tekmovanj. V minulih dneh je praznovanje mladosti obogatilo otvoritev likovne razstave v M. Soboti in VI. revije dramskih skupin okraja Maribor. Koncert glasbene šole iz M. Sobote v Prosenjakovcih, Motvarjevcih in Dobrovniku, pa tekmovanje ob zaključku jugoslovanskih pionirskih iger so le nekatera izmed dosedanjih majskih prazničnih prireditev. Danes in jutri bo Štafeta mladosti izpolnila praznični program in jutri bodo dijaki pomerili svoje moči in znanje na srednješolskem atletskem tekmovanju in na slovenskem prven-
stvu v badmintonu v Murski Soboti. V petek, soboto in v nedeljo bodo učiteljiščniki iz vse Slovenije v Murski Soboti razpravljali o splošnih problemih učiteljiščnikov in 21, maja bodo razstavili svoje izdelke učenci v gospodarstvu iz soboške občine. Dva dni potem, 23. maja, bo v soboškem gradu republiški medklubski kvalifikacijski plesni turnir. V dneh od 23. do 25. maja bo v Murski Soboti ob 25. obletnici ESŠ športno srečanje dijakov slovenskih ekonomskih šol, za zaključek jugoslovanskih pionirskih iger pa bodo podelili nagrade šolam 24. maja. Na dan mladosti bodo dijaki šole za zdravstvene delavce otvorili novo športno igrišče, mladina mariborskega okraja pa se bo za zaključek prireditve in praznovanje meseca mladosti srečala 30. in 31. maja na pikniku v Ljutomeru. Zadnji dan v mesecu mladosti bo v Murski Soboti tudi revija pionirskih in mladinskih glasbenih zborov.
To je le nekaj pomembnejših prireditev v mesecu mladosti, praznovanje bodo izpopolnile še številne prireditve na šolah, v delovnih organizacijah in po vaseh. Kot vedno doslej, bo tudi tokrat mladina praznovala svoj praznik in to praznovanje bo veselo vedro in mladostno še toliko bolj, če se bodo mladim priključili tudi starejši občani.
4
POMURSKI VESTNIK, 14. maja 1964
Marsikdo, ki pride v Mursko Soboto, se ustavi pred spomenikom Zmage. Pravijo, da se lepo vsklaja z okoljem. Toda ta spomenik je, kot vidimo na sliki, načel zob časa, kot temu pravimo. Zato bi bilo potrebno, da bi ponekod namestili novo marmorno oblogo sedaj ko spomenik še ni utrpel večje škode.
TOVARIŠ UREDNIK Tako se je zgodilo: B. T. je pred kratkim prinesla v trgovino z reprodukcijskim materialom (pri kmetijski zadrugi v M. Soboti 3 kg lucerni-nega semena. Trgovec je rekel, da da zanj 600 din za kg. B. T. je na to pristala. Kupila je 2 kg prave detelje (tako pravimo po domače), ki stane kilogram 1.500 din. Medtem je prišla v trgovino neka druga
stranka in vprašala po lucerninem semenu. Dobila je odgovor, da tega semena nimajo. Pa se oglasi B. T. in pravi, da ga je ona pravkar prinesla. Trgovec je na to dejal, da ga hrani za nekega, ki že dolgo prosi za lucernino seme. B. T. je odšla, na ulici pa je srečala znanko in jo nagovorila naj gre vprašat, če imajo lucemino seme. Ta je odšla v trgovino in se kmalu vrnila z novi-
Bralci-bralcem v presojo
co, imajo še nekaj kilogramov lucerninega semena in to po ceni 1.000 din, 200 din pa, pač' naj ostane. Nerad ji je trgovec naštel 900 din.
Razumljivo je, da so semena v semenarni dražja, saj so razkužena in očiščena. Toda v omenjenem primeru?!
Priznanje pa B. T., ki je res pravi »inšpektor«.
A. K. Krašči
SPOŠTOVANO UREDNIŠTVO Sem naročnik vašega lista in večkrat najdem v njem kaj zanimivega, prosim, da objavite tudi to moje pismo.
Ni še dolgo tega, ko je naša kmetijska zadruga v Gor. Petrovcih sklicala sestanek, ki se ga je udeležilo precej vaščanov in na katerem smo naročili semenski krompir. Zagotovljeno nam je bilo, da krompir dobimo. Nekaj dni po tistem sem zvedel, da v zadrugi že dajejo krompir. Šel sem v skladišče kjer sem zvedel, da krompirja ni več. Zvedel pa sem, da so ga dajali vsakomur, če ga je naročil
ali ne. Ali ne bi bilo prav, če bi ga dali najprej tistim, ki so ga naročili. Sodim, da tako ravnanje zadruge ni pravilno.
L. Škerlak, Stanjevci 71
TOVARIŠ UREDNIK
Pred dnevi sem slišala neko gospodinjo robantiti ob košari praznih steklenic, ki da ji delajo samo napoto. Ker veliko beremo o pomanjkanju steklene embalaže, sem mnenja, da bi bilo primerno, če bi kdo, morda podjetje Odpad, organiziral zbiranje praznih steklenic. Kolikor vem, na odpadovih zbiralnicah kupujejo stare steklenice, toda če jih nihče ne prinese, si menda zaradi tega ne belijo glav. Zato predlagam, da organizirajo na pr. šolski otroci zbiranje starih steklenic. Samo v Murski Soboti bi jih verjetno zbrali na vozove!
A. G. M. Sobota
KRITIČNOST
Na predvečer prvega maja je v Puconcih gostovala zenkovska mladina z Finžgarjevo igro »Razvalina življenja«.
Takoj po »neuspeli« uprizoritvi pa so bili mladi igralci iz Zenkovec deležni zelo hude kritike (izrečenih je bilo nekaj precej pikrih pripomb). Sprašujemo se, če v Puconcih za nobeno ceno ne morejo oprostiti igralcu, ki je bil prvič na odru in ki je napravil nekaj nezaželenih napak? Ali bi si upali tudi sami gostovati? Bolj upravičeno bi lahko kritizirali, če bi sami kaj podobnega pripravili, vendar doslej še niso. Smo za kritiko, toda zmerno. Posebno nas je začudilo, da smo bili takšne kritike deležni s strani prosvetne delavke, ki bi morale mlade ljudi vzpodbujati, ne pa jih s pretirano kritiko vreči ob tla.
P. M. Zenkovci
Dijaku I. b. razr. gimnazije v Murski Soboti.
Prejeli smo pismo, niti ne dvomimo, da se je to pripetilo s kolesom, klanjam se gospod itd. toda nepodpisanih pisem ne objavljamo!
Urednik
RTV Ljubljana
PETEK, 22. maja
8.05	Lahka glasba; 8.30 Križem po Jugoslaviji; 8.55 Pionirski tednik, 9.25 Popularne strani domače simfonične glasbe; 10.15 Prizori iz Cilejeve opere »Adriana Lecouvreur«; 10.35 Novosti na knjižni polici; 10.55 Glasbena medigra; 12.05, Zabavna glasba; 12.15 KN — Ing. j Dušan Modic: Glavne značilnosti letne rezi na sadnem drevju; 12.25 Opoldanski domači zvoki; 13.30 Lahke koncertne skladbice z domače grede; 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo: Pojte z nami...; 14.35 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe; 15.15 Napotki za turiste; 15.12 Zabavna glasba; 15.45 Jezik, pogovori; 16.00 Vsak dan za vas;
17.05	Na obisku pri baročnih mojstrih Introdukcija, arija in presto 18.10 Pesmi borbe in dela; 18.30 Pripoveduje nam...; 18.45 Iz naših kolektivov 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Godala v ritmu; 20.10 Tedenski zunanjepolitični pregled; 20.20 Lahka glasba; 20.30 Drugi večer festivala »Slovenska popevka 1964« —Prenos iz GR; 22.10 Melodije za razpoloženje; 23.05 Plesni orkester Armando Trovajoli; 23.20 Skupni program JRT — studio Sarajevo.
SOBOTA, 23. maja 8.05 Vedre melodije za konec tedna; 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo: Pojte z nami... ;	9.25
Palčkove majske dogodivščine — Glasbena pravljica; 9.45 Ritmi Latinske Amerike; 10.15 Domače polke in valčki; 10.35 Madžarske narodne pesmi ii plesi; 12.05 Zabavna glasba; 12.15 KN — Edi Senegačnik: Vzrejajmo najboljše čebele; 12.25 V valčkovem ritmu; 13.30 — 14.35 Glasbeni sejem; 15.15 Zabavna glasba; 15.40 Naši amaterji pojo — Zbor »Gallus« iz Kočevja in zbor »Prešeren« iz Celja; 17.15 Gremo v kino; 17.35 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov; 18.10 Recitali znamenitih pevcev; 18.45 Novo v znanosti; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Veseli zvoki; 20.30 - 23.00 Finale festivala »Slovenska popevka 1964« — Prenos iz GR; 23.05 Lepe melodije.
NEDELJA, 17. maja 7.40 Pogovor s poslušalci; 8.00 Mladinska radijska igra — Brane Dolinar: Mladi Krpani potujejo na luno 8.40 Drobne skladbe velikih mojstrov;
10.00	Še pomnite, tovariši... Drago Kumer: Mladost v partizanih; 10.30 Rra v orkestralnem studiu; 11.30 Nedeljska reportaža; 11.50 Godala vam igrajo; 13.30 Za našo vas; 13 50 Koncert pri vas doma; 14.10 Radi bi vas zabavali; 16.00 Humoreska tega tedna — Mirko Trišler: Menagerska bolezen; 19.05 Glasbene razglednice;
20.00	Izberite svojo popevko; 21.00 Velika prijateljstva — Johannes Brahms, njegovi prijatelji in sodobniki; 21.10 Plesna glasba; 23.05 Iz novejše itilijainske glasbe.
PONEDELJEK, 18. maja 8.05 Poje Šentjernejski oktet; 8.25 Plesni orkestri in zbori; 835 Za mlade radovedneže; 935 Iz vlog sopranistke Nade Vidmar; 1035 Naš podlistek — J. Cheever: Vlak ob 5.45; 1035 Glasbena medigra; 12 05 Zabavna glasba; 12.15 KN — Ing. Erik Eiselt: Če bomo silirali spomladansko krmo; 1235 Melodije vzhodnih dežel; 13.30—14.35 Glasbeni sejem; 15.45 S knjižnega trga; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Iz opernega sveta; 18.10 Iz filmov in glasbenih revij; 18.45 Družba in čas — Prof. dr. Dolfe Vogelnik: Odprta vprašanja naše urbanizacije; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00—22.00 Skupni program JRT — studio Ljubljana — Koncert orkestra Slovenske filharmonije; 22.10 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe; 23.05 Literarni nokturno; 23 15 Nočni akordi.
TOREK, 19. maja 8.05 Lepe melodije; 8.35 Narodne in domače viže; 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo — Letališče; 935 Majhni zabavni ansambli; 9.45 Lipovškovi samospevi; 10.00 Napoved časa in poročila; 10.15 V 3/4 taktu; 10.40 Jernej išče pravico pri župniku in župana (dva odlomka iz Bravničarjeve opere Hlapec Jernej); 12.05 Zabavna glasba; 12.15 KN — Ing. Lojze Hrček: 7-letni program razvoja vinogradništva; 12.25 Med domačimi ansambli in solisti; 1330 Baletni intermezzo; 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo; 14.35 Priredbe slovenskih narodnih za glasove in orkester; 15.15 Zabavna glasba; 15 30 V torek nasvidenje; 16.00 Vsak dan za- vas; 17.05 Koncert po željah poslušalcev; 18.10 V ritmu bosse nove; 1835 Plesni orkester RTV Ljubljana in njegovi solisti; 18.45 Na mednarodnih križpotjih; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Mariborski komorni zbor poje pesmi sodobnih slovenskih skladateljev; 2030 Radijska igra — Manfred Bicler: Leva stena; 2130 Večer skladatelja Rista Savina; 22.10 Glasbena medigra; 22.15 Skupni program JRT — studio Sarajevo; 23.05 S popevkami po svetu.
SREDA, 20. maja 8.05 Jutranji divertimento; 8.55 Pisani svet pravljic in zgodb; 9.25 Poslušajte — kaj pojo na vzhodu; 10 15 Zbor Roger Wagner poje pesmi raznih narodov; 10.45 Človek in zdravje; 10.55 Glasbena medigra; 12.05 Zabavna glasba; 12.15 KN — Viktor Herksl: Letošnje potrjevanje semenskih posevk; 12.25 Slovenski pevci zabavne glasbe; 13.30 Od glinke do Stravinskega; 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo; 14.35 Vedri zvoki; 15.40 Komorni zbor RTV Ljubljana poje slovenske narodne pesmi; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Chopin — skladatelj; 17.35 Iz fonoteke radia Koper; 18.10 Mojstri orkestrske igre; 18.45 Ljudski parlament; 19.05 Glasbene razglednice: 20.00 Plesni orkester Ray Connif; 20.30 Odlomki iz in »Don Juan«; 22.10 Majhni zabavni ansambli; 23 05 Literarni nokturno; 23.15 Od popevke do popevke.
ČETRTEK, 21. maja 8.05 Z opernih in koncertnih odrov; 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo; 9.25 Od Beograda do Moskve; 10.15 Pihalni orkester Radia Leipzig vodi Otto Kayser; 10.30 Pet minut za novo pesmico in Pozdravi mladim risarjem; 12.05 Zabavna glasba; 12.15 KN — Ing. Slavko Čepin: Kako bomo pitali bike z zeleno klajo;. 13.30—14.35 Glasbeni sejem; 15.15 Zabavna glasba; 15.40 Literarni sprehod— E. M. Forster: Zgodba o sireni; 16.00 Vsak dan za vas; 17 05 Klavir v ritmu; 17.15 Turistična oddaja; 18.10 Skladatelj Gounod kot simfonik; 18.45 Ta teden v skupščinskih odborih; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 20.30 Otvoritev in prvi večer festivala »Slovenska popevka 1964«; 22.10 »Izleti«; 23.05 Vokalni solisti.
Iz naših krajev
KOROVCI
Letos ustanovljeni mladinski aktiv v Korovcih je precej aktiven. Z več prireditvami so zbrali denar za nakup gramofona in za izlet. Z naštudiranim programom so gostovali tudi v Rogašovcih, predstavili pa še bodo še Zenkovčanom.
SELO
Minulo nedeljo je gostovala v Selu mladinska igralska skupina iz Zenkovec z igro »Razvalina življenja«. Gledalci so bili z uprizoritvijo zadovoljni in si še želijo podobnih obiskov.
VIDEM OB ŠČAVNICI
Pred dnevi je slavil tukaj lep jubilej priljubljeni učitelj Ivo Štukelj. Trideset let je preteklo odkar je nastopil učiteljsko službo na Stari gori. Ves čas, razen štirih let pregnanstva med okupacijo, deluje v videmskem okolišu. Znanci in prijatelji mu kličejo: še na mnoga leta!
LJUTOMER
Svet za trgovino, gostinstvo in turizem pri občinski skupščini v Ljutomeru je pred nedavnim obravnaval tudi gospodarjenje v prvih treh mesecih v gostinstvu in trgovini. Po dohodku so dosegla gostinska podjetja letni plan z 20 odst. Svet je obravnaval tudi predlog o eventuelni pocenitvi vina v gostinskih lokalih. člani sveta so bili mnenja, naj bi znašala investicija v gostinstvu v naslednjih nekaj letih okrog 100 milijonov dinarjev. Precejšnja investicijska vlaganja pa so predvidena tudi v trgovini.
ŠALOVCI
Učenci šalovske osemletke so priredili pred nedavnim izlet po Goričkem. S kolesi so se napotili proti Gradu in Bodoncem.
KRAŠČI
Že lani so kupili kraščanski gasilci novo motorno brizgalno, letos pa so sklenili, da bodo zgradili nov gasilski dom. Igralska skupina je v marcu uprizorila »Lovorjev venec«. Gostovali so tudi na Pertoči.
IVANCI
Učenci osnovne šole iz Bogojine so pred nedavnim gostovali v Ivancih z igrico »Uboga Ančka« Vaščani so napolnili dvorano do zadnjega kotička.
»Še danes ga spijem...«
Soboška tržnica je, kot kaže posnetek pogostokrat prazna. Soboške gospodinje se sprašujejo: zakaj!?
Z ljutomerske gimnazije
OBISKALI SO DOMAČIJO MIŠKA KRANJCA
Pred nedavnim so dijaki in profesorji ljutomerske gimnazije naredili poučen izlet po Prekmurju. Obiskali so domačijo pisatelja Miška Kranjca v Polani kjer so si ogledali tudi muzej naprednega tiska, nato pa še freske v tumiški cerkvi. Dijaki so sklenili da bodo pisatelja povabili na šolo.
PRVI POSNETEK
Pri nas na šoli v Stogovcih imamo pionirski fotokrožek. Nekaj pred prvim majem smo toliko napredovali, da smo naredili tale prvi posnetek, domačo šolo. Tako je bil letošnji prvi maj za nas, stogovske pionirje še posebej pomemben in zato se ga bomo še dolgo spominjali. Tako so zapisali stogovski pionirji k tej sliki, ki smo jo sicer nekoliko obrezali, toda pridni mladi Stogovčani nam tega verjetno ne bodo zamerili. Ko boste poslikali kaj več, pa pošljite!
LJUTOMER
Predvčerajšnjim popoldne sta se sestala izvršni odbor občinskega odbora SZDL in občinski sindikalni svet. Razpravljala sta o nadalnjih naloga v zvezi s sprejemom statutov ter o volitvah organov samoupravljanja.
IZŠLA JE DRUGA ŠTEVILKA MLADOSTNEGA POLETA PRLEKIJE
Dijaki ljutomerske gimnazije so te dni ponovno izdali svoje glasilo. Največ sestavkov obravnava probleme na šoli, v reviji pa so tudi pesmi, ki sta jih med drugimi prispevala Minka Sever in Evald Flisar. Dijaki že zbirajo gradivo za naslednjo številko, ki bo izšla še v mesecu maju,
DRAMSKA SEKCIJA NA GIMNAZIJI BO UPRIZORILA DESETEGA BRATA V soboto bodo dijaki ljutomerske gimnazije uprizorili igro »Deseti brat«. Ker na šoli ni dovolj igralcev, bosta igrala Desetega brata Janez Žagar, Krjavlja pa J. Tibaut. Z igro bodo gostovali po okoliških krajih.
Čvrst devedeset letnik
To je Ivan Budja iz Radenskega vrha, ki je 2. maja dopolnil 90 let. Našli smo ga pri delu. Kosil je travo v vinogradu, kakor da je to za njega malenkost.
45 let je trdo delal, kot viničar in zidar. Danes živi in dela skupaj s poročeno hčerko in vnuki na majhnem posestvu in vinogradu v Radenskem vrhu. Žena mu je umrla pred leti. Imela sta 10 otrok, 5 jih še živi.
Vedno si najde delo, ali v vinogradu, ali na vrtu, v kleti, ali kjerkoli. »Dokler bom lahko delal, bi rad živel, potem pa bi rad umrl. še ko me bo-
do v trugo dali, bi rad delal,« je dejal hudomušno.
Ima izvrsten spomin in rad pripoveduje: »V splošnem nisem bil bolan, le v prvi svetovni vojni sem imel krvni tifus, potem pa še dvakrat pljučnico. Kadil sem do šestdesetega leta, potem pa sem tobak pustil. Opil sem se samo enkrat, pa še takrat umetnega vina. Še danes ga spijem kozarček, če treba, pa nič več, pa samo svojega seveda.«
Pot v Radence ali na Kapelo mu je nekaj vsakdanjega. Želimo mu še mnogo zdravih let!
ZA KMETOVALCE:
Urea ali sečnina
novo dušično gnojilo
V promet je prišlo, pri nas doslej nepoznano gnojilo, urea ali sečnina. Vsem, ki se obračajo za strokovne nasvete v zvezi s tem gnojilom na Poslovno združenje kmetijskih zadrug v M. Soboti, dajemo na razpolago nekaj podatkov in nasvetov o novem gnojilu.
Urea ali sečnina ima 46 odst. dušika, to je 2,2-krat več kot ga ima splošni znani nitromonkal. Opraviti imamo torej z visokorodnim in z zelo zgoščenim dušičnim gnojilom. Dušik je v tem gnojilu v obliki amida in se mora v tleh spremeniti v lažje toplivo obliko -amoniak in nitrat, da ga rastline lahko vsrkajo. Zaradi tega ga smatramo za počasneje delujoče gnojilo. Pri uporabi ga moramo vedno vdelati v zemljo, da dušik ne bi izhlapel. Na pr. pri koruzi ga pred setvijo podorjemo, zabranamo, ali pa pri drugem okopavanju podkopljemo. Isto velja tudi za krompir. Žitaricam gnojimo s sečnino pred setvijo, lahko pa s sečnino tudi dognojujemo, ko jo je priporočljivo zabranati. Za koruzo in krompir porabimo 150 do 200 kg na ha, za ozimna žita pa 50 do 60 kg na hektar pred setvijo in 90 do 130 kg na hektar zgodaj spomladi za dognojevanje.
Gornje velja, če uporabljamo senčino, v trdi obliki. Lahko pa sečnino tudi raztopimo. S to raztopino potem zalivamo ali škropimo naše posevke. Tako sprejemajo rastline dušik tudi z listjem, kar učinkovitost gnojila pospeši. Tega. načina se poslužujejo predvsem pri zaostalih posevkih, lahko pa ga opravimo istočasno s
škropljenjem proti plevelom, boleznim in škodljivcem (pri krompirju ob priliki škropljenja proti plesni in koloradskemu hrošču, pri žitaricah ob škropljenju s herbicidi, pri poletnem škropljenju sadnega drevja itd.) Sečnino lahko mešamo z vsemi škropivi razen z žveplom (cosan, sumporol, žvepleno-apnena brozga in rumenimi DNOC pripravki).
Pri gnojenju v obliki škropljenja moramo zelo paziti na pravilno koncentracijo raztopine sečnine. Prevelika gostota lahko rastline požge. Pri bolj občutljivih rastlinah sicer nekoliko porumenijo konice listov, toda to ne zmanjša pridelka, saj si listi kmalu spet opomorejo. Za žitarice naredimo 5 do 10 odst. raztopino (30 do 50 kg na ha), krompir 1 do 1,4 odst. (15 do 20 kg na ha), za jablane 0,6 do 1 odst. (8 do 10 kg na ha), za hruške in koščičarje 0,5 odst.) Ob sončni pripeki ni priporočljivo škropiti!
Sečnina je pri nas novost. Nihče še nima z njo dovolj praktičnih izkušenj, zato priporočamo previdnost in opazovanje učinka gnojila. V velikih količinah bo to gnojilo proizvajal kemični-kombinat v Velenju. Priporočamo, da se obračate pri uporabi gnojila na kmetijske strokovnjake
Mala kronika
ROJSTVA:
Rodile so: Kolar Gizela iz Lendave — deklico, Horvat Pavla iz M. Sobote — deklico, Grah Helena iz M. Sobote — deklico, Flisar Irena iz Moravec — dečka, Kerčmar Marija iz Hodoša — dečka, Štamberger Bibiana iz M. Sobote deklico, Balažic Hilda iz Murske Sobote — deklico, Mencinger Avguština iz M. Sobota — deklico, Weindorfer Matilda iz Kroga — deklico, Bejek Marija iz Kroga — dečka, Dugar Terezija iz Melinec dečka, Lovenjak Antonija iz Cankove — dečka, Horvat Frančiškina iz Turnišča — dečka, Petrijan Irena iz Pečarovec — dečka, Vegi Marija iz Žitkovec — deklico, Zelko Marija iz Črensovec — dečka, Gorčan Ana iz Melinec — dečka, Baranja Marija iz Borejec — dvojčka-dečka, Gašpar Helena iz Cepinec dečka, Kelenc Marija iz Sp. Krapja — deklico, Škraban Olga iz Gradišča — dečka, Sterne Anica iz M. Sobote — dečka, Škraban Emilija iz Kroga — deklico, Rogač Rozalija iz M. Sobote — dvojčka-dečka, Kneževič Ema iz M. Sobote — deklico, Benkič Jožica iz M. Sobote — deklico, Bencak Helena iz Bakovec — dečka, Grapulin Elizabeta iz Radgone — deklico, Sendlinger Olga iz Razkrižja — dečka, Jureš Elizabeta iz M. Sobote dečka, Banfi Hermina iz M. Sobote — dečka, Tkaučič Ana iz Bakovec — deklico, Jovanič Ana iz Lendave — dečka, Jerebic Rozalija iz Ižakovec — dečka, Pojbič Ana iz M. Sobote -- deklico, Ošlaj Rozalija iz Lendave — dečka Erna Štrakel iz Križevec pri Ljutomeru — dečka, Vršič Anica iz Bunčan — deklico, Meolic Marija iz Kroga — dečka, Hegediš Jožefa iz Police - dečka, Zido Emilija iz Markovec — dečka, Keržman Helena iz Sela — deklico, Krančič Marija iz Zenkovec — deklico.
POROKE
Poročili so se: Ciz Stefan, uslužbenec iz M. Sobote in Horvat Marjeta, krojaška pomočnica iz
Skakovec, Žganjar Stefan, delavec iz Ptuja in Horvat Irena, šivilja iz Rakičana, Jurkovič Matija, kmetijski tehnik iz Vinskega vrha in Horvat Marija, delavka iz Rakičana, Franko Jože, kolar iz Satahovec in Novak Marjeta, likarica iz Bakovec in Weindofer Viktor šofer iz Kroga in Kovačič Marjeta, kuharica iz Kroga.
SMRTI
Umrli so: Žerdin Ivan, otrok iz Velike Polane — 10 dni star, Malačič roj. Kučan Terezija, kmetovalka iz Križevec v Prekmurju, stara 70 let, Čizman roj. Pahler Amalija, delavka iz Črnuč, stara 28 let, Bohnec Štefan, kmet iz Črenšovec, star 81 let, Frumen Stefan upokojenec iz M. Sobote, star 60 let, Baranja Zvonko in Branko, otroka iz Borejec, stara 1 dan, Bencak Janez, otrok iz Bakovec, star 1 dan, Gorza roj. Legenič Ana, kmetovalka iz M. Sobote, stara 71 let, in Kuzmič Franc, kmet iz M. Sobote, star 91 let.
DAROVALCI KRVI NA TRANSFUZIJSKI POSTAJI MURSKA SOBOTA Od 27. IV. — 2. V. 1964 Hermina Sinic, Marta Čahuk, Šarolta Kardoš — drugič, Marjeta Kardoš, Etelka Beznec, Sidonija Gomboc,Ernest Slovšek, Aleksander Luthar — drugič, Rudolf Gomboc — petič; Štefan Vlaj, Gizela Vlaj, vsi iz Mačkovec.
Verona Poredoš — dvanjstič iz Bodonec, Koloman Hiršl — sedmič, Stane Dešnik — šestič, oba iz Murske Sobote. Ema Buzeti — četrtič, Ivan Kuplen — tretjič, Terezija Pavel — petič. Bela Belinger — osemnajstič, Anton Režonja
—	osemnajstič, Bela Kulič — petič, Irena Puhan — drugič, Terezija Mesarič — drugič, Ludvik Veren
—	sedmič, vsi iz murskosoboške bolnišnice.
V imenu bolnikov se vsem darovalcem krvi najlepše zahvaljuje  TRANSFUZIJSKA POSTAJA MURSKA SOBOTA
POMURSKI VESTNIK, 14. maja 1964
5
DVA PRAZNIKA
DELOVNEGA KOLEKTIVA
»ELEKTRO-MLINA« V LENDAVI
Preteklo nedeljo je delovni kolektiv »Elektro — mlina« v Lendavi dostojno proslavil dva pomembna dogodka — pomembna za bodočnost 45-članskega kolektiva in za nadaljnji gospodarski razvoj tega, sicer manjšega, pa vendar vse bolj znanega podjetja — svečano otvoritev pravkar uspešno rekonstruiranega mlinskega obrata in 10. obletnico obstoja podjetja.
Svečanosti pred mlinskim poslopjem (na sliki: med govorom predsednika DS podjetja Štefana Kozaka so se poleg vseh članov kolektiva u-
deležili tudi ugledni gostje: sekretar občinskega komiteja ZKS Jože Varga: podpredsednica občinske skupščine Olga Ošlaj, predsednik obč. sind. sveta in republiški poslanec Ludvik Bratkovič, direktor Žitne skupnosti Slovenije Vinko Šumrada, direktor Materialnih rezerv Slovenije Drago Šumak, predstavniki tovarne »Zmaj« iz Zemuna in zastopniki vseh mlinskih podjetij iz Slovenije.
Predsednik delavskega sveta podjetja Štefan Kozak je najprej pozdravil navzoče, posebno še zbrane goste, potem pa orisal pomen izvedene rekonstrukcije mlinskega obrata. Podpredsednica občinske skupščine Olga Ošlaj se je zahvalila Žitni skupnosti Slovenije in vsem, ki so kakorkoli prispevali k rekonstrukciji lendavskega mlina. Toplo je tudi čestitala kolektivu k tej pomembni delovni zmagi, potem pa je prerezala vrvico, ki je predstavljala jugoslovansko trobojnico, in svečano odprla rekonstruiran mlinski obrat.
Zbrani gostje so se po uvodni svečanosti z zanima-
njem ogledali demonstracijo mlevskega procesa z novo opremo »Superior 5 C« v rekonstruiranem mlinskem obratu.
Direktor Vladimir Horvat:
Zadovoljen sem...
ker smo se s skupnimi močmi dokopali do tako pomembne pridobitve.
Še prav posebno na razumevanje in prispevek kolektiva, ki se je v korist rekonstrukcije mlina zavestno odrekel viškom osebnih dohodkov. Sedaj ima kolektiv mnogo ugodnejše pogoje za rentabilno gospodarjenje podjetja in upravljanje. Vsem članom kolektiva je tudi zagotovljena bodočnost v podjetju. V občinskem merilu pa smo zadovoljivo rešili problem kakovostne predelave žit, kar bo v prvi vrsti koristilo potrošnikom, saj jim bomo odslej lahko redno posredovali kakovostne mlevske izdelke in dober kruh.
RAZGOVOR V UPRAVI PODJETJA — RAZGOVOR V UPRAVI PODJETJA — RAZGOVOR V UPRAVI PODJETJA — RAZGO
VEČJA KAKOVOST + POVEČANA PROIZVODNJA
Z rekonstrukcijo Elektro-m v Lendavi dosežene specializacije mlevskega procesa je prav gotovo edinstvena v naši republiki. Edinstvena po tem, da lahko poleg klasičnih mlevskih izdelkov dobavljajo tržišču tudi stranske izdelke iz žit (prosena in ječmenova kaša, koruzni zdrob in sploh kvalititni koruzni izdelki, ješprenj itd.) Medtem ko je glavni odjemalec kaš prav Slovenija, pa pošiljajo največ koruznih izdelkov v Dalmacijo. Letos so izdobavili 2 vagona koruznega zdroba celo nekemu večjemu podjetju v Dubrovniku. Torej taki mlevski izdelki, M jih večja mlinska podjetja sploh nimajo v svojih proizvodnih programih, čeprav je za njimi veliko povpraševanje med domačimi potrošniki.
Velika prednost tega mlinskega obrata je tudi v tem, ker je opremljen s pralnico, sodobnimi čistilnimi napravami in s sušilnico, katere zmogljivost je 1 tona žita na eno uro. Sušilnica igra izredno važno vlogo zlasti pil koruzi, ki sicer ni sposobna za mlet-
je zaradi visoke vlage vse od žetve pa tja do aprila prihodnjega leta. S sušilnico pa so v podjetju ugodno rešili tudi ta problem.
Z avtomatizacijo starega dela mlina pa niso pridobili samo na kakovosti izdelkov, marveč se jim obeta večja konkurenčnost tudi z okrog 33-odst. povečanjem proizvodnje po količini že v letošnjem' letu. večji pa bo tudi odstotek izplena — denimo pri koruzi: kakovostnega zdroba, pri katerem se nameravajo še posebno specializirati in ga pošiljati na trg v lastni embalaži. Povečana baza surovin iz osnovnih proizvodov pa jim bo omogočila, da bodo dokaj povečali tudi zmogljivost precej mehaniziranih naprav za proizvodnjo redilnih krmil. Tako predvidevajo, da bodo letos poslali na tržišče že okrog 200 vagonov redilnih krmil, torej 50 vagonov več kot lani.
Dnevna zmogljivost mlina, ki ima sedaj dva glavna specializirana oddelka — oddelek za mletje belih žit in pridobivanje njih Stranskih proizvodov ih oddelek za mletje koruze in pridobivanje nje-
nih stranskih proizvodv — bo odslej ob normalni proizvodnji znašala 3 vagone mlevskih izdelkov, dnevno. To pa pomeni, da se bo letos kljub temu, da je prišlo do znatnih zastojev (proizvodnja v mlinu je redno stekla komaj 11. maja) zaradi zapoznele rekonstrukcije znatno povečala tudi vrednost proizvodnje: letos predvidoma od 300 na 450 milijonov dinarjev ali za 50 odst., prihodnje leto pa celo za 100 odst. v primerjavi z lanskim letom. To seveda ob hkratnih maksimalnih naporih kolektiva, ki bo moral kar najbolj izkoristiti razpoložljive zmogljivosti celotnega mlinskega obrata in tudi aktivirati notranje rezerve. Za tako usmeritev pa se bo kolektiv prav gotovo zavestno odločil, kot se je že večkrat doslej, ko se je bilo potrebno odreči marsičemu, če je hotel še o pravem času zagotoviti prosperiteto svojemu podjetju.
Za ilustracijo morda samo podatek, da so proti koncu lanskega leta povečali osebne dohodke Zaposlenih za okrog 50 odst., vendar pa so njihovi osebni dohodki Se vedno dokaj pod povprečjem. Povečanje osebnih dohodkov jim je med drugim omogočila tudi lanska delna preusmeritev k proizvodnji redilnih krmil iz slabše koruze, kar je bil glede na zastoj ostale proizvodnje tudi odločilen izhod iz trenutne zagate. Tako so lani predelali v redilna krmila okrog 80 vagonov defektne koruze in vse izdelke tudi ugodno vnovčili na tržišču.
Letos bodo predvidoma znižali proizvod. stroške za okrog 50 odts. Modernizirane proizvodne naprave bodo potrebovale samo polovično število ljudi. Odvišne delavce bodo zaposlili na povečanem transportu in v povečani proizvodnji redilnih krmil. Poleg sedanjega nameravajo kupiti še en pettonski kamion in prikolico.
Med bodočimi investicijami bodo v podjetju dal prednost skladiščem za surovine, zgraditi nameravajo tudi garaže, potem odpreti laboratorij s tehnikom, v katerem bodo lahko načrtno raziskovali tehniko mletja in se dokopali tudi do najbolj ugodnih proizvodnih rešitev. V dolgoročnejši perspektivi je tudi izgradnja nove pekarne v Lendavi, kajti sedanja več ne ustreza niti po svoji lokaciji. Uresničitev tega načrta pa je kajpak' odvisna od razumevanja in investicijskega prispevka lokalnih činiteljev.
Prepričali smo se torej lahko, da je sicer številčno majhen kolektiv
Elektro-mlina v Lendavi vendarle velik po samopremagovanju težav in prispevku, ki ga je že vložil v rekonstruirano podjetje. V tem pa so realni obeti, da bo s čimpopolnejšim izkoriščanjem zmogljivosti in notranjih rezerv zmogel v štirih, letih tudi breme, ki si ga je naložil: z rekonstrukcijo mlinskega obrata: vračilo 37 milijonov porabljenih investiciskih dinarjev.
PREDNOSTI REKONSTRUKCIJE
—	Takega mlina, katerega opremljenost bi slonela na popolni pnevmatiki, za sedaj ni v severovzhodni Sloveniji.
—	Že poskusna proizvodnja je pokazala, da se je izredno izboljšala kakovost mlevskih izdelkov. Analiza je prinesla zelo ugodne rezultate: kvaliteta posameznih izdelkov celo presega zahteve jugoslovanskih standardov...
—	In s spraktične strani: izdelki rekonstruiranega mlina so zavoljo izpopolnjene in avtomatizirane tehnike mletja tudi zelo godni za obdelavo v pekarskih obratih. Tudi na tem področju so prve izkušnje bodrilne...
IZVLEČKI IZ GOVORA PREDSEDNIKA DELAVSKEGA SVETA ŠTEFANA KOZAKA
NI MALA, NASA ZMAGA!
Kolektiv našega podjetja proslavlja veliko zmago pri premagovanju težav, katere so nas spremljale v zadnjem času. Težave je povzročala predvsem dotrajanost stare mlinske opreme. Naše podjetje je moralo obratovati z izgubo. Izpad v glavni dejavnosti smo morali zategadelj nadomestiti s stransko s proizvodnjo redilnih krmil in raznih kaš.
Podjetje je pravočasno prišlo do investicijskih sredstev s katerimi je nabavilo novo pneumatsko mlinsko opremo »Superior 5 C« pri podjetju »Zmaj« v Zemunu. Novi mlin nas je veljal okrog 45 milijonov dinarjev. S sofinansiranjem občinskega investicijskega sklada in Splošne gospodarske banke je podjetju uspelo zagotoviti lastno udeležbo v znesku 18 milijonov dinarjev.
Pri mlinu smo sezidali tudi novo skladišče v skupni investicijski vrednosti 10 milijonov din. Mlinsko poslopje je sedaj preurejeno v dva prostora — eno tretjino na severni strani zavzema stari mlin za predelavo koruze, ječmena in prosa, dve tretjini prostora na južni strani pa novi
mlin za predelavo pšenice.
Poleg tega je podjetje vložilo v poslopje sušilnice in njeno opremo skupno 3,5 milijona din.
Tudi te investicije smo finansirali z lastnimi sredstvi.
Kot sem že povedal, je podjetje v najbolj kritičnem času preusmerilo proizvodnjo na predelavo ječmena, prosa in redilnih krmil. Ta preusmeritev je rešila takratno kritično situacijo v podjetju.
Novo pneumatsko mlinsko opremo je montiralo podjetje »Zmaj« iz Zemuna; sicer z zamudo, vendar pa je novi mlin v poskusni proizvodnji že pokazal vrsto odlik, ki zanesljivo zagotavljajo kvaliteto in količino mlevskih izdelkov, pa tudi rentabilnost naše proizvodnje.
Čeprav zavzema nova oprema le dve tretjini starih prostorov, je zmogljivost mlina povečana za 100 odstotkov!
Naj še pripomnim, da je kolektiv mlina veliko prispeval pri teh investicijah — tudi s prostovoljnim delom. Vsak član kolektiva je opravil povprečno 80 prostovoljnih ur — razumljivo, brezplačno —, kar predstavlja vrednost 400 tisoč dinarjev.
Mimo tega je kolektiv prispeval k temu, da lahko letos slavimo naš skupen gospodarski napredek in uspeh, tudi z materialnimi sredstvi saj se je v zadnjem času zavestno odrekel delitvi dela osebnih dohodkov in je tako pridobljena sredstva vložil v investicijski sklad podjetja.
Če kolektiv tega ne bi storil, ne bi mogel finansirati svoje udeležbe pri najetju investicijskega posojila iz zveznega investicijskega sklada. Sedaj že lahko s ponosom ugotavljamo, da prispevki kolektiva v tej ali oni obliki niso bili zaman.
Z dograditvijo novega mlina pa proslavlja naš kolektiv tudi deseto obletnico obstoja podjetja.
Proslavljamo torej dvakrat.
Naj izkoristim to priložnost za iskreno priznanje našemu kolektivu in vsem, ki so nam kakorkoli pomagali pri uresničevanju investicijskega programa.
Menda najbolj svečan in edinstven hkrati je bil v soboto prizor, ko je delavec neopaženo pričel pritiskati gumbe na komandni plošči. S presledkom nekaj sekund so se jela drug za drugim vrteti kolesa za laika zagonetni mehanizem pnevmatičnega mlina. Zbrani gostje so kar zastrmeli v ta mehanizem, ki je deloval brezhibno. O njegovi brezhibnosti pa so gostje prepričali tudi že prvi kakovostni izdelki. Laskavih pohval, tudi pri strokovnjakih, kajpak ni manjkalo!
Ta mehanizem pa praktično pomeni:
—	80-odstotno avtomatizacijo proizvodnje pri novomontiranih napravah pnevmatičnega mlina in
—	100-odstotno avtomatizacijo pri proizvodnji ješprenja.
IZ KMETIJSKE ZADRUGE »LEDAVSKI DOL« CANKOVA IZ KMETIJSKE ZADRUGE »LEDA
Podružbljenje zemljišč in kooperacija
Ob svojem dolgoročnem in glavnem smotru— podružabljanje zemljišč in kooperacijska kmetijska proizvodnja — se Kmetijska zadruga »Ledavski dol« s svojimi delovišči na Cankovi, V Pertoči in Rogašovčih uspešno uveljavlja tudi pri pospeševanju splošnega napredka kmetijske proizvodnje in izvajanju agrotehničnega minimuma, pa pri oskrbovanju kmetovalcev z reprodukcijskim materialom, s strojnimi storitvami in uslugami strokovne službe.
Po sedemletnem perspektivnem načrtu (obdobje 1963—1970) bo zadruga predvidoma povečala zemljišča v družbeni proizvodnji od sedanjih 166 na 600 ha, v kooperacijski proizvodnji pa bo ob zaključku plana že 2.600 ha zemljišč.
V ilustracijo, kolikšen napredek bo to, naj navedemo, da je po letošnjem planu predvidenih 800 ha zemljišč v kooperacijski proizvodnji. Letni plan že uspešno uresničujejo, saj imajo v kooperaciji že nad 700 ha zemljišč, čeprav sklepanje pogodb še ni zaključeno. V rastlinski proizvodnji imajo uveljavljene štiri oblike pridelovalnega sodelovanja, medtem ko so, v rejskem sodelovanju uveljavili pretežno kontrahažno obliko. Letos pa so začeli uvajati tudi novo obliko rejskega sodelovanja v prašičereji.
Pospešeno sodelovanje med kmetovalci in zadrugo v rastlinski proizvodnji in živinoreji narekuje predvsem dejstvo, da je 90 odst. zemljišč v zadružnem okolišu še vedno v zasebni lasti. Letos je v organizirani rastlinski proizvodnji 21 odst vseh zemljišč, medtem ko je zadruga z različnimi kooperacijskimi odnosi že zajela okrog 80 odst. vse živine.
 Velik porast odkupljenih zemljišč, ki bo kajpada uresničevan postopno, vendar dinamično, je zasnovan na realnih analizah in predvidevanjih, pri katerih so upoštevali tudi specifičnosti tega okoliša: agrarno prenaseljenost, hribovitost terena, pogoje za zaposlitev izven kmetijstva in končno tudi strukturo kmečkih gospodarstev. V regionalnem načrtu razvoja posameznih kompleksov podružbljene zemlje pa so tudi že predvideli, da bodo na območju vseh treh delovišč konfrontirali zemljo v osem večjih kompleksov, velikih od 30 do 135 hektarov.
Taka družbena in proizvodna usmerjenost zadruge bo kajpada terjala tudi izdatna investicijska sredstva, ki bodo predvidoma dosegla 450 milijonov din. Pri investicijah bodo na prvem mestu gradbeni objekti (hlevi, skladišča), na drugem stroj-
na oprema, na tretjem pa družbeni standard in še nekatera druga vlaganja (melioracije lastnih zemljišč; ureditev novih sadovnjakov itd.). Nekaj sredstev bodo namenili tudi za stanovanjsko izgradnjo. Kakovostno okrepljena lastna proizvodnja in dolgoročno pridelovalno sodelovanje s kmetovalci pa bo povezano tudi s krepitvijo strokovne službe pri zadrugi. Veterinar, agronom, pravnik, šest kmetijskih tehnikov itd. nameravajo zaposliti do tedaj.
In Še nekaj zanimivih podatkov iz sedemletnega plana!
Število zaposlenih se bo povečalo od 50 na 100, bruto dohodek (upoštevajoč sedanje cene na tržišču) od letošnjih 400 milijonov na 1 milijardo din, potrošnja umetnih gnojil od 1300 na 3.070 ton, poraba kvalitetnih semen od 100 na 358 ton, poraba krmil od sedanjih 678 na 1.882 toni, število pitanih goved v kooperaciji od 1.400 na 2.400 glav, število prašičev od 2.000 na 3.500 glav, vzreja goved v lastni proizvodnji bo narasla od 150 na 550 glav, telet od 100 na 250 glav, v letu 1970 bodo že redili v lastnih hlevih 1.000 prašičev itd.
Letos so v zadrugi izpeljali tudi poslovno reorganizacijo. Tako so formirali specialno delovno enoto za kooperacijo, za katero so zadolženi kmetijski strokovnjaki. Tudi nagrajevanje so v tej delovni enoti zasnovali tako, da so strokovnjaki plačani ne le od števila sklenjenih pogodb, marveč predvsem od končnega rezultata kooperacijske proizvodnje.
—	Podjetja sedaj predeluje vse žitarice, razen ovsa... Zato bodo lahko znatno razširili tudi kmečko meljavo. Sedaj imajo v Pomurju štiri menjalne postaje, v bodočnosti pa jih nameravajo formirati še več...
—	Zavoljo takih možnosti si v podjetju obetajo tudi večje komercialne uspehe. V ilustracijo samo en podatek: že na dan otvoritve rekonstruiranega obrata sp z ugledno pekarniško firmo sklenili dogovor za izdobavo 100 ton bele in krušne moke. Pričakujejo pa, da bodo po njihovih mlevskih izdelkih odslej radi segali tudi potrošniki v lendavskem okolišu. To pa seveda ni odvisno zgolj od podjetja, marveč tudi od trgovskega omrežja...
Slika zgoraj: Gostje pri ogledu modernega mlinskega mehanizma »Superior 5 C«
Slika spodaj: Pneumatika —to ti je mnogo — pravita tudi delavca na sliki: delo je mnogo lažje in tudi donosnejše. Moderen stroj je resnično naš pomočnik!
Pogled na velik hlevski objekt KZ »Ledavski dol« v bližini Cankove.
6
POMURSKI VESTNIK, 14. maja 1964
Za gradnjo strelišča za vojaško puško
O potrebi izgradnje strelišča za vojaško puško v Murski Soboti je že nekajkrat razpravljal bivši OSO ter v ta namen dobil lokacijo, na kateri je bil posekan gozd, napravljen nasip ter splaniran teren. Skratka vloženega je bilo precej prostovoljnega dela in tudi nekaj finančnih sredstev. Ker pa je primanjkovalo denarnih sredstev je bivši OSO pristopil le k izgradnji strelišča za malokalibrsko puško z namenom, da se kasneje dogradi še strelišče za vojaško puško, kar je bilo tudi storjeno.
Toda vsled naglega razvoja strelskega športa v občini M. So-
bota in v mestu samem, je postalo zgrajeno strelišče premajhno in nesposobno za večja tekmovanja. V zvezi s tem je ObSO skupno z odsekom za NO pri Obč. skupščini v Murski Soboti in OSO Maribor razpravljal ter prišel do zaključka, da je v Murski Soboti nujno obstoječe strelišče dograditi oz. razširiti tako, da bo na njem mogoče tekmovanje z vojaško puško. To pa naj bi služilo ne samo strelskim organizacijam, temveč tudi sredjim šolam pri pouku predvojaške vzgoje. S tem pa bi prihranili tudi precej finančnih sredstev, ki jih trošijo strelci in
pa mladinci predvojaške vzgoje, ki se vozijo na precej oddaljena strelišča v Mačkovce in Ljutomer, kar pa je vezano z izgubo časa, hkrati pa ni mogoče izvajati sistematičnega treniranja.
Z izgradnjo vojaškega strelišča v Murski Soboti bi lahko uspešneje razvijali strelski šport ter načrtneje vzgajali mlade strelce ter jih tako usposabljali za dobre strelce JLA, omogočili načrtnejše izvajanje programov srednješolske mladine pri pouku predvojaške vzgoje, hkrati pa tudi privabljali starejše državljane, ki imajo veselje do tega športa. Dejstvo je tudi, da
strelske organizacije pri nas že več let ne streljajo z vojaško puško in zelo zaostajamo za ostalimi občani v naši republiki tako po množičnosti, kot kvaliteti. Vemo pa tudi, da marsikateri strelec z vojaško puško doseže mnogo več, kakor pa z ostalim orožjem, ker mu bolje leži.
Vojaško strelišče v Murski Soboti je torej nadvse potrebno za nadaljnji razvoj strelstva v občini Murska Sobota, ki je že doseglo precejšnjo stopnjo razvoja. Obč. skupščini je bila predložena tudi prošnja za lokacijo.
Jože Bedič
Slovenska nogometna liga
PREKINJENA TEKMA V KIDRIČEVEM
Aluminij : Sobota 1:0
V	nedeljo je bila v Kidričevem odigrana prvenstvena tekma SNL med moštvoma Sobote in domačim Aluminijem. Tekma je bila v 86. minuti igre prekinjena, ker so nešportni gledalci s kamenjem napadli stranskega sodnika. O končnem izidu tekme bo odločala tekmovalna komisija. Tekma je bila v glavnem enakovredna in je bilo na obeh straneh nekaj ugodnih priložnosti zo gol, katere pa napadalci niso izkoristili.
ALUMINIJ : SOBOTA 1:4 (0:4)
V	- tekmovanju SML so mladinci Sobote premagali moštvo Aluminija z rezultatom 4:1 (4:0). Mladinci Sobote so bili mnogo boljši zlasti v prvem delu igre, ko so tudi dosegli vse štiri gole. Strelci so bili: Zadravec 2, ter Kukanja in Glažar po enega.
MM nogometna liga
POMURSKI DERBI ZA GRAFIČARJA
V	17. kolu mariborsko-murskosoboške nogometne lige je bilo vsekakor srečanje pomurskega derbija med Rodgono m Grafičarjem, katero se je končalo s tesno zmago Grafičarja. Tretji pomurski predstavnik Beltinci je tudi tokrat klonil v Račih, medtem ko je bilo moštvo Nafte prosto. Vodeči Branik je zanesljivo zmagal v Ptuju in s tem bolj utrdil vodstvo na tabeli. Fužinarju je uspelo z edinim
golom odnesti obe točki iz Dravograda, Mejniku pa iz Maribora v srečanju s Kovinarjem.
Rezultati 13. kola:
Radgona : Grafičar 0:1 Rače : Beltinci 3:1 Kovinar : Mejnik 1:2 Drava : Branik 1:5 Ojstrica : Fužinar 0:1
 Tabela
Branik	15	12	2	1	54:10	26
NAFTA	15	10	1	4	47:28	21
Kovinar	16	8	3	5	33:23	19
Drava	16	8	3	5	36:31	19
Fužinar	15	7	4	4	47:16	18
Ojstrica	16	5	4	7	24:47	14
GRAFIČAR	15	6	1	8	26:30	13
Mejnik	15	4	4	 7 20:28	12
Rače	15	4	3	8	23:31	11
BELTINCI	16	3	4	9	17:43	10
RADGONA	16	3	1	12	17:53	7
Pomurska nogometna liga
PORAZ GRADBENIKA V PUCONCIH
V 13. kolu pomurske nogometne lige je pripravilo naj večje presenečenje moštvo Puconec, ki je premagalo jesenskega prvaka Gradbenik iz Lendave, s čimer se. je borba za prvo mesto zaostrila. Preseneča tudi neodločen rezultat Brazde z Bakovcami, ter zmaga Pušče v Veržeju. V ostalem je Sobota B visoko premagala moštvo Šalovec, tekma med Turniščem in Grafičarjem B pa se je končala s 3:0 brez borbe, ker moštvo Grafičarja B ni nastopilo.
Rezultati 13. kola:
Brazda : Bakovci 3:3 Veržej : Pušča 1:2 Turnišče : Grafičar B 3:0 Sobota B : Šalovci 10:1 Puconci : Gradbenik 2:0
Tabela
Turnišče	10 8  1 55:15 17
Gradbenik	10	7	2	1	60:13	16
Bakovci	11 7 2 2 43:18 16
Puconci	10	5	0	5	30:31	10
Veržej	11	4	0	7	14:29	8
Brazda	10	3	1	6	19:35	7
Pušča 	10 3 0 7 13:46	6
Šalovci	10	1	0	9	10:57	2
Izven konkurence
Sobota B	13	9	3	1	57:19	21
Grafičar B	13	5	2	6	28:37	12
Občinska nogometna liga
TIŠINA NADALJE VODI
V nadaljevanju prvenstva v občinski nogometni ligi M. Sobota sta favorita zmagala le z minimalnim rezultatom. Tako je Bogojina s težavo premagala Križevce, Tišina pa Dokležovje.
Rezultata:
Križevci : Bogojina 3:4 Tišina : Dokležovje 4:3
Tabela
Tišina	9	7	0	2	50:27	14
Bogojina	9	6	0	3	34:18	12
Vrelec	10	5	1	4	43:35	11
Dokležovje	10	3	2	5	27:31	8
Križevci	8	0	1	7	13:56	1
Medobčinska rokometna liga — članice
BELTINCI PREVZELI VODSTVO
V 11. kolu medobčinske rokometne lige za članice je ekipa ESŠ doživela že drugi zaporedni poraz in tako prepustila vodstvo na tabeli ekipi Beltinec. V ostalem so bili doseženi pričakovani rezultati:
Mura : Sloga 3:9 Lendava : ŠZD 5:0 Beltinci : Elan 7:6 ESŠ : Krog 7:8 Tabela
Beltinci	11	8	1	2	76:40	17
Sloga	2 2	86:53	16
ESŠ	10   7 1 2 102:30 15
Krog	10	5	1	4	62:48	11
Lendava	10 3 1 6  37:47	7
Elan	10	3	1	6	33:54	7
ŠZD	11	3	1	7	34:76	7
Mura	11	2	0	9	22:104	4
Vzhodna okrajna rokometna liga
Ormož prvak
V zadnjem kolu vzhodne okrajne rokometne lige - ni prišlo do presenečenj. Vodeči Ormož je, kot je bilo pričakovati, katastrofalno porazil slabo ekipo Agroservisa in tako zasluženo pristal na najvišjem prestolu. Ekipa Ormoža je bila skozi celo prvenstvo najboljša ekipa in je edini poraz utrpela v predzadnjem kolu s solidno ekipo ESŠ, ki je v spomladanskem delu prvenstva ostala neporažena in je le za točko zaostala za Ormožem. Na tretjem mestu je Krog, na četrtem pa Radenci, kateri predstavljata sredino tabele. V spomlabolj razočarala ekipa Agroservisa, ki danskem delu prvenstva pa je najje z drugega mesta zdrknila na peto
mesto in v tem delu ni dosegla niti ene zmage. Precej popravili pa sta se v tem delu zadnji dve ekipi Velika Nedelja in Beltinci B.
Rezultati zadnjega kola:
Ormož : Agroservis 54:4 Radenci : ESŠ 26:33 V. Nedelja : Krog 8:11
Končna tabela
Ormož	12	10	1	1	301:125	21
ESŠ	12	10	0	2	261:176	20
Krog 	12	7	1	4	248:228	15
Radenci	12	5	0	7	194:213	10
Agroservis	12	4	0	8	153:219	8
V. Nedelja	12	3	0	9	174:259	6
Beltinci B 	12 2 0 10 134:251 4
Ekipa rokometašev iz Ormoža
Pomurska košarkarska liga
PUCONCI PRESENEČENJE
V	drugem kolu pomurske košarkarske lige ni prišlo do večjih presenečenj. Kandidata za prvo mesto Sobota m Grafičar sta zanesljivo zmagala tudi na tujem in bo že nedeljsko srečanje verjetno odločilo, kdo bo sedel na vodečem prestolu. Edino presenečenje predstavlja moštvo Puconec, ki je v zaostali tekmi premagalo Rakičan ter nato še Lendavo in je po drugem kolu v korak s Soboto m Grafičarjem.
Rezultati II. kola:
Rakičan : Sobota 38:60 Puconci : Lendava 45:38 Radenci : Grafičar 46:68
Zaostala tekma
Rakičan : Puconci 37:53
Tabela
Sobota	2	2	0	194:76	4
Grafičar	2	2	0	114:78	4
Puconci	2	2	0	98:75	4
Lendava  2 0 2  70:91 0 Rakičan	2	0	2	75:113	0
Radenci	2	0	2	84:202	0
II.	republiška odbojkarska liga —
vzhod
DVE ZMAGI LJUTOMERA
V	nadaljevanju prvenstva II. in
III.	kola II. republiške odbojkarske lige — vzhod je ekipa Ljutomera zabeležila nadaljni dve zmagi ter tako doslej osvojila vse možne točke.
KOVINAR : LJUTOMER 1 :3
Zaostala tekma drugega kola je bila odigrana med tednom v Mariboru. Moštvo Ljutomera je bilo tehnično boljši nasprotnik in je zasluženo zmagalo. Moštvo Ljutomera je nastopilo v postavi: Ivo in Jože Šumak, Miloš in Branko Pušenjak, Kumperščak, Žnidarič, Berce.
LJUTOMER : ELKO 3:2
Čeprav je ELKO predstavljal tehnično dobro ekipo, so domačini tokrat zaigrali še boljše in v vseh dobljenih setih zmagali z veliko razliko 15:5, 15:1 in 15:3. V moštvu Ljutomera sta bila najboljša Jože Šumak ter Kumperščak.
Pomurska hokejska liga
TIŠINA IN SŠTV — NOVI EKIPI
Pretekli teden se je pričelo tudi prvenstvo Pomurja v hokeju na travi, jer nastopa 5 ekip. Tokrat sta v borbo posegli tudi dve novi ekipi in sicer Tišina in SŠTV, medtem ko je ekipa Lendave odstopila. Odigrano je bilo prvo kolo, toda le tekma med Elanom in Tišino, medtem ko hokejisti Beltinec niso prišli na srečanje z ESŠ, ki se je taka končala brez borbe.
Rezultata:
Elan : Tišina.2:1 ESŠ : Beltinci 3:0 SŠTV prosta.
ŠPORTNIKI »SLOGE«
V MARIBORU
Ekipi ŠŠD »Sloge« iz učiteljišča iz M. Sobote se bo odzvala vabilu mariborskih učiteljiščnikov ter se v že tradicionalnem športnem srečanju pomerila v rokometu, košarki in atletiki. V dosedanjih srečanjih je vedno zmagala »Sloga«.
Srednješolsko prvenstvo v odbojki
OBA NASLOVA ZA SŠTV
Pretekli teden je bilo na igrišču TVD Partizan (mladinci) in ESŠ (mladinke) v Murski Soboti odigrano srednješolsko prvenstvo v odbojki, na katerem je nastopilo 6 ekip mladincev in ravno toliko ekip mladink. Tokrat so bili najboljši tekmovalci SŠTV, ki so pri mladincih in mladinkah zasedli prvo mesto. Pri mladincih so v finalu premagali ESŠ z 2:0, mladinke pa so v odločilni tekmi zmagale z ekipo ŠZD. Končni vrstni red prvih treh ekip:
Mladinci: 
1. SŠTV, 2. ŠSD in 3. ESŠ. Mladinke:
1. ESŠ, 2. ŠSD in 3. ESŠ.
Prvaka Pomurja, ekipi SŠTV se bosta v soboto udeležili republiškega prvenstva, ki bo v Celju.
Okrajno prvenstvo v vajah na orodju
PRVO MESTO ZA TELOVADCE IZ M. SOBOTE
V nedeljo je bilo v Mariboru okrajno prvenstvo v vajah na orodju, katerega so se udeležile ekipe iz celotnega okraja. Med njimi je nastopila tudi petčlanska ekipa TVD Partizan iz Murske Sobote, katero so predstavljali dijaki SŠTV ter zasedla prvo mesto z 265,1 točkami, kar je nedvomno velik uspeh. S tem pa si tudi pridobila pravico nastopa na republiškem prvenstvu, ki bo v Ljubljani. Ekipo TVD Partizan M. Sobota, so sestavljali: Martin Holc 54,7 Leopold Holc 53,8, Branko Klun 53,8, Jakob Rihtarič 51,4 ter Božidar Topolinjak 50,5 točke.
Atletski miting v Celju
FRANČIŠKA KOVAČIČ 146 CM — NOV POMURSKI REKORD
V poačstitev dneva zmage je bil v nedeljo v Celju otvoritveni atletski miting AD Kladivarja, katerega so se udeležili skoraj vsi najboljši slovenski atleti in atletinje. Med njimi je nastopila tudi dijakinja tretjega letnika SŠTV iz Murske Sobote Frančiška Kovačič ter v skoku v višino dosegla odličen rezultat 146 cm, s katerim je zasedla tretje mesto, kar pa obenem predstavlja novi pomurski rekord članic in mladink.
Republiško strelsko prvenstvo
ZADOVOLJIV USPEH STRELCEV IZ M. SOBOTE
V nedeljo je bilo v Ljubljani izvedeno letošnje republiško prvenstvo v streljanju z zračno puško za mladince, mladinke in pionirje. Tekmovanja se je udeležila tudi 4 članska mladinska ekipa iz Murske Sobote ter dosegla zadovoljive rezultate, čeprav je tokrat prvič nastopila. Najboljši v ekipi M. Sobote je bil Lončar z 237 krogi od 300 možnih. Ostali so dosegli naslednje število krogov: Horvat 230, Peček 218 in Kos 207 krogov.
Prvenstvo SŠTV v crosu
ZOPET TEŽAK IN BACOVA NAJBOLJŠA
V okviru škortnega dneva so dijaki in dijakinje SŠTV iz M. Sobote pretekli teden izvedli spomladansko prvenstvo šole v crosu, katerega so organizirali dijaki sami v okviru ŠŠD, hkrati pa tudi opravili medicinske analize tekmovalcev. Pri mladincih je bil zopet najboljši Janež Težak, pri mladinkah pa Šarolta Bac, ki sta zasedla prvi mesti. Rezultati:
Mladinci: 1500 m:
1.	Janez Težak 4:45,1
2.	Drago Žižek 4:45,6
3.	Vince Meričnjak 4:46,2
Mladinke: 800 m:
1.	Šarolta Bac 3:05,0
2.	Marta Nemeš 3:05,3
3.	Rozalija Puconja 3:05,4
Pohod ob žici partizanske Ljubljane
EKIPA SŠTV ZMAGALA
Ekipa SŠTV iz Murske Sobote se je udeležila 8. pohoda ob žici partizanske Ljubljane ter v tekmovanju srednjih šol na 15 km dolgi progi zmagala v moški in ženski konkurenci, toda žal izven konkurence.
IZBIRNO TEKMOVANJE SREDNJEŠOLCEV
Minuli teden je bilo v Murski Soboti izbirno tekmovanje tekačev srednjih šol za tek »Ob žici partizanske Ljubljane«, katerega se je udeležilo 18 tekmovalcev iz 5 šol. Na 100 m dolgi progi so pri mladincih bili najboljši: Težak, Žižek (oba SŠTV), Novak (učit.), Potočnik in Meričnjak (oba SŠTV). Pri mladinkah pa so se najbolje izkazale: Bac, Puconja (obe SŠTV) ter Makovec (učit.).
ŠAH V LJUTOMERU 
šahovska sekcija DPD Svobode iz Ljutomera je preteklo nedeljo organiziralo prijateljsko srečanje v šahu z ekipo Lendave, Šahisti so se pomerili na 10 deskah v konkurenci članov, pionirjev in pionirk. Po tri in pol urnem igranju se je srečanje končalo neodločeno 5:5, dasi so Ljutomerčani na prvih petih deskah vodili s 3:2. Srečanje med pionirji je bilo 3:1 za Ljutomer, med pionirkami pa prav tako 3:1 za Ljutomer. Med člani je bil najboljši izkušeni Žagar iz Ljutomera. Povratno srečanje bo v Lendavi.
PLENUM OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA
V torek je plenum občinskega sindikalnega sveta v Murski Soboti razpravljal o problematiki stanovanjske izgradnje (povzetek iz materiala smo objavili v prejšnji številki) in programu dela občinskega sindikalnega sveta.
POSVETVANJE O SKRBNIŠTVU IN SKRBSTVENIH ORGANIH
Prejšnji teden Je bilo v M. Soboti posvetovanje o tezah zakona nih. Posvetovanja so se udeležili o skrbništvu in skrbstvenih orgapredstavniki vseh štirih pomurskih občin.
SEJA SVETA ZA PROSVETO IN KULTURO
Svet za prosveto in kulturo pri občinski skupščini v Ljutomeru bo v soboto razpravljal o pripravah na 70-letnico ustanovitve slovenskega pevskega zbora v Ljutomeru, o pionirskem pevskem festivalu ter o predlogu za ustanovitev matične knjižnice v Ljutomeru.
IZ LJUTOMERA
—	V zvezi z dvajsetletnico ustanovitve službe državne varnosti, je priredil predstavnikom te službe v torek sprejem tudi predsednik ljutomerske občinske skupščine.
—	Za cesto, ki veže Radoslavce z Godemarci bo prispeval občinski gozdni sklad v Ljutomeru 300 tisoč dinarjev. Nekaj bodo prispevali tudi občani s prostovoljnim delom.
Jutri ob 8. uri zjutraj
prispe na Glavni trg v Ljutomer zvezna štafeta, ki bo nato krenila proti Murskemu Središču.
— Predvčerajšnjim je delavski svet kmetijske zadruge v Križevcih razpravljal med drugim o razpisu volitev v novi delavski svet, o delu poslovnega odbora hranilnice in posojilnice ter o koriščenju sklada 'skupne porabe.
NOVEJŠO ENODRUŽINSKO ali nedograjeno hišo v M. Soboti, kupim. Plačam takoj — takoj vseljivo. Naslov v upravi lista.
KOMUNALNA BANKA
NOVOST! — Obračunavamo nove višje obrestne mere: za vloge, vezane na eno leto, 6%, nad dve leti, 6,5% in nad tri leta, 7%. Vlagatelji so tudi zavarovani. Poslužujte se novih ugodnosti, katere vam nudi vaš denarni zavod.
MURSKA SOBOTA
s poslovnimi enotami v Murski Soboti, Lendavi in Ljutomeru.
gostinsko podjetje
zvezda
m. sobota
z obrati Hotel in restavracijia »Zvezda« ekspres bifejem in slaščičarno Gostiščem »Zvezda« in Točilnico vina »čez cesto« na Lendavski cesti (Benkič) — vse v Murski Soboti — Termalnim kopališčem v Moravcih, Gostiščem Križevci v Prekmurju, Gostiščema I in II v Petrovcih ter Gostiščem v Šalovcih
se toplo priporočajo s kakovostnimi storitvami, izbornimi jedili in pijačami
V nedeljo dopoldne svečana otvoritev gostišča in termalnega kopališča v Moravcih. Vljudno vabljeni!
TEDENSKI KOLEDAR
Petek, 15. maja — Zofija Sobota, 16. maja — Janez Nedelja, 17. maja Mojca Ponedeljek, 18. maja — Erik Torek, 19. maja — Vitoslava Sreda, 20. maja — Bernard Četrtek, 21. maja — Dan letalstva
dežurna služba
ZDRAVSTVENA POSTAJA MURSKA SOBOTA
15.	maja — dr. Gruškovnjak
16.	maja — dr. Rousova
17.	maja — dr. Rousova
18.	maja — dr. Gregorčeva
19.	maja — dr. Lopert
20.	maja — dr. Gruškovnjak
21.	maja — dr. Gregorčeva
KINO
SLATINA RADENCI — 16. in 17. maja italijanski kinemaskopski film: »Kartagina v plamenih«. 21. maja ameriški film: »Volare«.
VIDEM OB ŠČAVNICI — 16. in 17. maja italijanski film: »Volare«.
ČRENSOVCI — 16. in 17. maja ameriški barvni kinemaskopski film: »Maščevanje Vikingov«. Predstave v soboto ob 20. uri, v nedeljo ob 15. in 20. uri.
VELIKA POLANA — 16. maja zahodnonemški vojaški film: »Dezerter ubežnik«.
PRODAM
GRADBENO PARCELO v izmeri 6 arov z betoniranimi kletnimi prostori s ploščo v velikosti 10. x 9.30 m in z verando ugodno prodam v M. Soboti. Informacije v poldanskih urah v Lipi 135, p. Beltinci.
M-390
VERANDO, 300 x 300, v dobrem stanju, po ugodni ceni prodam. Ivan Irgolič, zid. mojster, Podgrad, p. G. Radgona.	M-391
OSTREŠJE, (rušt), novo, v izmeri 8 x 9 m, piramidasto, prodam. Jakiša, Fokovci 6.	M-392
DROBILEC (šarotar) na kamne, malo rabljen, prodam. Žiški 59, p. Črensovci.	M-394
OSEBNI AVTOMOBIL »Steyer« v voznem stanju, poceni prodam, kompletnega ali po komadih. Kolesa ustrezajo za vprežni voz, motor pa za potrebe v Kmetijstvu. Jože Benko, Tešanovci 120.
M-395
HIŠO z gospodarskim poslopjem prodam zaradi starosti. Franc Petrijan, upokojenec, Puconci 107.
M-396
VOZ, kravji, rabljen, ugodno prodam.
Alojz Horvat, Tišina 8.	M-397
DRVARNICO, 3 x 5 m, krito z sila litom, ugodno prodam. Ogled v pa poldanskih urah v Košičevi 1. M. Sobota.	M-398
MOTORNO KOLO »Iso«, italijansko, dobro ohranjeno, prodam. Tišina 64.
SVINJSKI HLEV, skoraj nov, prodam. Tomšičeva 5, M. Sobota.
M-401
SLAMO prodam. Kidričeva 34, M. Sobota.	M-402
GRADBENO PARCELO ugodno prodam. Karel Horvat, Cankarjeva 25, M. Sobota.	M-403
ŠIVALNI STROJ »Singer«, z okroglim čolničkom, in nekaj rabljenih oblek prodam. Zvezna ul. 7, M. Sobota.	M-406
ŽENSKO KOLO »Rog« električni kuhalnik na dve plošči in letni otroški voziček ugodno prodam. Kocljeva 13. M. Sobota.
M-407
KUHINJSKO POHIŠTVO, domala novo, eno posteljo in omaro ugodno prodam. Terezija Fefer, Alija Kardoša 2, M. Sobota.
M-408
HIŠO, enonadstropno, dvostanovanjsko, podkletno, komfortno, vseljivo po dogovoru, prodam v Prešernovi 12, Ljutomer. Tatjana Štibler, Cara Dušana 8, Zrenjanin.
	M-409
kupim
SVINJAKE IN DRVARNICO v dobrem stanju kupim. Šooš, Genterovci 51, p. Dobrovnik.	M-393
zaposlitve
UPOKOJENCA ALI UPOKOJENKO, ki bi bila voljna pomagati pri gospodinjskem delu na manjšem posestvu v bližini Ljutomera, sprejmem takoj. Za odškodnino nudim brezplačno stanovanje in hrano. Vse ostalo po dogovoru. Sprejmem tudi pastirja -— šolarja.
Osebno se javite zaradi dogovora pri Vinčencu Muhiču na Kamenščaku 18, p. Ljutomer. M-399
Kakovostna jedila in izborne pijače — vedno
Gostilna RAJH Bakovci
GOSPODINJSKO pomočnico sprejmem k štiričlanski družini. Prednost ima ljubiteljica otrok. Nastop 1. junija. Pismene ponudbe pošlji-
 te na naslov: Ing. Tomažič, Jakšičeva 4, Ljubljana.
M-404
čestitke
DRUŽINI HOZJAN iz Volčjega pota ka št. 47 za veseli dogodek iskreno čestita — Avgust.
M-398
DRUŠTVENE OBJAVE
delavska univerza v mur.
SOBOTI razpisuje tečaj
za pridobitev popolne osnovnošolske izobrazbe.
Za tečaj se lahko prijavijo vsi občani, ki nimajo' dokončane polne osemletne šole in so v delovnem razmerju.
Prijava naj vsebuje: ime in priimek, datum rojstva, podatke o zaposlitvi, poklic in točen naslov.
Prijave je treba dostaviti Delavski univerzi Murska Sobota, Titova 18 najkasneje do 30. maja 1964.
tekma
VERŽEJ: ob 16. uri Bakovci — Puconci, delegat Kemperle; LENDAVA: ob 10. uri Gradbenik — Sobota II, delegat Jaklovič; ŠALOVCI: ob 13. uri Šalovci — Turnišče, delegat Sabo; RAKIČAN: ob 14. uri Grafičar — Nafta, mlad., delegat Banič, ob 16. uri Grafičar II — Veržej, delegat Banič; M. SOBOTA: ob 10. uri Pušča — Brazda, delegat Cvetko; BELTINCI: ob 15. url Beltinci — Veržej, mlad., delega sodnik; BOGOJINA: ob 16. uri Bogojina -- Tišina, delegat sodnik; MORAVCI: ob 16. uri Vrelec — Križevci, delegat sodnik.
NOGOMETNA PODZVEZA Murska Sobota
URARSTVO, Murska Sobota, Titova 37
Popravilo ur vseh vrst — solidno in poceni
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage mame, stare mame in sestre
ANE GORZA
roj. Legenič iz Murske Sobote
Se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so jo v tako lepem številu spremljali na njeni zadnji poti in ji darovali vence in cvetje. Iskreno se zahvaljujemo pionirskemu pevskemu zboru Osnovne šole II, sosedu Dravcu, č. duhovniku in pevcem. Prav posebna hvala osebju Osnovne šole II, ki so ji nudili prvo zdravniško in vsestransko pomoč.
Žalujoča: hčerke, Anica, Margit, Nežki in Marija z družinami, sinova Ivan in Nikolaj z družinami, hčerka Helena, sin Franc ter sestri Marija in Vera. -	0405
POMURSKI VESTNIK, 14. maja 1964
7
Peš iz Londona v Egipt
Seveda naslov ni popolnoma točen, kajti ta, ki potuje iz Londona v Kairo, ne potuje samo peš, pač pa koristi vsa razpoložljiva prevozna sred-
stva seveda taka, ki nič ne stanejo. Beseda je o ročnem stavcu Nixonu, ki je pred dnevi prišel iz Avstrije v Jugoslavijo in mu je bila prva postaja prav v M. Soboti. Namreč prevozno podjetje, ki prevaža lepenko za kartonažo, ga je »ujelo« nekje ob meji in tako je pripotoval z avtostopom v Prekmurje.
Nixon je na potovanju že štiri mesece in potuje preko Belgije, Nemčije, Avstrije na Balkan in od tu po Bližnjem vzhodu proti ZAR. Meseca avgusta mora biti nazaj v Angliji in sicer bo odpotoval iz Kaira z ladjo ali pa avionom v kolikor bi mu primanjkovalo časa.
Cilj njegovega potovanja je kaj preprost. Pravi namreč, da namerava naprej študirati in si hoče s tem potovanjem omogočiti finančna sredstva. Vse kar doživlja med potovanjem, si skrbno zapisuje, da da bo potem doma izdal knjigo o svojem potovanju. Take knjige baje gredo v Angliji zelo dobro v denar. Zato potuje večinoma peš, da lahko čimbolj spozna ljudi in njihove navade. Nemalo se je začudil, je povedal med ostalim, ko je prekoračil mejo. Kajti med potjo in tudi doma so mu orisali Jugoslavijo kot eno samo veliko pustinjo. »Vaša dežela je zelo čudovita. V svoji knjigi bom znal to prikazati tako, kot v resnici je.« Mem potjo je tudi izvedel, da v Jugoslaviji ne bo dobil zaposlitve oziroma občasnega dela, ker je pri nas dosti ljudi brez dela. Vendar ni tako in pravi, da je zelo zadovoljen, da teh govoric med potjo ni vzel za resno, kajti vsi so mu svetovali, naj raje potuje preko Italije.
Da bi bilo njegovo potovanje čim bolj pestro in zanimivo, prenočuje pod milim nebom. S sabo nosi tudi vso kuharsko pripravo in si hrano pripravlja sam. Pravi, da je odpotoval iz Anglije brez vsakega »ficka«
in si z delom med potjo nabira denarna sredstva. V Nemčiji se je dalo zaslužiti, a v Avstriji je bilo pa slabo, je povedal.
Med najinim pogovorom so v našem ekspeditu napolnili kamion s tovorom za Ljubljano in tako je bil pogovor končan.
Štefan Dervarič
Trgovsko podjetje na veliko in
malo
»POTROŠNIK« Murska Sobota
sporoča cenjenim potrošnikom:
Prodajalna »LOVEC« v Grajski ulici
vam nudi vse potrebščine za dopust:
zračne blazine, podvodne maske, kopalke, kopalne copate in japonke raznih vrst.
Ob ponovni krizi v Laosu
Sredi aprila so prišle iz majhne državice Laosa, stisnjene med Burmo in Siam na zahodu, Vijetnam na vzhodu, Kambodžo na jugu in Kitajsko na severu zelo vznemirljive vesti o ponovnem vojaškem udaru desničarskih sil. Ta vojaški udar je po svoje razbil že vrsto let sprejeto trditev, da je vzrok nemirov v tej državici nesloga med tremi princi: levičarskim Sufanovongom, desničarskim Bun Umom in nevtralnim Suvana Fumom. Ta udar je pokazal, da so v ozadju globlja nasprotja, ki jih ni mogoče odpraviti s pomiritvijo treh princev.
V opravičilo za tako trditev so se običajno navajala zgodovinska dejstva. Pred francosko zasedbo 1858. leta so v Laosu bile tri kneževine, Francozi pa so v znak zahvale proglasili Luang Praban za prestolnico države, kar pa je vzbudilo nezadovoljstvo. Južna pokrajina, ki je stalno grozila z odcepitvijo, pa je dobila avtonomijo.
Ta nasprotja med princi pa so bila v bistvu plod francoske politike, ki se je vzgledovala po starem načelu — »deli in vladaj«. Zato se je v novejšem času mislilo, da bo lahko ustvariti mir, če se odstranijo ta stara nasprotja. Ko pa je 1961. leta nastala nevarnost, da se spopadi razširijo po vsej Indokini, pa so se princi sestali, sporazumeli o prekinitvi ognja m 1962. leta je bil v Ženevi podpisan sporazum. Toda kasneje so se princi spet razšli. Bun Um je v vladi Suvana Fuma prepustil svoje podpredsedniško mesto svojemu generalu Nosavani, ki ga smatrajo za pravega voditelja desničarskih sil.
Nedavni udar pa je popolnoma razbil ta videz o nesoglasjih, ki res obstojijo, vendar ne zaradi osebnih lastnosti enega ali drugega, temveč zaradi velikih družbenih nasprotij. V bistvu obstojijo nasprotja le med dvema grupacijama: med gibanjem Patet Lao in armijo generala Nosavana. 
Gibanje Patet Lao izvira iz
osvobodilnih gibanj severnih plemen proti kolonizatorjem in je nastalo v začetku tega stoletja. V njegovih vrstah so zrasli legendarni borci za svobodo dežele kot Ong Keo, Komandone in drugi. Samo gibanje Patet Lao pa je organiziral 1946. leta princ Sufano-
Prebivalci Laosa so močno navezani na družinsko okolje
vong. Ker pa je bila Indokina takrat v enotnem političnem področju, so sile Sufanovonga sodelovale s Ho Ši Minhovimi in to sodelovanje je ostalo. Gibanje se je naglo širilo in že čez tri leta je imelo 15.000 prekaljenih borcev. Grozila je splošna revolucija, toda Sofanovong je 1957. leta gibanje razpustil in vstopil v vlado Suvane Fume. Toda naslednjega leta je po državnem udaru prišel v zapor, odkoder se mu je posrečilo zbežati in to ga je izučilo, tako da je gi-
banje stalno krepil. Dejstvo je tudi, da v tej revolucionarni armadi laoških delavcev in kmetov tudi ne odloča samo njegova beseda. Za mozeg celotnih vojaških operacij smatrajo generala Singkapo.
Nasproti temu gibanju stoji armada generala Nosavana, armada bogatih fevdalcev iz doline reke Mekong. Ta armada je vključena v »boj proti komunizmu« in zato ni nič čudnega, da je v treh letih dobila od ZDA kar 300 milijonov dolarjev, ki pa so se porazgubili po žepih korumpiranih oficirjev, ki pa so jih spet pustili v nočnih lokalih, kar je izzvalo splošen upor in le malo je manjkalo, da ta armada ni bila popolnoma uničena.
V	sredini je še tretja armada, mala nevtralna vojska, vojska uradnega predsednika, toda ta peščica je brez denarja za municijo in tudi brez pomena med osrednjima nasprotnikoma.
V	bistvu je torej tu resnica laoških nemirov in spopadov, ki izvirajo iz globokih socialnih nasprotij, iz dveh taborov, ki si stojita nasproti: Patet Lao, revolucionarno gibanje kmetov s severa, in tabor fevdalcev, gospodarjev najbogatejše zemlje v dolini Mekong.
Razgovor na cesti...
Enajsti na svetu
Vesti o tem, da so v naših pristaniščih splovili novo ladjo, so kaj pogoste. Presenetlji-
GOLOBI PISMONOŠI SO SE VRNILI Klub rejcev malih živali in golobov pismonoš »Ekspres« iz Gančan je preteklo nedeljo v Mariboru izpustil 150 golobov pismonoš, ki so sodelovali v štafeti mladosti. Od 150 golobov, se jih je vrnilo na svoje domove 148.
REDKO SE ZGODI Ko je predsednik Italije Segni obiskal sejem v Milanu, je prišlo do nenavadnega incidenta, kakršen se redkokdaj zgodi. Avtomobil, ki že leta in leta služi za te namene, se je nenadoma izneveril in vsi šoferjevi poskusi, da požene motor, so bili zaman. Ni preostalo drugo, kakor da ljudje iz spremstva priskočijo na pomoč in tako so začeli potiskati avtomobil med paviljoni. Med tem časom pa je Segni mimo odgovarjal na pozdrave ljudi.
 V DALLASU NI POTREBNO OPRAVIČILO
Pred nekoliko tedni je bil na ameriškega veleposlanika na Japonskem izvršen neuspel atentat. Prav v tistih dneh pa se je v ZDA mudila na študijskem obisku delegacija japonskih bankirjev in velikih industrijalcev. Ko so zvedeli za atentat, so zunanje ministrstvo takoj vprašali, če se naj uradno opravičijo zaradi tega. Ko so pa v zunanjem ministrstvu ugotovili, da je delegacija v Dallasu, kjer je bil ubit predsednik Kennedy, so jim takoj odgovorili: »Ne, opravičilo ni potrebno.«
vo je, da je večina teh ladij namenjena tujim ladijskim družbam. Res je to, da je ladjedelništvo ena naših najmočnejših izvoznih gospodarskih panog in da je Jugoslavija s svojim ladjedelništvom na enajstem mestu na svetu ter da so za nami tudi take države z veliko pomorsko tradicijo kot Danska, Belgija, Španija, Kanada in druge.
V naših ladjedelnicah zgrajene ladje uživajo velik sloves in zato seveda ni čudno, da tudi velike države naročajo ladje pri nas. Prva večja ladja za tujega lastnika je bila zgrajena 1956. leta, od takrat pa jih je bilo zgrajenih na desetine. Največja pri nas zgrajena ladja je tanker z nosilnostjo 32.000 ton, a največja potniška ladja dolga 150 m in z njo se lahko prepelje 532 potnikov.
MED NJIMI JE MORILEC
Delovni čas je končan in frankfurtski uslužbenci hitijo domov. Med temi, ki se pripravljajo, da vstopijo v avtobus, se vidi tudi starejši človek z večjo aktovko. Toda on ne prihaja iz pisarne. To je Bruno Schlage, en izmed nekdanjih nacističnih funkcionarjev v taborišču Auschwitzu, ki sedaj odgovarjajo pred sodiščem za vrsto neslišanih zločinov. Pred poldnevom sedi na zatožni klopi in odgovarja, da »se več ničesar ne spominja« in »da je delal po naredbah«, potem pa mimo odhaja domov, kot da je ubijal muhe in ne ljudi.
Odlikovanja za pomurske turistične delavce
Na osmem rednem občnem zboru Turistične zveze Slovenije, ki je bila preteklo nedeljo v Ljubljani so bili za dejavnost na področju turizma odlikovani naslednji turistični delavci Pomurja:
100-LETNICA
MARIBORSKEGA
UČITELJIŠČA
Preteklo nedeljo je bila v Mariboru proslava 100-letnice mariborskega učiteljišča. Dopoldne je bila v Unionski dvorani slavnostna akademija, nato so odkrili na poslopju bivšega moškega učiteljišča v Mladinski ulici spominsko ploščo učiteljiščnikom, ki so padli med vojno. V okviru proslave je bila prirejena v mariborski študijski knjižnici tudi posebna razstava, posvečena 100-letnica učiteljišča, ki je dalo od svoje ustanovitve vrsto dobrih pedagogov.
Zlati turistični znak z diplomo je sprejel Franc Fistrovič iz TD Ljutomer, za 25-letno delo na področju turizma.
Bronasti častni znak z diplomo so prejeli: Karel Černjavič — TD M. Sobota, Andrej Doma — TD Lendava, Franc Gomboc — T Tišina, Ciril Goršič — TD Radenci, Koloman Hiršl — TD M. Sobota, Alojz Jureš — T Radenci, Štefan Karba — TD Moravci, Matija Markrab — TD Ljutomer, Ferdo Pihler — Ljutomer, Milan Pučko — TD Radgona, Rihtarič — TD Radgona, Elemer Sepeši — TD Beltinci in Bogo Verdev — TD Radenci.
Franc
Šrimpf
beg v jutro
18
roman
ali pa ga bo lahko skril. Mogoče ga bo celo povezal s partizani. Zato mora izstopiti v Münchenu. Nehote se je nasmehnil izrazu, ki ga je rabil v mislih: izstopiti. Da, za vsako ceno mora biti v Münchenu njegova postaja.
Samo: če vlak ne bo obstal? S spuščanjem ne bo tako enostavno. Moral se bo odvezati in potem pasti na tla. In čezenj bodo vozili drugi vagoni in lahko, da ga kaj zadene, kakšno železo, ki visi med dvema vagonoma. Če bi obstali na prostem, bi bilo laže.
Sedaj bi moral še nekaj pojesti. Začel je brskati po žepih, toda razen nekaj drobtin ni našel ničesar. Na, pa nič.
Zagledal se je v pokrajino, osvetljeno od prvih sončnih žarkov, in čeprav ni videl mnogo, je bil vendar zadovoljen, da je videl vsaj to. Vsakih nekaj sekund je smuknil mimo telefonski drog. Ne ves, samo njegov spodnji del. Vedno je rad gledal telefonske drogove, ko se je vozil z vlakom, in žice, ki so se nižale in višale. Dolgo ni vedel, zakaj se žice znižajo, kadar prileti mimo leseni drog. Kakor da jim nekdo spodnese tla in jih zopet vrne v položaj, odkoder so se hotele povzpeti v višino. Niso in niso mogle v višino. Vedno mu je bilo zato žal zanje. Tako lepo so zaplavale navzgor, ponosne in vase zaverovane. Potem je prišel tak navaden kos lesa in jih zbil nazaj. Čisto navaden lesen drog. In spodbil jih je skoraj na tla, nje, ki so nosile ptice na sebi in človeški glas v sebi. Vedno znova in znova, čeprav so bile uporne in so kljub temu vedno silile kvišku. Toda zmagoval je les, čeprav na koncu poti vendar ni vedel, kdo je zmagovalec. Kajti žice in telefonski drogovi bi obmirovali, ko bi se vlak ustavil.
Zdaj ni videl žic, ker ni mogel sloneti ob oknu vagona in gledati skozenj. Samo spodnji deli drogov so vsake toliko časa švigali mimo, sami in nerodni.
Nenadoma je opazil, da se razdalje med drogovi veča in da je sedaj že lahko razločil črno barvo lesa, s katero so bili drogovi pobarvani. Tudi njihovo debelino je lahko presodil. To je pomenilo, da vlak spočasnjuje hitrost.
Sklepal je, da se bodo ustavili na prostem, ker razen travnate zemlje in njiv in tistih drogov ni opazil nobenega strnjenega naselja, le tu in tam je hušknila mimo hiša, verjetno hišica progovnega čuvaja.
Zdaj so stali in Bračko je zaslišal nad seboj korake in začutil premikanje teles. Kmalu zatem je zagledal par škornjev, ki so segale lastniku nekaj nad gleženj. Zdelo se mu je, da je že videl te škornje in da tudi mora poznati lastnika. Škornji so stali mimo poleg vagona in tisti, ki jih je nosil, se je moral nekoliko skloniti, da je lahko šepnil, komaj toliko razločno, da ga je Bračko lahko razumel:
»Bodi miren. Ves dan bomo stali tu. Ne vem, zakaj. Najbrž tam spredaj nekaj ni v redu. Jaz ti bom...«
Ampak Bračko ni slišal več, kaj mu »bo« Pozeb. Njega je namreč spoznal po škornjih in po glasu, čeprav je bil njegov glas samo šepetanje. Potem so se škornji oddaljili in šepet tudi. Sedaj je slišal tudi glasove drugih in tudi več drugih škornjev in visokih čevljev je videl, kako so hodili, postajali, se prestopali in dolgočasno korakali okoli njegovega vagona.
Medtem se je zdanilo popolnoma in sčasoma so se pojavile tudi sence, rahle, komaj vidne, kakor da jih nekdo previdno riše s konico svinčnika. Prav gotovo je na obzorju že vstalo sonce, tisto sonce, ki je zjutraj vedno pobarvano z rdečico, kakor da ga je sram, ker se kaže golo, pravkar vstajajoče.
Franc Bračko si je živo predstavljal sonce, čeprav je moral gledati samo škornje in čevlje in dele nog, ki so nosile te čevlje in te škornje. Sedaj se je zavedal, da ima sonce, kakor ga ni imel rad še nikoli, čeprav ga je lahko gledal in občudoval, kolikor se mu je hotelo. Rad ga je imel, kakor je imel rad mamo, ki mu je večkrat pravila, kako je sonce lepo in kako moramo biti hvaležni soncu, da obstajamo. Tega takrat še ni razumel. Zdaj je doumel, kaj pomeni sonce tistemu, ki ga ne vidi.
Torej, ves dan bodo tu. Mogoče ne morejo naprej zaradi proge, ki so jo razrušili bombniki ob nočnem napadu. Morda razbijajo kje spredaj, čeprav se sem ne sliši. Ali pa je še kak tretji vzrok, za katerega ne ve in je pravzaprav vseeno, če ve ali ne ve. Tu bo moral ostati, kajti trenutno niti pomisliti ne more, da bi zbežal.
Ponovno je začutil, da je lačen. Kako bo vzdržal? Če bi mu lahko Pozeb pomagal? To bo težko. Preveč jih je okoli njega. Gotovo je tudi oficir zraven. Moral bo še potrpeti Samo ta dan mora vzdržati. Zvečer bo bolje, še je tolažil, ker se je moral tolažiti, sicer bi ga ponovno napadlo malodušje.
Skušal je prisluhniti pogovoru, toda vojaki so bili predaleč od njega, da bi mogel razločevati smisel razgovorov. Le posamezne, glasneje povedane besede so našle pot do njega. Toda, bile so brez zveze in iz njih ni mogel nič razbrati:
»Dokler bomo...«
»Saj bi lahko, če...«
»Jutri že...«
»... kratkomalo nas...«
»Vrag...« »... pa...«
»... krepko bi ...«
»Prekleta strela!«
»... rad bi šel...«
»K hudiču...«
Četudi ni vedel, o čem govorijo, je bil vendar vesel, da jih sliši, ko govorijo. Tako prijetno je bilo poslušati človeške glasove, čeprav je bila govorica trda in komaj razumljiva ušesu. Toda: Bila je govorica in bili so ljudje, ki so govorili. Zavedal se je, da ni sam in da mu je zato prijetno. Najraje bi skočil s te svoje cevi in stekel med nje, da bi govoril z njimi, se smejal z njimi in se jezil z njimi vred pa čeprav so bili samo čisto navadni ljudje, mogoče bojazljivi kakor Pozeb ali neodločni Kurt Geller, čeprav so bili večinoma taki, ki ne želijo kaj posebnega v življenju, razen da si ohranijo življenje, kar jim je sedaj, v njihovem položaju, zelo otežkočeno. Zagrabilo ga je tako močno, neustavljivo, da si je že hotel odvezati pas, s katerim se je bil privezal na cev.
Spoznal je, kako je slaboten, kajti niti z večjim naporom se mu ni posrečilo, da bi se odvezal. In obenem je spoznal, da je neumno, kar počenja in da bi mu prav ti ljudje, ki si jih tako želi, gotovo storili kaj hudega, Če že ne vsi pa vsaj nekateri med njimi.
Njegova slabost ga je začela skrbeti. Pravzaprav je že tri dni v takem položaju. In še prej v bolnišnici in tudi noga še ni dobra. Ne je, ne hodi, samo leži privezan in čaka, kaj se bo zgodilo. Zdaj mu je bilo žal, da takrat, v tistem bifeju ni vzel več klobas in kruha. Pa se mu je tako mudilo. Zdaj bi šel kamorkoli, da bi dobil nekaj hrane.
Spet ga je prijelo, da bi se odvezal in skočil ven, med nje, in jim rekel za kruh. Mogoče imajo tudi kaj boljšega. Ne, čisto gotovo so jih dobro opremili s suho hrano, saj gredo vendar na fronto. Najbrž so jim dali masla s seboj in slanine, mogoče celo čokolado. Da, za gotovo so dobili tudi čokolado. In rum. Tudi rum so dajali na pot. In če nimajo ruma, imajo vsaj črno kavo, tisto črno kavo, ki so jo tako preklinjali v vojašnici in s katero so si nekateri umivali obraz in noge, pozimi, da jim ne bi bilo treba hoditi v umivalnico pod ledenomrzlo prho.
(nadaljevanje prihodnjič)
8
POMURSKI VESTNIK, 14. maja 1964