GLASNIK SLOVENSKI.
Cena polletna Igld.SSkr.
 Lepoznansko-poducen list. I
Odgovorni vrednik in izdatelj : A. Janežič.
Po posti igld.eOkr.
V Celovcu 1. februarja 1859.
Št. 3'.
3. zv.
Kiošica. *)
(Zložil Fr. Cegnar.)
Kdo ve, če Kiošica še danšni đan živi, Če ji še zgodba britka spomin in lun mrači, Če kaže še nesrečno roko ljudem okrog: Spomin in um ugasnu ji je dobrotni Bog.
Obdajal jo je nekdaj minljive sreče raj. Berači bosa, nora ob morskem bregu zdaj; Hodila je po tratah cvetečih prejšne dni, Po pesku brodi danes, če starka še živi.     , |
Po sočni travi pasle so se ji jagnjeta, Imela je bogastvo in jakega moža, Zredila na kolenih petero je otrok, Kalil oči veselih ji ni nemili jok.
Kervava luna vzdigne iz morskih se valov: O beži, Kiošica, pogin preti gotov, Lej, truma janičarska požiga krog in krog, Mori ko besna tigra, usmili se , o Bog !
Pod jeklom ostre sablje umira njeni mož, Dvojico krasnih sinov zabada britki nož, Ugrabljena je hčerka, zastonj teko solze. Stoje v plamenu dvori, nebesa se žare.
Odsekane ji glave pred noge veržejo, Sercé ji v persih poka, o da bi počilo! Oterpnejo ji udi, šibe kolena se, Gluše ušesa njene, oko stermi in mre.
Zarobljeno udovo na Smirne tirajo, In z nežnim sinom ondi na terg posta,vijo ; Na Smirni služi sužnja sedmero dolgih let, Kervave serčne rane ji ne zaceli svet.
*) Predmet je vzet iz časopisa „Triester Zeitung«, ki je priobčil pričujočo zgodbo v letu 1854 pod naslovom: „Zwei Sultans-Witwen". Pis.
- 4Ó
Po vodo na studenec je neko jutro šla, Na vere lončeni gorka solzica ji kaplja,
V spomin ji stopa jasno življenje davnih dni, Pozneje britke skušnje — umreti si zelf.
V nebo oei povzdigne, poskoči ji sercé,        ), Po ozkem sera ji tiru Anglež naproti gre ; Kar biva v Smirni sužnja ni Franka vidila, Kolena mu objame, z besedo vstavi ga:
„0 mila zvezda moja, o angelj iz nebes !
Nebo te je poslalo, ne zapri mi ušes,
Naj Bog pod svitlim solncem razsveti tvoj obraz!  ^
Na cerni zemlji reve ni vece, ko sem jaz!"
„Obdajal me je nekdaj minljive sreče raj,
V deželi tuji sužnja zdihujem britko zdaj ; Zaklale moža, sine brezbožne so roke,
Mi pred kolena vergle odsekane glave."    . , -
„Zarobile mi hčerko, ne vem če živa je, Će hladni grob jo krije, če joka v robstvu se : Odkupi me iz jarma za pet kervavih ran! Povernil stokrat bode ti Bog na sodni dan."
In stegne tujec roko, desnico ji poda, T
Odkupi sužnjo vdovo iz jarma robskega; Na morju bele jadra o vetru se napnó,
V domačo zemljo vdovo na Kios odnesó.
Po hčerki poprašuje, saj mora zve diti, Će prosta je alj sužnja, če v grobu že leži. In zve novico strašno pokoju serčnemu : „Zivi še v Carigradu kadunja Sultanu !"
Od m-e te počitka, mird ne najde več, Sercé jo goni, tira, podi od doma preč ; Na pisan brod se vsede, prepelje v Carigrad, Oteti mora peklu telesa svoga sad.
V serajske bele dvore ustopi brez over. Na slonokostnem pragu objame svojo hčer: „0 zlata duša moja, pobegni! preč od tod! Proklel to grešno hišo naš Bog je in Gospod".
„„0 majka, Bog je velik, Mahmud prerok njegov! Da prost je pot, med gjavre ne grem iz teh zidov"". Ta govor strese majko, omahne desna ji, Neznana bol prešine ji žile in kosti.
Sumi ji po ušesih, na um se vleže mrak, Spomin na prešle čase zageme gost oblak; Iz belih dvorov ide, na morski breg hiti, Po bregu gor in doli roko ljudem moli.
 Ko tretje jutro zarja se v zoru zasmelilj4,.n,^ji^ ..^f^-r.;,,^^«.
, Usmiljen ribič z barko đo brega privesla,
Spoznađe njeno lice, na barko vzame jo, Na Kiosu otoku pusti Jiesrečnico,
- fT
Kđo ve, če Kiošica še đanšni dan živi,
Ce ji še zgodba britka spomin in um mrači, ,
Ce kaže še nesrečno roko ljudem okrog ; Spomin in um ugasnil ji je dobrotni Bog.
Jerica. /
sb ,(r»^5 (Spisal Janez Mencinger.)
n.
Kedar je človek brez opravil, se ga prime marsiktera misel tako terdovratno, da mu dokaj dela prizadene, preden je odpravi; če je pa več odpraviti ne more, je pa že pravi križ. Tako se je učitelj Jernej cele tri dni in noči ubijal z eno samo mislijo, ki se je sukala okoli Jerice. Ona mu je vedno bila pred očmi, in še po noči ni imel miru. Serce mu je le za-njo tolko, oči so se topile, in nekaka nezmožnost udov in trudnost ga je vedno tirala v kak kot, kjer je ' na komolec naslonjen premišljeval, od kod je vendar Jerici taka moč čez-nj dana; vendar ni mogel druzega izluhtati, kakor to, da so le beli obraz, bistre cerne oči in nje sladka govorica tako močno podkur^e njegovemu sercu. Vprašuje se dalje : ali sme mislili, da bo tudi on premogel kaj enacih občutkov v Jerici obuditi. Lep sicer ni, pa je vendar čeden, kakor zerkalo kaže, je v nar boljših letih, zamore mirno in brez truda ženico in še kaj več preživiti, in je tako pohleven, da bo ona malo občutila peze zakonskega jarma. Jerica je pa tako mila in krotka, da jo upleni morebiti že s pervim naskokom. Nar bolja priložnost je ravno zdaj, zaželjeno toliko kratov pogrešano srečo v pest dobiti. Če v Jerici vsaj pol toliko ljubezni obudi, kakor je ima on, je zmaga gotova. Čas hiti ; dokler je kaj upanja, jadrajmo za njim, da nas kdo drugi ne prehiti. Pa kako bi ji ljubezen razodel, kako bi začel svoje snovanje ?
časa je dosti imel, se naučiti pripravne govorice; na vsak njen odgovor si je zmislil tri nove vprašanja, presodil vse ovinke in napeljevanja, da bi ji le natanko in dokazljivo svoje misli v serce potisnil; le priložnosti ne izleže, ako ravno cele ure sedi pri glasoviru s podperto glavo, in zre po vsi rodovitni zemlji in po vsem nerodovitnem nebu, in nikamur ne vidi.
V takem trenutku, ko učitelj ravno nepremakljivo meri oblake sinjega neba, stopi nekdo v sobo in mu peterka na ramo. Učitelj plane kviško, iu zdi se mu, da pol Jerice stoji pred njim; pa domišlje-vanje zgine, kakor megla pred solncom : bil je Krevsov Janez, ki je
41 :
3*
42
ravno kar prikrevsgl iz bele Ljubljane na velike postopavne praznike. Stisne mu roko in smpjé nm pravi: „Jernej! ali me več ne poznaš?"
Jernej malo bolj oči odpre in odgovori : „Prav zdi se mi, pa ne vera, če je res, da sva v eni klopi sedela. Ali ni bilo tako?"
„Se ve da! AU se še veš spomniti, kako si ti ajdov kruh, jaz pa ovčji sir nosil v solo in kaj se je nama enkrat zavoljo tega naložilo ?"
„Kakor bi bilo včeraj. Toda malo časa sva bila vkupej; jaz sem kmalo doma ostal; pa imam vendar že službo in svojo hišo, kamur pridom; kaj si si pa ti v šolah pridobil?"
„Toliko da ne vem, kam bi se zdaj pbernil; to ti pa rečem, da bolje je der va sekati, kakor osmo študirati. Bi že kam šel, pa" — (z žugavcom pod palcom pomenca).. .
,,Bo že Bog dal. Ali si mar tukaj doma? — „Kako pa, ali ti no dopade ta kraj?" — „Presneto malo." — „Morebiti ti bo kedaj še prav zelo". — „Kako? saj mi že zdaj vse tako čudno gre". -- „Kaj pa ti je, si mar — pazi, pazi jaz te že poznam." — „E kaj to; iz mene ne bo nikoli nič, pet let sem že učitelj, kmalo bom plešast, pa me vedno semtertje gonijo." — „Se boš mnral kaj bolj stanovitnega poprijeti." — ^Stanovitnega bi že kaj bilo, pa kako so poprijeti, to je vrag." — ,,Sem djal, da te poznam, le urno povej, kje jo imaš?" — „To je težko praviti, pa naj bo. Jaz sem eno na muho djal, in — ta je neka Jerica z Zglavnika."
« „Lej ga no, mojo sestrično ! ni da bi djal, lepo dekle ; če to ustreliš, kar abecedo na kol. Saj mi je davi pravila, da sta se nekaj časa skupaj vozila; prav z veseljem je pravila, kar sla se pogovarjala; in se je čudila, zakaj te nič ni na Zglavnik."
„Ali res, Janez! ni mogoče! reci, da ni res".
„Kako morem ? le-to ti rečem, zanjo se že smeš pognati, in če si zraven tudi vrat zlomiš !"
„Pa veš kaj, Janez, strašno jo imam rad ; nikoli bi ne bil verjel, da more človek toliko gorečnosti imeti ; prosim, povej ji pri priliki tako nekoliko od strani, kako in kaj, kakor veš in znaš. Izprašaj jo nekoliko; sembrano sem radoveden, kaj bo rekla?"
„Jaz bom pa že iž nje izlekel, kar bo moč, le .to ti moram še povedati, da naš zdravnik za njo postopa, tega boš moral spodriniti." Ko pa učitelj besedo „zdravnik" zasliši, ga speče, kakor bi vrelo maslo požerl, veselje in pogum mu upade. Kako bi mogel misliti, da imajo v Krokarii, v takem kotu tudi zdravnika ! Morebiti se je tudi nekaj grenkega iz svojih prejšnih dni spomnil.
Janez je premembo na učiteljevem obrazu dobro zapazil, vendar ga opomni, naj gresta koj zdaj k zdravniku, da se ž njim seznani, da bodo popoldne vsi trije na Zglavnik romali. Tedaj vzameta klobuke, in gresta po stezi doli v vas in v nadstropje županove hiše, kjer zdravnik stanuje. Na durih im« na tablici zapisano svoje ime; ko pa uči-

43
telj to zapazi, kar obledi, sape mu zmanjka, udere po stopnjicah doli in po stezi gori na svoj dom, kot bi ga volkovi gnali. Osupnjen gleda Janez za njim, pa gre k zdravniku.
Zdravnik je bil ves vesel, svojega prijatla čez deset mescev zopet zdravega in čverstega viditi; serčno se pozdravljata in si roko stiskata, od tod pa zaideta do skušenj in dogodb preteklih dni, in Janez marsikaj pove iz Ljubljane, kakor tudi zdravnik marsikaj iz Kroka-rije. „Meni se tako neknj zdi", pravi Janez za drugimi rečmi „da ste močno v ženitvanji, ali ste morebiti samo še mene čakali?"
„Ne vem ravno, če sem'% odgovori zdravnik, „govore nekaj ta-cega. Dobro bi bilo, precej bi priženil, in še tako modro, pridno gospodinjo, pa ne vem, ali bo kaj ali ne. Jurčkovca sicer je že vsa moja, pa z Jerico še nisva tako daleč prišla, tudi ne vem , kaj bo vaš oče rekel, ki ima v tej reči tudi važno besedo".
„iVaš oče nimajo in ne morejo nič zoper vas govoriti ; da pa vi dvomite, če vas ima rada, ne morem verjeti."
„Pa je vendar proti meni še vedno tako merzla, kakor pervikral I" ,«i    »/Ste pa morebiti tudi vi premerzli?"
„Nikakor. Kamen bi se bil omečil mojim besedam, pa nj« lepa beseda ne gane".
„Ali pa volja materna pri hčeri nič ne premore?"
„Pri Jerici ne, pred narobe".
„0 kaj bi se bab? Ne more vam spodleteti. Čez leto in dan ste že Jurček".
„Pravi Jurček bi bil, afco bi se na to zanašal! Če mi spodleti, saj. se vtegne še ktera druga dobiti; smno boljše je ni, kakor bi Jerica bila, to je res. Zavoljo nje bi še kmet hotel postati, ali to ni kaj zame ?"
„In ona zavoljo vas gospa. Alije ne mika gospejski klobuk?"
„Ne veliko. Ona je sentano v hribovsko kmetovanje zaburjena. Se ve da, med hribovci je izrejena. Pa jaz bi jo vendar omikal in o-Ukal. Tri zemlje, štiri konji, nove prostorne poslopja,- to nekaj znese ; s tem se lahko že v mestu živi, in nekaj bi tudi moja umetnost nesla. Ko bi si ona le kaj dopovedati dala !"
Zdravnik omolkne in čelo s perstom podpre.
Janez pa reče: „Novega učitelja smo dobili; ravno sem ga hotel k vam pripeljati, pa mi je izpred vaših duri potegnil naravnost domu; poznate li Jerneja Kavtarja?
Zdravniku glava enmalo kviško švigne, in beseda , ki jo je na jeziku imel, se mu podere, vendar vpraša :
„Jernej Kavtar? saj je z mano na Dolenskem bil. Še tega nam je treba".
„Pa ste mu morali kaj naredili, da se vas tako ogiba?"
„Ne jest. Le jezen je, ker meni, da sem mu jaz nevesto skujal. Tam doH ste bile namreč pri premožni hiši dve dekleti, kterih mlajša
44'
in lepša je njega v serce zbodla. Veliko ur popoldanskih je pri njima zasedel, je ž njima prepeval, včasi celo tam kako pesmico zložil od Iju-bične lepote in svoje ljubezni. To je teklo kaka dva mesca; potem jaz pridem po opravkih v hišo, in včasih zraven pridem , ko so ravno prepevali, govorim kaj vmes, in vedno redkeje je prihajal; čez nekaj tednov ga več ni bilo. Od tod izvira njegova jeza, akoravno se jaz v njegove osebne zadeve nisem prav nič vtikal. Bog varuj tega ! On je pa tudi čuden človek. Ta naj mu stori, kar koh hoče, rad ga bo imel; ta naj ga pa le po strani pogleda, že bo obraz spremenil, in kar zinil ne bo več. Ta, misli, se hoče norčevati, ta se mu za herbtom smeja in ta mu je še celo nevošljiv. Če se nanj nar pervo ne ozrete, bo že zamera, in kedar ima do vas kako nevoljo, pa mu vi še tako lepo in umno kaj prigovarjajte ali odrekajte, že misli, da imate kaj za ušesi, in nič ne opravite, le še shudili ga boste."
Med tem se je pa učitelj po stolu zvijal, z rokami ob čelo in stegna butal, silile so mu solze v oči in kri v obraz ; nad sabo in nad vsem, česar je doživel, se logoti, da ima zopet vraga zraven sebe, ki mu novo jamo koplje. O ti gadovi — zaklinja, čem ti pokazati, da sem mož, in vidil boš, kako se zna ubog učitelj maščevati.
Vse žile mu je togota napela, in mu dala pogum, da bi se pred medvedom ne stresel; pa čez malo trenutkov mu zopet terdna volja odjenja, upehan pobesi glavo. Nezmožnost proti zdravniku in negotovost Jerine ljubezni ga kakor rabeljna zgrabite in veržete v obupno otož-nost. Vpadejo mu udje in na glasoviru slone premišlja cele ure svojo nesrečno osodo brez upa jo poboljšati. Pride popoldan, Janez pride ponj, pa duri so zaperte, ker zdaj se učitelj ne upa med ljudi ; poskuša na glasoviru, pa ne da mu prijetnega glasu, poskuša brati, pa glava ne sledi besedam , ki jih oči ubirajo. Zgodai, o mraku, se vleže, in spanje potolaži omagano dušo. Zdravnik in Janez se pa pri Jurčku veselita do terde noči.
Drugo jutro je Janez Jerico dal na izpraševanje; opravil pa le nič ni. „Pusti, pusti to, da se ne opečeš, mu je djala na zadnje. „Učen si, Janez, učen, pa te vendar bore kmetica v kozji rog spravi. Danes nič ne zveš, zato ker hočeš v tacih rečeh mešetovati ; pa enkrat ti bom že povedala, kar se ti še ne sanja ne; danes pa le pojdi v božjem imeni".
Ni mu bilo všeč, da ga je tako okregala, pa kaj se če. On gre k učitelju in mu več dobrega pove, kakor je Jerica res rekla. To je bilo pravo zdravilo za učiteljevo bolno serce. Kot serna kviško plane, po sobi gori in doli koraka, in veselja si mane roke. Se dans se nameni na ZglaVnik, naj pride kar hoče. V nadi in domišljii se stavlja za lipovo mizo pri Jurčku, šteje hlapce in dekle, jim reže beli kruh in tolsto meso. Že je prenesel glasovir v zgornjo sobo k Jurčku, kjer bo pokojno igral, kedar bodo hlapci orali in sejali, Jerica bo pa zraven njega stala in pela, otročiči se bodo pa kolen oklepali in stermeli v tako umetnega očeta. Slovo je dano šoli in orglain ; truda in skerbi
45
je konec, in mir in veselje se mu smeja na slare dni. In kako radost mu bo prizadelo, kedar bo na okno naslonjen zeri po širokom polji, puhaje iz turške lule turški dim, in zdravnik bo memo hitel v prahu in potu, in mu vošil „dobro jutro". Premajhna je soba, njegovo veselje obseci, tedaj prižge smodko in gre na sprehod po Krokarijskem polji. Njegove misli in dim iz njegovih ust se dvigujejo k oblakom; sosedje ga srečujejo in pozdravljajo, on pa vojaško prijema za klobuk, in še bolj vojaško stopa med cvetečimi ajdami in visokimi turšicami. Pride na Jurčkovo polje. „Vso to lepo polje," si misli, „bo moje, pa bolj trikrat bolj kot vse to ljubim tebe, mila Jerica; in bolj si cvetoča in dušeča, kakor tvoja ajda, in bolj si tanka in žlahtna, kakor turšica tvojega polja.
(Dalje in konec.)
e ^     Od divjega moža.
' (Zapisal v Martiniverhu J. Tušek.)
mm
I. Eden je šel zvečer v malin, pa je sedel notri na klopi. Pa je prišel divji mož, pa se vsedel k njemu na klop. Ves je bil kosmat in z mahom poraščen. Ta se ga je pa tako bal, da je bil le tiho, in da ga ni hotel nagovoriti. Ko je nekaj časa sedel, je pa šel in djal: Ko bi me bil kaj prašal, bi ti bil veliko povedal ; ker me pa nisi nič pra-.šal, ti pa nisem nič povedal.
II. Dražošanje so hodili v Jelovco derva delat, so pa sabo jemali kruha pa mleka. Pa vsaki dan jim je divji mož vse snedel, tako dolgo, da so zapazili, kdo jim jemlje. So pa vzeli sabo žganja in vina in so to vkup zmešali. Potlej je prišel divji mož, je pa tisto popil, pa upijanil se in zaspal. Ko so prišli, so ga dobili pa zaperli. In povedal jim je od tiste železne rude, ki jo še zdaj kopljejo v Jelovci. — Dobra ruda ! — Potlej so ga pa spustili. Ko so ga spustili, je pa djal ; Imeli ste ga tička v pesteh, pa ste ga spustili. Ko bi ga spustili ne bili, bi bil vam še povedal, čemu je žica sred orehovega jedra.
Mythologicne drobtine.
(Po narodnih pripovedkah priobcuje Dav. Terstenjak.)
YII. Navje — Mavje.
Od Navja — Mavja pravijo Slovenci med Muro in Dravo, da naj rajši zvečer o mraku leče (leta) pod nebom. Nokleri pravijo, da so to duše nekerščenih otrok v podobi černih ptic; drugi pravijo, da so cerne žene. Čuje se večkrat v zraku cvilenje od navja. Kdor se hitro spomni, in vodo iz bistrega potoka kviško verze rekoč: Kerstim te Navje v imenu Boga očeta, sina in svetega duha, la je veliko dobrega storil. Navje pred njega poklekne v podobi angeljevi, in se mu zahvali. Kdor se paNavji posmehuje, jega zakoljejo z ostrimi kremplji.
46
Te mythiske bitja so tudi stari Rusi poznali. Nestor piše, da so prebivavce Polotskega mesta Navje zaklali. Ker v slovanščini naviti pomenjuje: ubiti, umoriti „tödten" — so Navje, „die Tödtenden"; (primeri litevsko: nalive, smert.) Navje primerjam ženskim hudim duhovom zapadnih Arjanov Nagu s. Nagus žive vmori ali pa se verze na trupla mertvih. Korenika je na k, sanskr. nac, latinsk: nec-are, gršk, Vfixpo?, goth. na h v s. Učeni Jak. Grimm (Diphthonge nach
ausgefallenen Consonanten str. 189.) tordi, da iz te korenike izhaja tudi staronord. nar, in da nordiške bitja mythologicne Nomen tudi pomenjujejo — die Tödtenden. Konsonant ii je tudi v slovanščini izpadel. *)
Till. V koprivo ne ndari.
Ta slovenska prislovica nima samo nravnega obzira, temoč tudi mythologicno podval. Kopriva je bila v mythologii arjanskih narodov bogu groma in bliska posvečena. Na Turolskem užigajo koprive, kedar germi (glej Zeitschrift für deutsche Myth. III, 338.) Tudi med Muro in Dravo žgejo koprive, in kdor si nabere kopriv na veliki če-tertek in je dene pod streho, ta ostane obvarovan gromske strele.
IX. Marant.
Na Pohorji pravijo, da, če je kdo na smert bolen, klivče kakor pes Morant okoli hrama. Enkrat je čula ljuba žena Maranta lajati. Vsa razkačena, da bi mogla dragega moža zgubiti, je vzela puško in je na Maranta ustrelila. Pa kakor puška pokne, se je vzdignil hud veter in je odnesel njo in moža in ves hram črez planine, da sosedi drugi dan celo torišča niso spoznati mogli, kjer je hram stal. Rodbin z imenom Marant, Marot in Marat je še dosti na Pohorji.
Mihél 8peranski.
(Konec.)
V Permu je živel zdaj preganjanec sam brez hčerke. Bal se je, da mu ne bi revišče vsega zlega ugasnilo. Zato jo je odpravil iz Novega Grada nazaj v Petrograd, preden se je upotil v P e r m, lahko da tudi zato, da bi ganile solzice nedolžnega deteta cesarju serce; zakaj nesrečnik si ni mogel drugega misliti, kot da se je dal Aleksander njegovim sovražnikom preslepiti.
V Permu je živel ondaj pobožen, priljuden in učen škof. Ta je sprejel pregnanca tako lepo, kakor da bi mu bil brat, in mu ponudi vse svoje bukve za branje. Speranski, nekdanji učitelj samostana Aleksandra Nevskega, se ne kesa, da se je preoblekel v posvetno opravo ;
*) V slovenskih goricah se Navje veli,   kakor g. Valjavec v 2. št. Gl. piše: Morje, kar ravno to pomenjuje, kar Navje — die Tödtenden»
47
zakaj vest mu ne očita še nič zlega; vendar ga jako veseli v ti sa-^' mini spet premišljevati duhovske reči. Tudi se je rad pečal z jezikom hebrejskim, angličanskim in sanskrtskim, ki je slovel ondaj po svoji imenitnosti že po vsi Evropi.
Tako je živel Speranski dve leti. Veliko je preterpel, pa je bil vedno veselega serca."
Ta čas so premogli trije vladarji mogočnega Napoleona z združeno močjo. Cesar Aleksander je bil glava te trojne zveze, ki je užu-gala prederznega nepokojneža. Zato je slavil posebno Aleksandra ves svet. V Parizu, v Londonu in na Dunaju so mu skazovali veliko čast. Jeli utegnil misliti na nesrečnega prijatelja v Sibiriji ?----
Dolgo dolgo ni mogla hčerka milostne prošnje cesarju v roke spraviti. Na zadnje je opravila to vendar k sreči po neki imenitni gospi. Čez nekoliko mescov sta se oca in boi spet vidila. Cesar je bil dovolil Speranskemii, da se sme na svojo kmetijo blizo Novega Grada preseliti in ondi živeti. Čeravno ni imel na ti kmetiji vsega dosti, pa je živel ondi vendar veliko lože kot v merzlem pustem Permu. Nobena stvar ga pa ni veselila tako, kakor učiti in podučevati edino dete svoje. Mila deklica se je radovala na očetovi kmetijici, kakor da bi bila v raju; zakaj po nesreči se nam zdi pomlad lepša od poprejšnjih, cvetlice nam lepše diše, ptice nam lepše prepevajo, celo potoki nam šum-Ijajo mileje, kot so nam v nesreči.
Dve leti sta živela na ti kmetiji prav srečno. Oča ni več hrepenel po posvetni časti, zapeljivi kači. — Kar pride nov ukaz, s kte-rim je bil Speranski postavljen za poglavarja poglavarstva Penske-ga (Penca). — Aleksander je na posled spoznal krivico, in dodelil verlemu možu spet svojo milost; toda ne še popolnoma; zakaj Speranski ni smel še v Petrograd prislediti, celo meje poglavarstva svojega ne prekoračiti. Ali lahko, da je ravnal cesar tako le na videz, da ne bi bilo torej rečeno, da mu daje cesar s tem le priliko, da se opere vseh pregreh, kterih so ga krivili. To je bilo za Speran-skega dobro, pa tudi slabo.
Ljudstvu novega poglavartsva ni bilo namreč po volji, da mu je dal gospodar („gosudar") z at ož enega poglavarja, ki se še ni opravičil; zato so ga gledali iz pervine pisano povsod. Vidil je to blagi mož. Bolelo ga je. Ker je bil pa tudi tukaj delaven, pravičen in priljuden, prikupil se je berž vsem, in ko ga razglasi pozneje (1819) cesar za poglavarja vse Sibirije, ondaj ga je ljudstvo že ljubilo kakor očeta.
Kako se menja življenje človečje ! Sedem let poprej se je ječil v najpustejšem kraju le puste merzle dežele; zdaj ji je bil pa zapoved-nik. To je bilo očitno znamenje cesarske milosti — in pravice.
Poslej je delal in popravljal spet noč in dan, da bi zboljšal to deželo in gospodarstvo v nji. V dveh letih je prehodil ves kos Rusije azijanske. Povsod so bili ljudje veseli „dobrega gospoda", ki jim je
48
polaščeval slromašoino na vso moč. Sneg je padal, borja brila; Speranski ni maral zato. Na saneh je švigal od kraja do kraja, in prihajal iznenadi, da bi vidil, kako se obnašajo uredniki. Ubogi podložnik! so ga ^pozdravljali povsod kakor odrešnika.
Se dan današnji ga pomnijo in časte Sibirčani zavoljo njegove priljudnosti, marljivosti in pravičnosti. Vsi popotniki pravijo, koliko pri-Ijudnejši in umnejši so ljudje odTobolska do Nerčinska od drugih sosedov. To je opravil'Spe r a n s ki. -
Ko je doveršil v Sibiriji vse tako lepo, mu dovoli cesar spet v Petrograd priti in si odpočili (1821). Vse je zdaj slavilo modrega poglavarja sibirskega. Ali on je bil tudi zdaj tako ponižen, kakor v „ki-bilki". Cesar ga izvoli za deržavnega svetovavca in za predsednika odbora gospodarskega za Sibirijo; hčer pa je vzela cesarica k sebi. Tako je popravil Aleksander I. staro krivico; še bolj pa po smerli te-^ ga cesarja njegov brat in naslednik: cesar Miklavž.
Tega cesarja perva skerb je bila, da se zloži iz starih ruskih zakonov zakonik. To težko delo (14 bukev) je doveršil Speranski v 7 letih. Leta 1833 je prišlo na dan v Pelrogradu pod napisom: „Svod zakonov" (ruskih). Zato mu je pripel Miklavž svoj red sv, Andreja na persi pred vsimi deržavnimi svetniki, leta 1839 ga je pa povzdignil v grofovski stan. ji
Nevtrudljivi Speranski je htel po „Svodu" izdelati nov zakonik; pa ga je prehitela smert li. febr. 1839 v 67. letu, preden ga je dodelal. Z veliko častjo so ga pokopali v samostanu Aleksandra Nevskega. — Razun veliko drugih rokopisov je napisal tudi imenitni „pod-uk v zakonodajslvu" za naslednika Miklavževega , sedanjega cesarja Aleksandra IL, ki kaže, da je bil učenec blagega Speranskega.
m ola*) mg in i    niti
Nekaj o poduku našega naroda.
W .itim   H       (Spisal S. Šubic.)
Kdor hoče pomagati ljudstvu k višji omiki, ga mora pripravljati k zavednosti samega sebe. Pokazati mu je treba, da ima moč v sebi ; zbujati se mora v njem zavednost njegove vrednosti in njegovih pravic. Ljudstvo mora spoznati sebe , da bo moglo in bollo spoznavati druge.
Pesmi, povesti, pravljice in kratkočasnice so sicer perve rast-Ijine, ki se ga prijemljejo; pa le malo bi se mu ustreglo s samimi pripovedkami. Vsemu, kar se piše za ljudstvo, je treba pristavljali sad zdravega napredovanja, da postane branje nepoducenomu priprostemu človeku ne le kratkočasno, ampak tudi podučivno. Edini smo si v mislih, da naj se jemljejo med ljudstvom znane stvari, znane zadeve in potrebe in naj se popisujejo v domačem govoru — po domače, kakor kmet pravi — da se oživi veselje do branja; edini smo v tem
49
(la je treba pretresovati spisov, da dobi literatura terdnejo podlag-o : želimo pa vendar le, da bi se zraven tega tudi z ravno tim pridom pretresovale vse reči, ki se tičejo kmeta v telesnem ali dušnem življenju. V vseh naših delih je treba duha , ki ga ljudstvo samo najti ne ve.
Bolj kot marsiktere, posebno izmišljene pripovedke, bo ljudstvu v prid hodilo, če se podstopijo med njim živeči pisatelji, mu razlagati njegove lastne navade. Naše ljudstvo ima tako bogate povesti, tohko pomenljive šege in navade, v svojem djanji toliko izvirnega življenja, da je gotovo vrednoc umnega in natančnega premišljevanja. Naj se začne s tirni ali z unimi navadami in šegami , — vsi bolj praznični časi v letu imajo v ljudskem življenji posebno vi a s tj e kakor tudi druge praznične navade v mislih in v opravkih doma in na polji. — Koj tukaj dobi, kdor ima priložnost in moč, dosti predmeta za mične bukvice, ki bi po ceni dane hitro se razširjale med kmeti. — Spremiti je treba kmeta od enega dela do drugega, mu razkazati njegovo dušno življenje pri tem kot pri unem. Rad bo poslušal ter bo rekel : to so zadeli — ali tega pa še ne vedo. To je njegovo veselje, če mu daš priložnost, kaj zraven pristaviti. Tako se vjemata pisatelj in bravec v mislih, kakor kolesa v uri, — Treba je tako pričeti, da se omaji stara koža, ki zakriva še veliko veliko dobrih kali , pa na dan ne morejo. Nič ni Imjega in omiki bolj nasprotnega kot misel med ljudstvom, da bi ho ti i zavreči vse njegove stare navade in misli in mu s tem kaj posilili, kar zanjga ni.
Mislim, da ne bo nobeden rekel : kaj nek govoriš? Koliko kmetov pa bere Novice ali Glasnika, Danico in Prijatla? Kdor bi kaj tacega odgovoriti utegnil, bi pač sam obstal, da ne ve, zakaj da se trudi toliko umnih mož. — Ljudstvo tirja omiko od tistih mož, ki imajo v svoji moči in oblasti njegove dela, — se ve, da ne vpije po nji, pa treba mu je je vendar. — S kmetom je treba seznaniti se. Ali, žali Bog! kaj sem zinil. Poznamo veliko gospodov, hočemo reči gosposke, ki tako visoko nos nosi, da bi kmeta kmalo vidila ne. Tega pač mora vsak varovati se. Kdor se kmeta ogiblje ali ga zaničljivo pogleduje, ta nikdar nič ne bo opravil. — Ta ali uni poreče , kdo se bo tako poniževal! Študirali smo, pa bi se s kmeti menili? Med takimi pa poznamo osebe, ki pozimske večera po kerčmah svoje muhe love, pa vendar nikdar nimajo toliko zdravega in čistega veselja med seboj, kot ga imajo na kmetih, kedar se po večerji za kolovrate vsedejo in pojo ali si povesti pripovedujejo. Tako kaj zaničljivega pod milim Bogom ne vemo, kot gosposko stvar — kmet ji pravi škric — ki nos nosi, kot bi sama gospodarila in pa kmeta žali s svojo ošabnostjo. — Tukaj ni prostora pravili, kako naj bi se gosposke priljudno obnašale, pač pa je treba pokazali rano, ktera se mora zacelili, ako hočejo učeni in umni možje, ki se poganjajo za kmečko omiko, pri kmetu kaj opraviti,
50
ker kmet sodi po tem, kar vidi in sliši, pa misli, da so vsi tako ošabni. — Komu je neznana žalostna resnica, da tem nižej ko je gosposka, tem več ko ima z ljudstvom opraviti, tem gerje ž njim ravna in zopet temu nasproti, da so gospodje tem priljudneji, kolikor višja je njih moč in stopnja. Volja vladina je pa edinost vseh moči in v imenu „viribus uniti s" naj tudi naše male gosposko prav priljudno obnašajo se proti ljudstvu, da se spolnuje volja previsokega cara našega Fr. Jožefa. ^
Pa tudi ta, kdor obrajta kmeta, bi mi utegnil odgovoriti : kaj pa, koliko kmetov pa bere podučne spise, saj jim ne pridejo v roke! Zopet žalostna resnica, da ima kmet premalo priložnosti. Le dajte mu liste, v vsako sosesko enega, hote vidili, aU ga bodo brali ali ne. Koj se bo kdo dobil, da ga bo bral na glas in ne bo se mu manjkalo poslušavcov. Radi bodo ljudje zbirali se v praznikih in nedeljah in radovedno popraševali se, kdo ga je bral in kaj je povedal. Če pa podučen list ne pride drugim v roke kot 4 do 600 naročnikom, bi pač pisatelji trudili se večidel za ljudi, ki jim ne manjka v nemškem jeziku poducnih spisov. Kdor je na dežeh in si špoga list, ne bo ponižal se, ne časti zgubil, ako se seznani s tim ali unim kmetom. Ljudstvo ga bo častilo in ga povzdigovalo, in on, ki morebiti zdaj misli, da opravi vse pri ljudeh, če jih vedno gerdo gleda, bo prepričal se, da se vse lahko opravi pri njih, če se jim ve prikupiti s tim, da se ljubeznjivo ž njimi obhaja! — Kdor se ponižuje, bo povikšan .... —
(Konec prihodnjič.)     s
Glasnik literarni. ^
* Kakor je Slovencem že znano po odlomku, ki je bil lani razglašen po Novicah, je spisal g. K o če v ar Zavčauin, c. k. uradnik herv. slav. računarstva v Zagrebu historično novelo „Mlinarjev Janez slovenski junak ali vplemenitenj e Teharčanov" na temelju narodne pripovesti iz srede 15. stoletja. To delo namerava g. pisatelj izdati na svltlo in vabi vse rodoljubne Slovence na naroČbo. Cena mu bo 60 kr. a. v. ali 36 kr. starega denarja in se bo odraj-tovala šele, kedar se prejme knjiga. Na 10 naročenih iztisov se bo dajal ednajsti povorh. — Naj bi se oglasjlo izaied Slovencev prav obilno naročnikov, da bo to domače dolo kraalo moglo zagledati beli dan. Naročila se pošiljajo g. izdatelju samemu v Zagreb ; prejemalo jih bo pa tudi Glasnikovo vrodništvo in gotovo še mnogi drugi domorodci.
* Jako imenitno za vse Slovane je delo, ki ga je lani osnovala Koberjeva knjigarnica pod naslovom «Prumyslova škola" v češkem jeziku. Letos bo sopet prišlo na svitlo šest zvezkov, ki bodo obsegali, kakor naznanjajo „Pražske Novlny"   geometrijo od Šanda, tehao-
51*
©gijo od Balda in kemijo od Stanka. Ako najde to hvale vredno podvzetje potrebne podpore, bodo nasi bratje Čehi kmalu imeli popolno obertnijsko biblioteko.
* V seji musejnega odbora za jezik in literaturo češko 12. januarja je govoril tajnik o dosedanji izdavi dramatičnih del Shakespearovih. Doslej je bilo na svitlo danih 10 igrokazov, dva sta se pa ravno kar dala v natis. Izrečena je bila živa želja, da bi se iz-davauje, kolikor je mogoče, pospeševalo, zakaj vsi igrokazi so že prigotovljeni v izverstnib prestavah. — Še na drug imeniten spis je bila obernjena pozornost odborova, namreč na geologijo g. prof. KrejČiga. Spoznavši važnost in potrebo takega dela, ki so je doslej še pogrešalo v češki literaturi, je sklenil odbor, ga izdati s pomočjo Matičino, s Čim bo donatisnjen drugi imenitni spis, kemija g. Vojt. Šafafika. Po-slednjič sta bila v presojo dana dva rokopisa „Dejiny Hellenu" in „Paedagogi e", ki ju je odboru predložil g. Šulc , učitelj na Li-berŠki realki.
* Polskih knjig je izšlo 1. 1858 v Varšavi 198, v Poznanju 57, v Vilni 56, v Krakovu 48, v Lvovu 26, v Petrogradu, 16, v Kievu 8, manj kakor po 8 zv. v Lipskem, Lesni, Torunu, Berolinu, Pfemislu, Vratislavi, Bohnii, Kališi, Odesi, na Dunaju itd. Po obsegu jih je bilo 75 pobožnih, 54 zgodovinskih, 83 pripovednih, 54 pesniških, 49 znansts'e-nih in 38 različnega zapopadka, — Časopisov izhaja v polskem jeziku 34 : v Varšavi 14, v Lvovu 8, v Poznanju 4, v Krakovu 4, v Petrogradu 2, v Tešinu 1 in v Helmu tudi 1 z lepoznanskim „dodatkom".
Glasnik iz domačih in tujih i^rajev.
Iz Mariabronna. (Konec.) — Na god nedolžnih otročičev hodijo mali in odraščeni od hiše do hiše po vasi in vsakega našviškajo s „korobačem" ali pa s „tresko". Zato se imenuje ta dan „otepnica", ker se otepajo. Dopoldne se sme otepati, popoldne vendar ne velja veČ otep. Otrokom, ki otepajo, se daje kov (kak) dar: krnha, mesa ali pa denarja kaj. Ta dan, na nekih krajih vže popred, se zaČne koled-nica. Grejo namreč fantje ali pa dekleta od hiše do hiše in vošijo srečo in blagoslov za novo leto pri vsaki hiši. Dobijo potem kaj v dar: platna, povesem, orehov in suhih hrušek, kruha ali pa denarjev. Vendar dan današnji ni veČ pravih kolednikov in kolednic. Sedaj le godci hodijo okoli. Nek mož mi je pravil, da svoje dni so vse bolj „lušne pesmi" peli in bolj norogla-^i bili koledniki. Zapisal sem si košček takega smešnega voŠila iz starih časov in takole se glasi:
„Bog Vam daj toliko dobrote, Bog Vam daj toliko otrok,
Ko je na peči mokrote. Ko je ajdovskih kop.
Bog Vam daj toliko sreče, Da bi imele kobile piščeta,
Ko je na peči zelene leče. Krave žrebeta in kvokle teleta!"
- 52 -
Tuđi na starega leta večer prinese gospodinja na bilo peČen stal-nik na mizo, hišo s „žegnano vodo" poškropi, potem tudi hlev in vse poslopja okoli hiše. Tudi na polje mora kdo iti škropit, da bi si bil še tako velik sneg. Ravno tako se godi „o sv. treh kraljih". Na jutro tega praznika šče le razreze staluik gospodar. Vsa družina se zbero in gospodar moli vsakemu kos stalnika proti tramu in vsak mora po nja skočiti. Više ko skoči, tem bolj bode rasel ! Čez dan si podajajo sosedi in znanci „močen kruh" ali „stalnik" v pokus, posebno kedar v cerkev ali iz cerkve gredo. Od več hiš ko kdo stalnika je ta dan, tem bolj močen bo, in tem bolj dolgo bode živel. Take običaje in vere imajo štirski Slovenci, posebno po Pohorji in okoli Vitanj. Drugikrat sopet kaj drugega!
Na Dunaju 17. januarja. — V. J. — O fotografijskih delih g. Sevastjanovih na athoški gori se je že v 12. 1. lanskega Glasuika na kratko govorilo; naj se razglase o njegovih fotografijah tudi sledeče obširniše oznanila, ki smo jih posneli iz „CaHKTneiepojpcKHX Bt^OMOCTeu". Zanimive so za nas, ker so pervie velike znanstvene imenituosti, drugič pa, ker se tičejo moža slavenskoga rodu, ki je pervi porabil fotografijo s tolikim uspehom na korist in povzdigo raznoverstnih naukov in umetnij. Kar je iznajdba tiskarstva za vednosti sploh, blizo enake važnosti je fotografija v rokah Sevastjanovih za arheologijsko in plastično umetnost.
Že mesca februarja minulega leta je bral g. Sevasljanov v Pariški akademii obširno oznanilo o svojih fotografijskih snemkib (posnetkih) in namerah. Z velikim zadovoljstvom so poslušali zbrani udje tega društva njegov važni nasvet, po kterem naj bi se osnovali pri vseh arhivih in knjižnicah, bogatih redkih rokopisov in imenitnih starin, posebni foiografijski oddelki. Njih naloga bi bila: pomnoževati s pomočjo fotografije vse redke starine, da bi se potem v zameno dajale za snemke drugim knjižnicam in arhivom. Tako bi se v okom prišlo vsem zgu-bam, ki jih terpi arheologija po zunanjih pripetkih na pr. po požarih, povodnjah, vojskah itd., in ne bilo bi veČ treba starinoslovcom in drugim preiskovavcora potovati od enega konca sveta do di-ugega, da bi pregledovali potrebne rokopise ali dotične starinske spomenike, kakor se je godilo doslej. Veliko veliko bi se jim olajšal njih trud. V ta namen priporoča g, Sevastjanov posebno fotolithografijo, ki je desetkrat boljši kup od navadne fotografije. Pa pustimo hvalo, ki mu jo dajejo francozki in drugojezični časopisi, in podajmo bravcom natančniše oznanilo njegovih del na athoškej gori, kakor ga razglaša gori omenjeni časopis.
„G. Sevastjanov se je verni! v Petrovgrad" piše dopisnik Védo-mosti, „in je zbudil s svojimi trudi naj večo pozornost vseh stanov omikanega sveta. V občnem zboru geografijskega društva, v tretjem po minulih prazninah, je citai obširno oznanilo svoje delavnosti na sveti Gori. Naj postavim sem, kar mi je Še v spominu ostalo izmed tolike množice videnih reči;   naspočitati celega bogastva raznih suomkov, ki
53
jih je prinesel seboj, mi ni vec mogoče. Omenjeno tedaj bodi: 1. glagolsko evangelje — 612 strani; 2. življenje sv. otcov, z vsemi podobami, ki se nahajajo v izvirniku — 110 str,; 3. gerško evangelje, imenovano Kuščnika — 26 str.; 4. življenje sv. otcov Varlama in Josafata — 16 str,; 5. bolgarsko evangelje iz Tinikarnice—18 str. ; 6. iz tega evangelja je posnetih 310 barvanih začetnih pismeuk neizrekljive mnogoverstnosti; 7. djanje apostolsko v slavjanskem jeziku — 8 str.; 8, Slovo Joana Zlatousta v gerškem jeziku — 8 str.; 9. Iz taistega 40 arabesk in začetnih pis-menk; 10. Sbornik v gerškem jeziku — 18 str.; 11. evangelje v gerškem jeziku — 6 str.; 12. Iz taistega blizo 40 arabesk in pis-menk; 13. evangelje gerŠko — 4 str.; 14. evangelje bolgarsko — 10 str.; 15. Iz njega mnogo arabesk in podobe četverih evangelistov; 16. miniaturno evangelje v gerškem jeziku — 20 str.; 17. evangelje gerško — 20 str.; 18, Ptolomejeva geografija z 342 kartami, ki so barvane kakor v izvirniku, vsega vkup 110 str.; 19, Geografija S tra bon ova -- 44 str.; 20. Lithurgija Joana Zlatousta — 23 str. Pristavljamo, da je vse to pisano na pergamentih, včasih po veČ aršinov (aršin nekaj več kot dva črevlja) dolgih in širokih. Dalej je prinesel seboj mnogo hrisovul (zlatih buli), -sogiljonov (siluetov) in drugih reči v gerškem in slavjanskem jeziku iz samostanov: Zografskega 15, Jelfigmenskega 36, iz Hilandarskega 26 iu 12 listin od ruskih carjev, iz Iverskega 4 in 5 tipik (podob ?) sv. Sava.
Verh tega se nahaja v njegovej zbirki mnogo snimkov sv, podob in fresk, ktere kinčajo altarje in stene cerkvi omenjenih samostanov. Ti snimki so izvedeni na posebno pripravljenem tankem papirju. Raznu tega si je omislil snimke cerkvenega posodja; v prebogatoj zbirki se vidijo čedne kadilnico, hranilnice milodare v, podobe žezel in drugih reči umetniške vrednosti, vseh vkup blizo 1500 snimkov. Raznoverst-nost in mnogobrojnost posnetih starin je zares občudovanja vredna ; nevtrudljivemu umetniku pa gre visoka hvala in globoko spoštovanje.
(Konec prihodnjič.)
* Polska literatura je preterpela britko zgubo; umeri je namreč kakor naznanja „Dziennik literacki", g. Alf o ns Valicky, profesor na vseučilišču Harkovskem. Bil je eden narimenitniših učenih mož polskih ; staro literaturo je poznal natančno in spisoval je v gerškem, latinskem in materinskem jeziku. Razlagal je v Harkovu gerŠko in rimsko literaturo; v domaČem jeziku je spisal zgodovino gerške književnosti do dobe Aleksandra Velikega; celega obširnega dela vendar ni mogel dokončati, ker ga je smert prehitela. V rokopisu je zapustil mnogo prestav iz klasiških jezikov in izvirno tragedijo „Zbigniew".
* Ni ga skorej naroda v Evropi, da bi bil tako daleč razširjen po svetu, kakor so naši bratje Cehi. Tako je tudi najviši zdravnik Perskega šaha rojen Čeh, po imenu M. Polak, ki misli, kakor na-
54
auanjajo „Pražske Nov." perve mesce tega leta obiskati svojo domovino v Melniku in tudi staroslavno Prago. Slavna priča njegove izverstne delavnosti na Persiškem dvoru je ta okolšina, da je Dr. M. P ciak vstanovil novo vseučilišče v glavnem mestu Teheranu in da je, ker popolnoma pozna persiški jezik, pred nedavnim na svitlo dal dve le-karski deli v tem jeziku, ki ji je tudi francozka akademija v Parizu močno pohvalila.
Besednik.
Skula. (J. Vijanski.) Čul som to besedo pervikrat . iz ust svoje ljube matere. Ko so me zobje boleli, mi je meso za zobom oteklo, in napravil se mi je v ustih nekak tvor. Majka so deli: „Skula se ti je naredila". Nisem šče slišal popred te besede. Pogledal sem kar v naše slovarje pa — skule nisem našel. Slovo skula se rabi toraj za nemški „Zabngeschwür". Gosp. A. Janežićev slovar ima za le-to besedo „zazobnica". Čul sem potle šče od več drugih besedo „skula". Morebiti jo ščo na več krajih rabijo in morebiti je bolj prava in bolj domača, kakor pa »zazobnica". — Ko sem hodil nekdaj po slovenskih hribih'za zelišči, mije povedala neka baba (Pohorcl skoro vsaki ženski pravijo tako) za nekoje zeli te le izraze: skréka, romane, givovec. Nisem zapomnil, ktere zeli je tako imenovala. Morebiti kdo drugi ve, kterim cvetkam grejo te imena^ — Omenil je un-dan gosp. Kračmanov ^Hudournikov". Naj povem, da to ime se v moji domaČii na često nahaja. Vem za kmete, kterim pravijo : Hudournik, Hudovurnik ali paHudovornik. Odkod to ime, naj razsodijo-drugi.
Narodni pregovori. (Zapisal BI. Sušnik.) — Prekladamo z rame na ramo, s kola na kol (če na posodo jemljemo, da dolgove plačujemo.) — Je tak, kakor smertno kosilo (bled.) — Dobro živeti, srečno umreti, se pravi: hudiču rajtengo podreti. — Kedar konja love, mu ovsa mole. ¦— Dela ž njim, kakor svinja z mehom (ga tepe in suje.) — Odlaški so odnaški (če se začne odlašati, se odnaša od dne do dné.) — Osla pošlji križem svet, nazaj ti pride uhat ko pred. — Martin v Zagreb, Martin iz Zagreba (se ni nič poboljšal.) — To se bo zgodilo, kedar bo v petek nedelja.
listnica. Gr. J« P. Vse bomo po Vaši želji porabili in poskerbeli. Kar ste obljubili, le gotovo pošljite ; g. F. Z. v G. Dobro došlo , želje zastran M. pesmi Vam vendar ne moremo spolniti. Le kmalu pošljite, cesar ste omenili. ; g. B. R. Bo v kratkem prišlo v natis ; g. D. T. v M, Hvala. Ali imate že v rokah 4. zv. našega zgod. arkiva? Če ne, ga Vam pošljemo,; g. G. K. Obe pesmici bomo porabili; eno že prihodnjič. Prosimo za omenjeni dopis ; g. J. L. Hvala za poslano povestico za Zornico ; g. L. M. Narodne pesmi bomo prihodnjič spet jeli razglaše-vati   g. J. E. Ni za rabo ; g. J. N — k na D. Kmalu pride v natis.
Poprava: Na 33. str. v 8. versti od spodaj naj se bere „starin" mesto „strin".
Natisnil Janez Leon v Celovcu.