Poštnina plačana v gotovini.
Izhaja štirinajstdnevno.
Glasile Jugoslovanskega obrtništva Dravske banovine
Lastnik: Poverjeništvo za izdajo lista „Obrtnik* Uprava : Ljubljana, Cesta 29./X. št. 19 (Marn Josip). Naročnina znaša: za celo leto .... 30'—l5in
za pol leta............15'— „
posamezna številka . .	2'50 .
V slogi in edinstvu vsega Jugoslovanskega obrtništva ie uspeh!
Uredništvo: Ljubljana, Borštnikov trg 1. — Odgovorni urednik Mihelčič Ivan. — Rokopisov ne vračamo. — Nefrankiranih dopisov ne sprejemamo. — Oglase zaračunamo po ceniku. — Ponatis člankov dovoljen le z dovoljenjem uredništva.
Leto Vlil.
Ljubljana, dine 7. aprila 1339.
Štev. 4.
Vesele velikonočne praznike vsem naročnikom In čitateljem našega Usta ter ostalemu obrtništvu želi	uredništvo In uprava OBRTNIKA.
Vstajenje Društva jugoslovanskih obrtnikov
Nenadoma so bile v 1. 1936., tik pred proSlulimi volitvami v Zbornico za TOI razpuščene vse organizacije D JO z Osrednjim D JO vred, češ, da je ta organizacija delovala protizakonito. Da temu ni bilo tako in da je DJO delovalo povsem zakonito, nam potrjuje razsodba Državnega sveta, ki smo jo v celoti že lansko leto objavili. Toda od prejema razsodbe do končne izročitve premoženja je trajalo še celo večnost, kajti funkcionarji so prevzeli društvo nazaj šele pred 14 dnevi. Da je bilo tako, je vzrok ta, ker je po oblast vu določen kurator g. Šimenc Ivan po odločbi sodišča prevzel premoženje društva, čeprav je bila v teku tožba na državni svet. S prevzemom premoženja OD JO in podružnice v Ljubljani po ku-raitorju, so nastali znatni stroški ter so naprteni OD JO, čeprav ni bilo povoda niti pravnega položaja za nasilen prevzem, ker je bila še v teku pritožba na Državni svet. Prav zaradi izročitve premoženja pa se je stvar tako dolgo zavlekla. Sedaj je društvo vzpostavljeno in more neovirano delovati, kot je delovalo zakonito tudi preje.
Vemo, da se stanje med obrtništvom od časa razpusta ni dosti spremenilo, saj so bile razpuščene organizacije in začasno ustavljeno delo DJO, toda v obrtniških dušah, pri številnem članstvu je pokret z aktom razpustitve le še pridobil, kar se danes prav dobro opazi, ko> je vse mladeniško razgibano in organizacije pripravljajo svoje občne zbore v kolikor teh v preteklih dneh niso imele.
Razumljivo je, da je sam akt razpusta deloma porazno moralno vplival na članstvo, toda v glavnem so postojanke obdržale svoj sloves. V drugem oziru pa je bilo obrtništvo v mnogočem prikrajšano, ker niso organizacije delovale v gmotnem pa tudi moralnem oziru.
Vstajenje našega društva pomenja začetek druge periode našega dela, ki se mora za obrtništvo koristno izvajati po starem preizkušenem načelu DJO. Vsi dobro misleči, samozavestni in samostojno odločujoči obrtniki imajo prostora v naši organizaciji. Izključujemo pa, česar *no se vedno držal|, strankarsko politiko, Ki je za obrtništvo, kot stan in celoto pogubna. Vprav dolžnost pa nam je, voditi svojo stanovsko politiko, kar nam prav veleva razsodba državnega sveta, ki jo
lahko smatramo sedaj za sestavni del naših pravil, po katerih smo se vedno ravnali pri našem organizatoričnem delu.
Na nas samih je sedaj, kako se bomo lotili dela, da bo uspešnejše, koristnejše in še plodonosnejše, kot je bilo v prvi periodi. Z optimizmom moramo gledati na razvoj predstoječih obrtniških dogodkov,
pri čemer morajo naše organizacije in naš pokret dobiti zadoščenje in priznanje za svoje pozitivno delo. Vemo, da so merodajni krogi vedno bili uverjeni o pozitivnosti našega dela za obrtništvo, toda odobravali tega niso, ker je jasno, da naših izključno obrtniških stremljenj, zahtev in načrtov nismo dopustili spravljati na razprave strankarskih poprišč. Zato smo bili razpuščeni!
Sedaj je čas vstajenja DJO in našega pokreta. Ldinice - podružnice DJO naj se izvolijo glede vseh informacij o društvenem delovanju obračati na OD JO. Prepričani smo, da bo delo organizacij DJO sedaj našlo povsod pravega razumevanja in podpore, ker je to delo usmerjeno za dvig in prospeh vsega obrtništva.
Borba za Samostojno Obrtno zbornico
Naše stališče v zadevi upravljanja vodstva in sestave najvišjih obrtniških ustanov — Obrtniške zbornice — je jasno, ter svojega naziranja o sistemu teh za obrtništvo Slovenije nismo spremenili, niti smo se oddaljili kakorkoli od tega za obrtništvo principielnega vprašanja. Odkar izhaja naše glasilo, smo propagirali emancipacijo slovenskega obrtništva izpod varuštva drugih stanov. Pa že mnogo preje smo uveljavljali pokret samostojnih zibornic ter bi bila v Sloveniji že pred leti Obrtna 'zbornica, če bi se obrtniške volje ne pomandralo s strani pritiska drugih stanov, ki so po svojih zvezah in tudi osebno dosegli, da se volja slovenskega obrtnika ni upoštevala. Tako je bil naš obrtnik še nadalje izročen varu-štvu drugih manjštevilnih stanov v skupni zbornici za TOI, v kateri so pa v zadnjem času obrtniki znova začeli vprašanje avtonomije obrtnega odseka, oziroma osnovanje samostojne Obrtne zbornice.
O pomenu samostojne Obrtne zbornice za naše obrtništvo smo že obširno pisali in tudi podkrepili s statističnimi podatki absolutno možen Obstoj te ustanove s stvarnimi podatki dohodkov in izdatkov. Pri vsem tem pa nismo nikoli pozabili podčrtati oz. naglasiti tudi močan moralen vpliv take samostojne ustanove za obrtništvo, njega pravice in uspešnejše uveljavljanje. Prav zato, ker smo bili vedno uverjeni o svojem pravilnem stališču za našega obrtnika tako važnem vprašanju, ki smo ga tudi podr«bno razložili na mnogih sestankih, oborih itd., je pokret po samostojnosti zajel skoro vse obrtništvo in ga združil v močno vodilno organizacijo Društva Jugoslovanskih obrtnikov. Ta organizacija je jasno
izpovedala zahtevo po samostojnosti in so se ji stavljale prarv zato na pot dela ovire, razpust, preganjanje, zapostavljanje in vse mogoče zapreke samo zato, da bi pokret ne uspel. Res je, razpuščena je bila organizacija z veliko mrežo podružnic, toda volja obrtništva je ostala kljub temu le ojačana in vrste samozavestnega obrtništva še pojačane, kajti oseb se ne da razgnati in hotenje ter volje posamezniku tudi ne da vzeti.
Pod takimi okolnostmi in spričo tega, da ne more sedanji obrtni odsek ZTOI pokazati nobenih vidnih uspehov za obrtništvo, so se končno zganili tudi taki in spregledali iz vrst obrtništva, ki so našemu pravemu delu za osamosvojitev obrtništva vedno nasprotovali. Nas veseli, da se priključujejo našemu pokretu in akciji za samostojno zbornico danes tudi vodilni člani Obrtnega odseka ZTOI na čelu z g. Ivan Ogrinom, ki so ugotovili, da uspeh obrtništva ni mogoč v skupni zbornici in da se v tej ustanovi za obrtništvo ne da delati. Na zadnji plenarni seji ZTOI, ki se je vršila pred kratkim, se je pokazalo pravo varu-štvo drugih stanov nad obrtništvom s tem, da so drugi stanovi pri glasovanju odločali o položaju obrtništva in njegovi avtonomiji, oziroma samostojnosti. Dejstvo tega je, da 'so nekateri člani obrtnega odseka pod razumljivim rezultatom glasovanja vseh stanov pričeli energično akcijo za svojo Obrtno zbornico. Seveda se temu ni priključil g. Rebek s svojo skupino, čeprav je_ svoje-časno, kar je obrtništvu tudi že znano, pričel sam prvi akcijo iza samostojno Obrtno zbornico. Večina sedanjega obrtnega odseka ZTOI je za samostojno obrtno zbornico, za kar so gg. svetniki tudi podpisali tozadevno izjavo. Čudimo se le,
Električne inštalacije za luč, moč, signale itd. izvršuje
IVAN MIHELČIČ, elektropodjetje
LJUBLJANA, Borštnikov trg 1
Tel. 27-04
Dobava: „Marelliu motorjev, ventilatorjev, črpalk itd.
Žarnic, svetil, električnih aparatov vseh vrst. Popravila, strokovna pojasnila, proračuni.
da je mosiel s. Litrap (najbrže pod 'vplivom drugih stanov) preklicati svoj ipodpis za saraostojno zlbornico, kar gotovo ni na 'mestu, kajti upoštevajoč voljo obrtništva bi tega gotovo ne storil. Naj bo kakorkoli, ugotavljamo le, da se bo morala volja večine obrtništva upoštevati. Da ie obrtništvo za samostojnost in dovoli zrelo za vodstvo svoje vrhovne ustanove Obrtniške zbornice, o tem smo prepričani mi že davno. Škoda je le, da se ta ustanova ni uveljavila v dobro obrtništva pri nas takrat, kot so obrtniki v drugih krajih dosegli iste, ter njihovo delo v drugih pokrajinah paše države samo potrjuje naše stališče glede dela in uspeha samostojnih Obrtnih zbornic. Mi slovenski obrtniki smo v tem oziru zelo zaostali, kar je na dlani in se more o tem prepričati vsak obrtnik, ki se kolikor toliko bavi z obrtniško politiko ter realno zasleduje in ocenjuje. Moralne in materialne škode slovenskemu obrtniku niikdo ne bo povrnil za čas, ki je medtem potekel, odkar se tovariši Srbi in Hrvati uspešno služijo s svojimi Obrtnimi zbornicami. Veliko borbe je bilo pri nas in še obstoja v masi obrtništva bojno razpoloženje, saj gre za naše osnovne pravice in teh si želimo priboriti. Obrtna zbornica v Ljubljani, že davni ideal slovenskih obrtnikov, mora postati dejstvo, kar nujno narekujejo obrtniški interesi. Toda ob tej priliki ponovno poudarjamo, da naj politiki že vendar enkrat ugode večini 'Obrtništva in odločitvam obrtniških organizacij.
Ni govora o slabljenju gospodarstva Slovenije, gre le za moralen in materialen podvig našega obrtnika, ki mora slediti obrtništvu v ostalih krajih države tako po samozavesti, odločnosti pa tudi napredku. Varuštva ostalih stanov imamo zadosti, zato je čas samostojno voditi življenje in organizacijo našega obrtništva, prepričani pa smo pri tem, da to ne bo oslabitev slovenskega gospodarstva, ampak kvečjemu dvig, saj bomo in hočemo obrtniki dokazati v svoji samostojnosti tudi to, kar nam danes naši varuhi ne puste, čeprav smo sposobni in zreli dovolj, pa tudi
Občni Zbor Zi
V nedeljo dne 19. marca se je vršil v kino dvorani Zanatskega doma v Beogradu XII. redni občni zbor delničarjev Zanatske banke kraljevine Jugoslavije a. d.
Občni zbor je otvoril in vodil predsednik g. Milan J. Stojanovič. Poročilo upravnega in nadzornega odbora je v izvlečku prečital iz Obširnega tiskanega poročila direktor g. Milan Dragič. Iz poročila posnemamo, da je bilo izmed 225.000 vplačanih delnic v 1. 1938. na področju podružnice banke v Ljubljani le 10.586, ki so v rokah 467 delničarjev. Večina delnic, skupno nad /4, je vplačana na področju centralne banke v Beogradu. Na področju Ljubljanske podružnice ZB je bilo odobreno 1. 1938. 4,662.670 din kredita. Vloge izkazujejo v Ljubljani za 1. 1938. na 211 knjižic 2,534.974.90 din ter na tekoči račun 6,613.466.— din, kar izkazuje povišek napram 1. 1937. za 931.020,— din več. Cisti dobiček ZB v celoti znaša za 1. 1938. din 3,161.252.30, pri čemer je dosežen pri podružnici v Ljubljani dobiček v znesku din 177.998.68. Podružnica v Sarajevu pa izkazuje izgubo v znesku din 63.689.43. Poročilo uprave in nadzorstva je bilo sprejeto po daljši debati, v katero je poseglo več govornikov. Izmed Slovencev so govorili g. Ogrin Ivan, Rebek Josip in Pičman Lovro. Po sprejetju bilance in predloga o razdelitvi čistega dobička so sledile volitve dela uprave in nadzorstva. Za člana glavne uprave banke v Beogradu sta iz Ljubljane bila dva kandidata, Lovro Pičman in Miroslav Urbas. Izvoljen je bil g. Urbas, za katerega je tudi neglede na naše razmere in razpoloženje slov. delničarjev, predsednik banke g. Stojanovič zastavil ves svoj vpliv.
Sklenilo se je delničarjem za poslovno leto 1938. izplačati 10 din od delnice za dividendo.
Država dolguje na svojem doprinosu za osnovno glavnico banke še vedno din 4,000.000, kar predstavlja veliko vsoto, ki bi omogočila še znižanje obrestne mere. Upravni odbor, ki se je sestal drugi dan po občnem zboru je sklenil, da znaša v bodoče obrestna mera za zadruge in ob. domove 6%, za obrtnike delničarje llA% in za obrtnike nedelničarje 8%, kar je zopet 'A% znižanje. V slučaju, da bi med letom država plačala dolgovani znesek, bi to prav gotovo omogočilo prihodnje leto ponovno znižanje obrestne mere.
Z izvolitvijo g. Urbasa v centralni odbor je ta postal tudi predsednik Ljubljanske podružnice
napredni v gospodarskem oziru, samo pustiti nas morajo samostojno delati.
Zastopnikom obrtništva v ZTOl, ki so končno enkrat javno in na pravem mestu dvignili svoj glas, povemo, da je obrtništvo za samostojnost in da pokret DJO ni menjal svojih nazorov glede samostojne Obrtniške zbornice, masa čaka in obrtništvo bo ponovno in še spontanejše odgovorilo, kot je že 1. 1928.—1931. za Obrtno Zbornico. Naše edinice so v dobri formi, združenja večinoma v pravih rokah in na teh mestih nam je izreči ponovno svobodno besedo in zahtevo po čimprejšnji ustanovitvi Obrtne Zbornice. Vsi pa, ki bi tudi to pot hoteli ovirati izvedbo volje obrtništva, naj si bo, da se pojavijo iz krogov obrtništva ali izven, naj si že v naprej zapomnijo, da bo obrtništvo znalo tudi s temi obračunati, kajti vsak račun mora biti poravnan in račun v škodo obrtništva iznosi zadnja leta sem že velik saldo, zato bi bilo odveč saldo še povečati.
Naš cilj je bila vedno brez vseh predsodkov in ozirov na politične prilike ali osebne ambicije, samostojna Obrtna zbornica, ker smo o delu teh ustanov za obrtništvo dobro poučeni, kakor tudi nam je znano delo skupne zbornice. Po živi potrebi in uvidevajoč težak položaj obrtnika, se našemu stališču in pokretu preko vseh ozirov morajo, če hočejo ostati zastopniki obrtništva, pridružiti vsi, ki čutijo z obrtništvom. Naš položaj v sedanji borbi je ustaljen in besede, ki so bile 'zapisane ter javno povedane z zahtevo po samostojni Obrtni zlbornici tisoč in tisočkrat, nam narekuje, da sodelujemo s tistimi v vprašanju obrtniške samostojnosti, ki so uvideli, da je naša teza pravilna in so se tudi o tem zadostno prepričali.
Prepričani smo, da bodo tudi tokrat obrtniške organizacije, ki pridejo za to v poštev, jasno izrazile svojo voljo po Obrtniški zbornici. Nobeden pa tega ne sme ovirati, če si ne želi še več osovraženja s strani obrtništva. Naš čas prihaja!
natske banke
ZB, v katerem odboru so še gg. Vidmar Karl, Marn Josip, Rebek Josip in Ogrin Ivan na novo. O. Lovro Pičman pa je že v Beogradu odklonil nadaljnje sodelovanje v podružnici ZB v Ljubljani, dokler se ne uredi vprašanje upravnika tega zavoda napram članom uprave, obrtnikom-stran-kam itd.
Zanatska banka je obrtniški zavod, ustanovljen za pomoč obrtniku, zato je tudi država udeležena pri osnovni glavnici, prav zato nam je dolžnost ta zavod podpirati, kot ustanovo, vse nezdrave pojave bomo pa tudi vedno kritizirali, ker kritika je zdrava, posebno še, če je umestna.
Lovro Pičman:
Zakaj nisem več član poslovnega odbora Zanatske banke podružnice v Ljubljani?
Ker jc prinesel „Obrtni vestnik" kakor tudi dnevnika „Jutro" in „Slovenski narod" vest, da nisem več član poslovnega odbora, katero poročilo izgleda, da je izšlo iz one in iste roke, ter je nekam prozorno, si dovoljujem topogloduo na tem mestu pojasniti. Mesto v poslovnem odboru nisem hotel sprejeti z izjavo, da dokler vladajo take neznosne razmero v ljubljanski podružnici in dokler^ bode g. predsednik M. Stojanovič dopuščal, da bode v ljubljanski podružnici tako rekoč vladal nad vsemi g. Rajko Ogrin, kar smatram pod častjo za obrtniški stan, ako se postopa s takimi metodami, katere se niso dale odpraviti v dobi večih let, ne z številnimi opozorili in ne z največjo toleranco. Pripominjam, da sem na ta način omogočil, da je g. Rebek ostal še nadalje v poslovnem odboru, katerega se je obdržalo le tedaj, ker jaz radi gornjih okolnosti mesta v poslovnem odboru nisem hotel sprejeti.
Komu pripada Zanatska Panka?
Neradi ali žal smo primorani o tem vprašanju 'končno enkrat razpravljati na tem mestu, čemur smo se stalno in brezpogojno izogibali in to tudi za ceno doprinosa vsakovrstnih žrtev v upanju, da bode vendar enkrat pri merodajnih faktorjih v Beogradu zmagal razum in Objektivnost. Toda, ker nam je znano, da vse interne opozoritve in pojasnila pri centralni upravi in pri predsedniku g. Stojanoviču tekom ca. 6 let niso zalegle, temveč so položaj še poslabšale in ker tako dalje več iti ne more, smo žal primorani, ako hočemo obrtniški zavod obvarovati, da bode služil nepristransko interesom, za katere je bil ustvarjen, da zadevno razčistimo na tem mestu, kako se je razvijalo delovauje ljubljanske podružnice.
Kmalu po ustanovitvi podružnice v Ljubljani smo opazili, da obstoja v zavodu neko nenavadno ozračje in trenje, ker g. šef urada postopa s podrejenim urad-ništvom na način, ki ni primeren, vsled česar ne pridobiva na ugledu ne g. šef urada niti ne zavod, kot tak, kar je povsem razumljivo, da v tem slučaju trpijo tudi gmotni interesi zavoda. Zaradi tega nenavadnega ozračja v zavodu, ki ga je znal ustvariti ta gospod, je padla pod nivo tudi avtoriteta članov podružnice uprave, to žal predvsem zaradi nerazumevanja predsednika centralne uprave g. Stojanoviča.
Pošledica teh dveh argumentov je bila pač ta, da so bili primorani zavod zapustiti dobri in sposobni uradniki. In kakor nam je znano, niti večinški odbor podružnice ni imel toliko moči pri centralnem odboru v Beogradu, da bi to preprečil in da bi se tega gospoda, ki je sicer uradnik v obrtniškem zavodu in celo od obrtništva postavljen, da bi se ga odločno prijelo in podučilo, da tako ravnanje s podrejenim uradništvom in obnašanje proti odbornikom ne obstoja v nobenem drugem zavodu in kar prav gotovo ni koristno za zavod.
Znano nam je, da je nešteto obrtnikov interveniralo pri članih odbora podružnice Zanatske banke v Ljubljani zaradi neobičajnega postopanja tega gospoda z obrtniki, ko so ti imeli opravka z njim v kreditnih zadevah. Tako se je več obrtnikov izrazilo, da ako se ne bodo v tem pogledu razmere v Zanatski banki popravile, da bodo pač primorani se poslužiti drugega zavoda.
Čudimo se centralni upravi v Beogradu, da ni upoštevala številnih opozoril in nasvetov večinskega odbora podružnice in da je dopustila skozi toliko let, da je ta gospod s svojim neomejenim samozavestnim ponašanjem naravnost briskiral odbornike in celo predsednika podružnice, kateri je bil zajedno član centralne uprave. Skratka ponašanje tega gospoda je tako, kakor da bi bil on gospodar Zanatske banke, vsi drugi pa njegovi podložniki. Povsem razumljivo je, da so metode in tako obnašanje tega gospoda, ki jc sicer končno le uslužbenec v obrtniškem zavodu, dalo povod neštetim nesoglasjem, kar je v največjo škodo zavodu in obrtništvu.
Kreditno društvo Mestne hranilnice ljubljanske
dovoljuje posojila na menice in kredite v tekočem računu vsem kredita zmožnim osebam in tvrdkam
Barve, lake, firnež,
itd. po najnižjih cenah
MALNAR &Co.
LJUBLJANA Borštnikov trg 1. (Rimska c )
Smatramo, da je dolžnost vsakega šefa urada, da skrbi za hišni red in koristi istega, kateremu služi, nikakor pa ne sme biti dopustno, da bi ravnateljska soba služila za osebno politiko in agitacijo proti svojim gospodarjem, vsled česar sigurno trpi ugled zavoda in pade tudi spoštovanje uredništva do svojega šefa, ako se briga za druge stvari, kakor pa za interese zavoda. Uradništvo pa naj bi zaradi gospodove politike čakalo na njegove rešitve, zato da naj bi bilo brez potrebe po uradnih urah zadržano.
Želeli bi vedeti, ali predsednik banke g. Milan Stojanovič namerava temu početju napraviti konec v ljubljanski po-
Is pokreta DJO
Občni zbor podružnice DJO Trbovlje, se je
vršil v ponedeljek dne 13. marca ob številni udeležbi članstva in zastopstvu predsednika OD J O tov. Pičmana. Izvoljen je bil po uvodnih poročilih in raznih pojasnilih odbor na čelu s tov. Kuharjem, vrtnarskim mojstrom, kot predsednikom in tov. Malgajem, čevljarskim mojstrom, kot podpredsednikom z ostalimi tovariši vseh strok. Navdušenje po obnovi društva je pokazalo, da so Trbovlje močna postojanka DJO, kjer so si obrtniki začrtali mnogo smernic za bodoče uspešno delo.
Zanimivo je, da je bil pred občnim zborom podružnice DJO zadnji likvidacijski občni zbor Obrtnega društva, ter je vse njegove agende prevzelo DJO, ki je sedaj edina vodilna prostovoljna organizacija obrtništva v Trbovljah. Želimo podružnici v Trbovljah ob novem 'poletu mnogo uspehov!
Vesti is združeni
Občni zbor združenja krojačev in sorodnih obrtov v Mariboru se je vršil dne 6. marca t. 1. v uambnnovi dvorani v Mariboru ob lepi udele-( ' Ll^nstva ter zastopnikov Mariborske občine ter. gornice za 101. Zbor je vodil agilni pred-sednik g. Re.cher Franjo, kateri je v svojem poročilu pojasnil celoten položaj krojaške in šivil-ske stroke, katera stroka se bori proti šušmar-stvu, ne samo proti nelegalnim šušmarjem, ampak tudi proti trgovcem s konfekcijo, kateri’ so posredovalci sprejetih naročil, a dajejo sicer delo legalnim obrtnikom proti skrajno slabemu plačilu. Dalje je tudi grajal moško kaznilnico v Mariboru, katera zaposluje v krojaški stroki nad 50 kaznjencev, kar zelo škodi legalnim obrtnikom. Združenje je uvedlo minimalne cenike, da se prepreči konkurenca med legalnimi obrtniki te stroke. Dalje je govoril o izdelanem načrtu starostnega zavarovanja obrtništva. K temu vprašanju je združenje zavzelo svoje istališče oziroma popravke in dopolnitve. Poročal je tudi o lanskoletnem občnem zboru sekcije moškega krojašitva in o konferenci sekcije damskega krojaštva Jugoslavije v Beogradu ter o modni reviji. Pri volitvah je bil ponovno izvoljen g. Reicher Franjo ter povečini stari odbor.
Združenje kleparskih vodov. plin. instal., kotlar, moj. v Ljubljani je imelo svojo redno skupščino dne 29. marca t. 1. v zadružni sobi, Cesta 29. oktobra št. 19. Na dnevnem redu so bile poleg ostalih tekočih zadev tudi volitve uprave, pri kajterih je bila izvoljena soglasno z majhnimi ^rememhami stara uprava s predsednikom K. 1 ičmanom, podpredsednikom g. Ekerjern, tajnikom K. Otorepcem ter blagajnikom g. Cotičem.
iz tajniškega poročila je bilo razvidno, da je Združenje vseskozi zasledovalo vse težnje član-va, ter je redno reševalo vse vloge, ki prihajajo
družnici ali pa bode še nadalje dopuščal, da bode naš uslužbenec gospodoval nad obrtništvom.
Vprašamo g. predsednika Stojanoviča, ali prizna, da je Zanatska banka obrtniški zavod, ustanovljen z obrtniškim denarjem in da je tudi obrtništvu namenjen. Enako pa imajo tisti, ki prejemajo za svoje delo dobro plačilo, nepristransko služiti samo interesom zavoda ali pa da je ljubljanska podružnica podjetje g. Rajko Ogrina, zavodovi odborniki in ostalo obrtništvo pa da so njegove šah-figure.
Ker smo bili edini, ki smo ob priliki ustanovitve podružnice v Ljubljani in doslej vsekdar in povsod branili zavod, ko so ga drugi napadali z vseh strani in smo samo tako mi omogočili njegov obstoj in v danih prilikah primerne uspehe in ker hočemo, da bode zavod napredoval in zavzemal ono mesto, ki mu pripada in katero je dosegljivo, ne moremo in tudi ne bomo dopustili, da bi zavodov nastavlje-nec gospodoval po svoji volji, kar bi utegnilo ta obrtniški zavod upropastiti, zatorej z vso uravičenostjo odločno zahtevamo, da naj v našem strogo obrtniškem zavodu vlada obrtniški duh, za koristi obrtništva. Odgovornost za dosedanje stanje predvsem nosi g. predsednik Stojanovič, ker ni ukrenil potrebnega, zato želimo, da naj bo to zadnji opomin!
z oblasti; poleg tega pa je še posebno odločno na delu pri akciji glede avto-kleparjev, plinskih inštalaterjev ter šušmarjev L dr.
Zbora se je udeležil v zastopstvu župana ljubljanskega g. dr. Frelih, namestu podpredsednika izfoornice za TOI g. Ogrina pa g. Traven. Na ratzna vprašanja predsedujočega in ostalega članstva, sta oba zastopnika dala izčrpna poročila in tudi zagotovila, da se bodo nekatere tehtne zadeve tudi na merodajnih mestih uresničile. Po izčrpni debati se je predsedujoči vsem zahvalil in da bode Združenje tudi v bodoče skušalo doseči čim več uspehov za članstvo.
Združenje mizarjev v Ljubljani je imelo v nedeljo 2. aprila t. k redni občni zbor v restavraciji hotela „Štrukel" v Ljubljani. Zborovanje je vodil predsednik g. Praznik Ivan. Nato so podali zadružni funkcionarji svoja poročila, katera so bila sprejeta soglasno. G. predsednik je v svojem poročita posebno naglasil borbo proti šušmarstvu, uspeha pa ni bilo zaželenega, in to predvsem zaradi pomanjkljivosti določb obrtnega zakona. Večje delo tega agilnega združenja je bilo izdaja brošure „Ravnalna kalkulacija mizarskih izdel-kov‘‘, katero so izdala združena združenja mizarskih mojstrov dravske banovine, založilo pa jo je združenje mizarskih mojstrov v Ljubljani. Dalje je bilo govora tudi o povišanju mestne trošarine na uvožene izdelke, kjer se je dosegel le delen uspeh. Nadalje je bil sprejet soglasen sklep in se je združenje izreklo za avtonomno obrtno zbornico.
Pri volitvah novega odbora je bil ponovno izvoljen za predsednika g. Praznik Ivan. Ostali odbor pa je bil izvoljen povečini stari z malenkostnimi spremembami.
Obrtniške gospodarske zadruge
Občni zbor gospodarske zadruge ključavničarskih mojstrov R Ljubljani za poslovno leto 1938.
Dne 15. marca se je vršil redni občni zbor Gospodarske zadruge ključavničarskih mojstrov v Ljubljani. Na mestu je, da se naš list spomni s pohvalnimi besedami ene najpomembnejših obrtniških gospodarskih zadrug, ki so bile ustanovljene zadnja leta. Poldrugo leto je, kar je začela zadruga s poslovanjem. Združila je v svojem krogu ključavničarje, največ'iz Ljubljane in bližnje okolice. Skromna so bila sredstva, težak začetek ali vztrajna volja je zmagala. Danes lahko rečemo, da si je ustvarila temelj, nakaterega si more s trdno zavestjo graditi svoje nadaljnje uspehe v korist svojemu stanu, in če lahko zaznamujemo talko lepe uspehe v ključavničarski -stroki, zakaj bi ne stopali po istih stopinjah obrtniki raznih drugih strok. Složno bomo obrtniki dosegli mnogo, nesložni ničesar.
O intenzivnem in požrtvovalnem delu uprave in nadzora priča 42 sej, ki jih je imela zadruga tekom poslovnega leta. K tako požrtvovalnemu delu vodstva so prispevali vsi zadružniki s tem, da so se oklenili zadruge s polnim zaupanjem v veliko delo, ki ga hoče zadruga izvesti v nadaljnjih letih. Sami člani ugotavljajo, da jim je zadruga okrepila stanovsko zavest, da težave, ki tarejo obrtnika, laže prenašajo, ko slutijo, da se
ZANATSKA BANKA
Kraljevine Jugoslavije a. d.
Podružnica Ljubljana
Gajeva ulica 6.
Telefon štev. 20-30
Centrala Beograd Glavna podružnica ZAGREB Podružnica Sarajevo
Delniška glavnica din 75,000.000*— Udeležba države din 30,000.000*— Rezervni fondi nad din 5,000.000*—
Podeljuje obrtnikom in obrtnim podjetjem menična in hipotekarna posojila, kredite na tekoče račune in posojila na zastavo državnih vrednostnih papirjev.
Sprejema od vsakogar vloge na hranilne knjižice in tekoče račune po najugodnejšem obrestovanju.
Upravlja imovino in fonde obrtniških ustanov in organizacij.
Izvršuje najkulantneje vse ostale bančne posle.
Obrtniki I V Vašem lastnem interesu je, da vse svoje denarne posle izvršujete potom svojega denarnega zavoda.
Jtdp&tocama
(disk
edinega obrtniškega počitniškega doma na Govejku pri Medvodah za Velikonočne praznike ter druge praznike in nedelje. Dom je prvovrstno vzdrževan, dobra jedača in pijača, lepi izleti in razgledi!
Naročnike prosimo za poravnavo naročnine za „Obrtnika**
poslužite se položnice Št. 12986.
jim v složnem delu obeta lepša bodočnost. Koristi, ki jih nudi ta ustanova svojim članom, so velike: zavedajo se dolžnosti rednega plačevanja svojih faktur, poučeni so o cenah iza surovine in izdelke in radi odštejejo denar za blago, ko ugotovijo, da jim zadruga nudi blago najceneje.
V gospodarskem razmahu zadruge vidijo svoj napredek. Vse to so gonilne sile, ki usposabljaijo obrtnika k napredku. Zadruga šteje 33 članov, kar je za začetek mnogo. Delo se vrši s previdnostjo in vsakemu nadaljnjemu razmahu je predpogoj trden in premišljen program. Uspeli zadruge je več kot povoljen, saj izkazuje prebitek, ki ga ni nikdo pričakoval, in vse to je v zgtpetno korist članstva.
Z ozirom na nov zakon o gospodarsikih zadrugah, je zadruga spremenila svoj prvotni naziv in se bo odslej imenovala: „Železo-promet“, nabavna in prodajna zadruga z omejenim jamstvom v Ljubljani.
S tem je podana možnost za pristop v članstvo ne samo ključavničarjem, ampak vsem obrtnikom kovinskih strok. Krog in delovanje zadruge se bo v tem razširilo, kar je zopet dokaz dobro in solidno začete akcije v korist obrtništvu.
Tej koristni zadrugi izrekamo željo, da bi našla posnemalce, ako vzamemo naš slovenski pregovor, ki pravi, da dobri zgledi vlečejo.
Občni zbor zadruge Dom jugoslovanskih obrtnikov r. z. z o. z. v Ljubljani, se vrši v če-
Pogačnik Matko
KNJIGOVEZNICA
Ljubljana, Kongresni trg 12
Pirnat Stanko
izdelovanje peči, štedilnikov, vsakovrstna popravila.
Ljubljana - Viž
Tržaška cesta št. 107. — Telefon 36-87
Specialna delavnica za previjanje in popravljanje elektromotorjev in dinam. Kvalitetni elektro-material in elektromotorji svetovno znane firme
••Siemens**
vedno v zalogi.
Franjo Perčinlič
koncesionirano elektro podjetje
Ljubljana
Gosposvetska c. 16. — Telef. 23-71
PRAZNIK IVAN
MIZARSKI MOJSTER
LJUBLJANA, ZAVRTI 9
TELEFON 34-97
trtek dne 20. aprila ob 7. uri zvečer v zadružni pisarni, Ljubljana, Cesta 29. oktobra. Vsi člani zadruge vabljeni, da se zbora polnoštevilno udeleže.
Razno
Obrtnički Vjesnik, Zagreb, slavi 30 letnico svojega izhajanja. V času, kar izhaja to glasilo, je bilo tiskanih izvodov preko 2,750.000. O. Vj. je še vedno glasilo Saveza Hrvatskih obrtnikov, kot ob njegovem prvem izvodu.
Prepovedane so veleblagovnice pri nas, oziroma novo odpiranje istih v mestih iznad 50.000 prebivalcev.
Delegati jugoslovanskega obrtništva pri ministru trgovine in industrije. V sredo 22. marca je poisetila delegacija obrtništva g. ministra J. Tomiča, ki ga je informirala o položaju obrtništva glede zakona o socialnem zavarovanju. Dalje glede šušmarstva, zaradi česar pravni mojstri zelo tnpe. G. minister se je o vsem podrobno informiral in tudi sporočil, da se bo formiral končno poseben oddelek za obrtništvo pri min. za trg. in industrijo s svojim načelnikom in drugim potrebnim, kar bo gotovo Obrtništvu v vseh pogledih v korist in bo tako tudi izpolnjena že davna želja ‘obrtniškega stanu.
Ivanšek Franc
SPLOŠNO MIZARSTVO
Ljubljana, Cesta 29. oktobra štev. 19
(Rimska cesta)
'Damska, maska peiiCa
nogavice, kravate, robci v velild izbiri po Iconkurenčnih cenah nudi
DRAGO VERDAJI
Ljubljana, Igriška ulica 14.
(Blizu dramskega gledališča)
Beneške jarmenike
krožne žage, mlinske naprave in kot dolgoletna specialiteta rebraste cevi izdeluje in priporoča
Strolno podjetje
R. Willmann
LJUBLJANA, Slomškova S.
ANDLOVIČ MATIJA
strojno mizarstvo, zaloga pohištva in posteljnih vložkov
LJUBLJANA, KOMENSKEGA ULICA 34
Telefon 35-31
Enomesečni vajeniški tečaj v gostilni se je
vršil letos za vajence elektrotehnične stroke — Združenje elektrotehničnih obrti dravske banovine, ker ni moglo združenje nikjer dobiti primernega prostora. Vajeniški dom v Kersnikovi ulici pa ni mogel nuditi potrebne strehe vajencem za tečaj, ker se tam vrše mnogi nevajen iški tečaji.
Tečaj za mizarsko lužen j e v Gorenji vasi. Zavod za pospeševanje obrta Zbornice TOI v Ljubljani priredi v Gorenji vasi nad Škofjo Loko tečaj za mizarsko luženje, ki se bo vršil v soboto, dne 15. .in nedeljo 16. aprila t. 1. Pričetek tečaja je v soboto ob 8. uri zjutraj. Udeležbo je prijaviti s točnim naslovom najkasneje do 11. aprila t 1. pri Združenju obrtnikov v Gorenji vasi, kjer dobijo interesenti tudi pojasnila in navodila, kaj morejo prinesti s seboj ,za praktično vežbanje.
Dobave in licitacije
Dne 23. aprila bo v intendanturi štaba dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija za dobavljanje mesa za čas od 1. aprila do 30. septembra t. 1. ,za potrebe vojaštva.
V pisarni referenta inženjerije štaba dravske divizijske oblasti v Ljubljani bo 18. aprila licitacija za popravilo objekta vojašnice „Vojvode Mišiča" v Ljubljani.
Moro Josip
pleskar, ličar, sobo- in črkoslikar
LJUBLJANA, WOLFOVA ul. 12 Telefon 30-68
PRIPOROČA SE
zidarsko podjetje
Kosmač Franjo
Zg. Gameljne ia
p. Št. Vid nad Ljubljano
Obrtniki! Ste li zavarovali svoje delavnice, zaloge itd. proti ognju, vlomu, ste li zavarovali sebe na doživetje starosti ali proti raznim telesnim nezgodam?
PriporoCa se Vam
jugoslovanska zavarovalna banka v Ljubljani
Telefon št. 2176 ali 2276
Tiskali J. BlasnUka nasl. Univerzitetna tiskarna to litografija, d. d. v Ljubljani. Odgovoren L. Mflcul.