trst, sobota
avgusta 1959
Let° xv- • Št. 188 (4312)
\ \
PRIMORSKI DNEVHIK
Cena 30 lir
Tel.: Trsi 94-638, 93.808, 37-338 • Gorica 33-82
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo
»TSS?8 -U^™ecchi it. «. ,,
^	37.338	—~PorirWrAI!<VA^ ?1‘ *’ I1‘ na<t “ TELEFON 93-«Q» IN 94-63» — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA St 20 —
°GLASOV: za Ssttru*nica DORICA: Ulica S. Pellico l-II. — Tel. 33-32 — OGLASI; od 8. ck> 12.30 in od 15. do 18. — Tel. 37-338 — * CENE  	višine	v	širinj	enega	stolpca:	trgovski	80,	finančno-u	pravni	120,	osmrtnice	90	lir.	—	MALI	OGLASI:	30	lir	beseda.
NAROČNINA: mesečna 480 lir — vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 2500 Ur, celoletna 4900 lir — Nedeljska številka mesečno 100 Ur, letno 1000 lir — FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljska: letno 1.440, polletno 720, četrtletno 360 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT. DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1.. tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 600-70/3-375
Nadaljujejo se priprave za obisk predsednika ZDA v Evropi
Eisenhower pride najprej v London, v Pariz pa 4. 9. Vjariz je povabil Segnija, v London pa Adenauerja
Von Brentano vidi v sestankih Hruščev-Eisenhoiver «tudi hude nevarnosti» Hrušč e v in Eisenhower prejemata številna vabila iz vseh krajev ZDA in ZSSR Zaradi obiska Hruščeva sta se v Texasu dva poslanca pošteno spoprijela
1 ** Povahii	7. — Predsednik Eisenhower je da-
' in „ P^dsednika itaiijanske vlade Antonia Se-^nek v i“nanJega ministra Giuseppa Pello — na se-
v p •	»uuuana,	vjiuacpptt	.TCliU --- Iia, oC“
't?M*mbra v ,meci nje§ovirn obiskom v prvih dneh '	' t-!,6, Je sporočil danes zjutraj namestnik
i?avniku rv, i a za zunanJe zadeve Ivan White od-i ■ tonein S°slov v italijanskem veleposlaništvu, Carlu v*ndarlB ?anu- Tako je torej italijanska diplomaci-iPSžah v Ljs.??la vsai mali «uspeh» po tolikih bla-Nnih vM,Zadnjih dneh in ba w. "krati s to vestjo
i ho^rročaio, da se bo Eisen-
i "C™ 5-./ ,   XU ioc 11“
;hu«rjem f!i tudi 2 Ade'
' tnve:	ne v Parizu,
l London?, ?V0Jim obiskom Javnost • *camor bo odšel b dobro nv, ^ashingtona. kih kr °b.Vescenih Iran-
l' da b0r0|,°QV ue je zvede-■ [ Pari* 4 enhower prišel
5 ostal 49septembra, kjer
, Jndona o Ur’ in sicer iz
• %ni t, .Premljal ga bo
'K tid mk Herter, ki bo c baniu govoril na zase-
* l,“teRl‘aker?e^a sveta nato.
► Nista lahv d.e Gaulle 28. li.Alžir m ^ °dšel na obisk
u F«mj]
mu. ne bo treba
pSratnov* sv°ji^ potovalnih
' Be,e hiše Ha8er-."nhoNveJ8 Povedal, da bo 0trt,vSUsta	v	London
> a Pa fna an pozneje,
t„Vab'lo briti1, ^rei’ in sicer y le nnl«, e vlade. Ha-*levb°'ver n tucb> da bo
r f» jra. z 7. Parizu 2. sep-
? 11 osehi’ om Pariza bo l\«a ie v *mu vabibb ki J fi^mie. maju letos poslal
onjbo"'er •zjavil. da bosta s? -“Ou n?n Mac Millan v M a»ja « ^avnavala «vsa
8a Dni -an’ega medna-<U bopo|ozaja».
*ri.' oo	Poudaril
Glev	prvi	Eisenho-
,0|ikai’S^e V Veliki Brita-lot, ta 19V1 pas,al prtdsed-«iftosti	Za	ostiiie po-
it« ^javlit Je lz.iavi!. da 5 4 ^e’-takoj ko bo ~ zUtn ^>rasanj dosežen
)>Sk nenbnil ie dejal, da Pta!°m bosta Uraden. z de fkltt,?aaiih skn„razpravl->aIa 0 ( ril«.1 Pa «k 8a interesa, 4 tjJn°st i« ia izkoristila eljstv0 , .obnovila staro ,jr,VeZe» 'iz oba državni-
v»<-	"
predsednika
predstav-
f iiltaV^».
i	'	vpr.»«H o
^6llailer ■ a ®ls©nhawer
»»Vil zade’vie „?dagovori1* da Va8,	3	Še	raz'
?ia^nikn Bele hiŽe 1
ir-S
ni n°a1Parjev izjavil, JllSV^hoiVe. “anfga °. .V.3'
‘,ko">, naj obišče
a; V«steh i, v Pptoval v SZ. iku >ulka arsave je nam-Likonu P° Podpredsed-
Oa v VarP°Vabil Eisen-« L..varsavn
savo.
Iia;.,	napovedano,	sta
r Ut> P“.4«Wa zunanji , e de Murville
‘M,
kal ’ ?dkar i. 8 ie bil prvi
ali)o ln Gaulle ob' * bo agennii tal|janska ti-'itffi njun Poudarja, da 'en. J,un razeovn-
in'1 a razgov°r «zelo t J4i trenut«ikta <<razPrav-
jj >«taHšča „Vh:.,Vpr.a7anUh
Ji
a
l estii opve ,, se?boweija v W 1 Vit.,..de Murvilie je 0 franco-! vu^brazloaT6	ko je
1 kil116 «o “ slaliače svo-
* l{' t Posta„lV-Pra“aniih’ ki 'S '*)n-?.,berisu_ Ijena na pod-
* l(4	, Oaiširi 8 teni v zvezi
vah°dnimia P°svetovanja 'er lemnih z^y^zn>ki». Piiu..’ Hruli lskih Eisen. [ižUn m turifV ie Sovoril
S n h minitZa >nem’
aviina, »Siv Bren-
Lbo.i? najprli konferenci. ^et» lvna J ] *da obsta-Nlt,nnCe v tlran ženevske da, je ne-kje , ‘ a , Sovjetski Vf.jlene J zahodne sile 1 it!1 Pa P°P«šcati. v pr-. »P n^6 ’do ' n811?. ie njiho-St8r6nta« ,erlina.»
^fc.0«huevseke . konfelence! % J*m in .1' obrnil k
"ov 5:
» .?« prWlh.za sodelol Sl, Pravah I-1 ,sestar'ka
»"‘.".■‘“l sn
‘•Ca*, l°a
5.b, 'uada {0,eC»ava po.
S*®* Opravi,PrK'° ‘ d0 bemšk« avIlan.ia, dr-
lb8i'* mocja'j;11 vprašanja
1?4«^SSU
te
i1*8" m« n*žaunadati na te • Or«m0 Taniem, tem-
fc.. »Si uup.
von
iTavn^bn Sest«nka dlla Nem V d'* LodKoVo?n,hH<hlih
j • >% > asf ts
Medtem pa Hruščev še nadalje prejema iz raznih krajev ZDA vabila, naj jih obišče, hkrati pa je podobna vabila začel prejemati tudi Eisenhouer iz Sovjetske zveze. Tako je Ika povabil med drugim tudi neki ruski upokojenec iz Moskve, naj ga obišče na domu Imenuje se Ajnedinov, star je 50 let in ima tri otroke. Drugo vabilo mu je poslal neki delavec iz Stalingrada, ki je zaposlen v tamkajšnjih livarnah. Povabil je Eisenhowerja, naj si ogleda, kako je zgodovinski Stalingrad, ponovno vstal iz ruševin. Osebna vabila je Ei-senhower prejel za obiske Stalingrada, Bakuja in Kujbi-ševa.
V mestu Austinu v Texasu pa sta se zaradi obiska Hru-ščeva v ZDA dva poslanca celo stepla. V skupščin: Te-xasa je eden izmed poslancev predložil resolucijo, v kateri je bilo rečeno, da «Hruščev ne bo dobro sprejet v Texa-su» med njegovim obiskom v ZDA. Za resolucijo je nato glasovalo samo 15 poslancev, proti pa 135. Mladi republikanski poslanec Dugas je nato jezno vzkliknil; «To je še ena zmaga, Hru.ščeva in njegovega pajdaša Sadlerja!« Poslanec Sadler, ki je tudi republikanec, je nato Dugasa napadel in ga z udarcem ,s pestjo položil na zemljo.
Državni podtajnik Murphy in sovjetski veleposlanik Menj-šikov nadaljujeta z razgovori o programu obiska predsednika vlade Sovj'etske zveze v Ameriki. Novinarji so Menj-šikova vprašali, kaj misli o izjavi obrambnega tajnika Mc Elroya, da bi Hruščev lahko obiskal nekatere vojaške naprave v ZDA, če seveda ne bo svojega mnenja spremenil. (Hruščev je namreč v sredo na tiskovni konferenci izjavil, da ne bi šel gledat tajnih vojaških naprav, tudi če bi ga povabili.) Veleposlanik je odgovoril; »Hruščev nima navade spreminjati mnenja«. Ko je nato govoril o svojih razgovorih z Murphyjem, je veleposlanik Menjšikov izjavil, da je sestavljanje programa obiska Hruščeva težavna zadeva, ker da je toliko ugodnih in zanimivih krajev za obisk in da se vabila še kar naprej kopičijo.
Nixon pa je danes že tretjič poročal o svojem potovanju in razgovorih v Sovjetski zvezi in na Poljskem, in sicer tokrat na seji vlade.
Zvedelo se je, da namerava Eisenhotver odpeljati N. Hruščeva med drugim tudi v svoje zavetišče v Camp David v gorovju Catoctin v državi Maryland, ki je okrog 120 km daleč od Washingtona in kjer jp vodil razgovore tudi z Mac Millanom.
Eisenhower je danes govoril po radiu, toda samo o notranjih zadevah, in sicer o vprašanju dela. Zahteval je od kongresa, naj sprejme zakon, ki bo »ščitil ameriško ljudstvo pred gangsterji, organiziranimi zločinci in drugimi korumpiranimi elementi, ki so preplavili sindikalno področje«. Takoj po tem govoru je Eisenhotverju odgovoril — prav tako po radiu predsednik združenih sindikalnih organizacij AFI--CIO, George Meany. Ostro je kri-
tiziral zakonske ukrepe, s katerimi se namerava po nepotrebnem omejiti sindikalno delovanje. Od takega zakona, ki ga predlaga Eisenhower bi namreč imeli škodo ne samo korumpirani, temveč tudi pošteni sindikati. Zato podpira AFL-CIO drugi zakonski predlog, ki bi odstrapil prevarante in ki ne bo škodoval sindikatom. Medtem pa je senat že odobril tretji zakonski predlog, ki ga je predložil demokrat Kennedy.
Verjetno v zvezi z izjavo Hruščeva, v kateri je poudaril potrebo povečanja trgovinske izmenjave med ZSSR m ZDA med obiskom Nixona v Moskvi, je danes novi državni tajnik za trgovino Fre-derick Mueller izjavil, da se s povečanjem izmenjave strinja in z njim tudi Eisenho-wer, če bi se izkazalo, da bi bilo tako povečanje koristno
za obe državi. Mueller je	riške komisije	za	atomsko e-
dejal, da vlada ZDA ne na-	nergijo Mc Cona	in	senatorja
merava jkrčiti seznama stra-	Andersena —	ki	so	enostav-
teških proizvodov, ki se ne	no zahtevale,	naj	se jedrske
smejo izvažati v Sovjetsko I poizkusne eksplozije	obnovijo.
zvezo. Poudaril je, da je na tisoče proizvodov, s katerimi ZDA lahko trgujejo s Sovjetsko zvezo, toda morajo sovjetski voditelji odstraniti nekatere ovire, da bi postala trgovina bolj svobodna.
Po zastoju jedrske konference
ZENFiv A, 7. — Danes je bila 120. seja konference za prekinitev jedrskih poskusov, ki je bila prekinjena za nekaj dni.
Najprej je sovjetski delegat Carapkin izjavil, da vodita zahodni delegaciji, zlasti pa ameriška, na konferenci nevarno obstrukcijo. Omenil je. zadnje izjave nekaterih ameriških osebnosti — v prvi vrsti predsednika ame-
Carapkin je poudaril, da je zaradi tega »sovjetsko javno mnenje, kakor tudi dober del javnega mnenja sveta, vznemirjeno, _ kajti taki nameni predstavljajo novo grožnjo za bodočnost človeštva«.
Nato je govoril ameriški delegat, veleposlanik Wadsworlh. Ponovno ie poudari! stališče svoje delegacije, za katero je dejal, da ga je že večkrat obrazložil, da namreč »svobodni državljani lahko izrazijo svoje stališče, kar še ne pomeni, da sta istega mnenja tudi predsednik m vlada, ki morata končno odločati«.
Razprava se je zaključila z govorom britanskega delegata, ki je ponovno načel vprašanje sestave osebja kontrolnih postaj.
Prihodnja seja bo v ponedeljek 10. t. m.
RIM, 7. —' V Spoletu bo od 30. avgusta do 2. septembra prvi italijanski stenografski kongres.
Od včeraj že šesti umetni satelit
Novi satelit nam bo oddajal
sliko Zemlje z višine 37.000 km
Imenuje se «Explorer VI» ali «Paddrewheel», tehta 63,65 kg in ima doslej največji apogej in najmanjši perigej - Med drugim vsebuje televizijsko kamero, na štirih «palctah> pa 8.000 sončnih baterij,s katerimi bo lahko «živel» približno eno leto
CAPE CANAVERAL (Florida - ZDA) 7. — Danes ob 15.23 uri (po srednjeevropskem času) so izstrelili tro-delno raketo «Thor-able» z umetnim satelitom, ki tehta 63,65 kg in se imenuje «Paddrewheel». Nekaj ur nato je «Državna uprava za letalstvo in vesolje« spo-točila, da je umetni satelit že začel krožiti v orbiti okrog Zemlje, kjer bo ostal verjetno več kot eno leto. Uprava je nato sporočila
ca je satelit že letel nad Južno Evropo, predvideno pa je, da bo nato letel nad Zahodno Afriko, nad Rtom Dobre nade, nad Južno Indijo, Siamom, Kitajskim morjem, med Kitajsko in Japonsko in nad Srednjim Pacifikom, nato pa izpod Ravnika nad severnim delom Južne Amerike, in sicer po 21 urah od izstrelitve. Ob 20.30 uri je nad Južno Afriko že dosegel svoj apogej, t.j. najbolj oddaljeno točko od Zemlje — 37.000 km, medtem ko bo svoj pe-
rigej, 225 km, dosegel jutri ob 2,30 uri. Prve signale s
HiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiti iiiiiiiiiiiHiiiiiiti iiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiii iiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiii muh iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Vabilo v Pariz zgolj dolgotrajnega Pellovega prizadevanja
Socialisti so na Siciliji v sedanjem trenutku pripravljeni podpreti vlado, ki bi se odpovedala sodelovanju in pomoči MSI; prav nekaj takega žele doseči monarhisti
(Od našega dopisnika)
RIM, 7. — Končno je prišla iz Washingtona za Pello odrešujoča vest, da namerava Eisenhower pri svojem obisku v Parizu govoriti tudi s Segnijem in Pello. Po celi vrsti zelo nerodnih nevšečnosti, ki jih je moral te dni Pella prestati zaradi svoje slabe diplomatske taktike (in tudi netaktnosti), je zagotovitev sestanka z Eisenhowerjem vendar neki uspeh. Sicer le navidezen uspeh, kajti vedeti bi bilo treba, koliko bo sestanek z Eisenhower-jem pomemben.
Italijanski veleposlanik v Parizu Vitetti je imel sestanek s francoskim zunanjim ministrom, nakar je francoski glasnik takoj sporočil, da «francoska vlada nima nič proti francosko-italijan-sko-ameriškem sestanku na visoki ravni«. To obvestilo je bilo sporočeno, še preden je prišla iz Washingto-na vest o vabilu Segniju in Pelli. Omenjeni francoski glasnik pa je tudi takoj dostavil, da bi Francija »ne imela nič proti italijanskemu načrtu za vrhunski sestanek NATO«, vendar NATO tega načrta ni sprejela. Vesti iz Pariza niso bile za palačo Chigi prav razveseljive tudi zaradi tega, ker izraz, da francoska vlada »nima nič proti«, ni bil nič kaj prijazen in naklonjen. Ko pa je prišla vest iz Washingtona, te je Pelli nasmejalo lice.
Obisk podtajnika v državnem tajništvu ZDA Marchanta še res ni mogel pomeniti kaj zelo pozitivnega v današnjem dnevu Pelle, pa čeprav je bilo tolilko prizadevanja, da bi se ta obisk prikazal kot kak uradni obisk in ne bolj kot zasebni izlet gospoda Marchan-ta v Italijo.
Marchant se je po svojem prihodu odpeljal naravnost v palačo Chigi in imel je s Pello uro in 40 minut dolg razgovor. Med razgovorom, kot navaja uradno poročilo, sta govorila tudi o obisku Hruščeva v ZDA. Pella je tudi ugotovil,
je nadalje rečeno v poročilu, ameriško prisrčno razumevanje za pričakovanje Italije, da bi bila najtesneje povezana z nadaljnjim razvojem odnosov med Zahodom in Vzhodom. V poluradnem poročilu, ki ga je objavila agencija Ansa, pa je med drugim rečeno, da je Mar-chan zagotovil italijanskemu zunan. ministru, da razgovori med Eisenhowerjem in Hru-ščevom ne bodo imeli značaja pogajanj, temveč bodo samo o-mogočili pretres možnosti, da pride do vrhunskega sestanka.
Gospod Marchant pa najbrž kljub temu, da je podtajnik, v tem trenutku ne more z gotovostjo povedati, kaj se bosta predsednika menila. Prav tako pa Marchant tudi ni pooblaščen, da bi sprejel kakršne koli obveze za vlado ZDA glede načina, kako bo italijanska Vlada vprašana za svet pred sestankom Eisenhower -Hruščev, ker je to stvar državnega tajništva in veleposlaništva v Washingtonu. Malo je tudi verjetno, kot so poročali v palači Chigi, da je že Marchant obvestil Pello, da namerava njega in Segnija Eisen-hower sprejeti v Parizu.
Kljub vsemu si bosta Segni in Pella vendarle privoščila še nekaj počitka. Pojutrišnjem ju bo sprejel predsednik Gronchi, nakar bo ministrski predsednik odšel nekam v hribe, zunanji minister pa v neke toplice.
Zaradi bližnjih volitev v sicilskem parlamentu so pogajanja spet v nervozni fazi. To pot se pogajanja vodijo pre-
.■IIIIIMnilllllllllllllllllllllllllltllllMIIIIIIIIIIIIIIItlllllllimillllllllllllllllllllMHIIIIIIIIIIItlllllllinHlIllllllllliHitlllllltlllllllllllllMlIlHlIllllieiMIIII
Alžirska delegacija v Monroviji
M. Jazid: Alžirci imamo boljše orožje kot Francozi
Alžirska vlada je komaj začela z vojaškimi pripravami, medtem ko je Francija že na višku svoje vojaške moči v Alžiru
MONROVIA, 7. — Mohamed Jazid, minister za informacije alžirske svobodne vlade je danes izjavil na tiskovni konferenci v Monroviji, da se mora vsa črna Afrika mobilizirati za pomoč Alžircem, ki se borijo za neodvisnost. Poudaril je, da je njegova delegacija na konferenci neodvisnih afriških držav zadovoljna t rezultatom svojega poslanstva in da se bodo Alžirci Monrovije spominjali kot odločilnega činitelja v svoji borbi. Dejal je, da svobodni Alžirci pripisujejo veliko važnost dejstvu, da je v Monroviji plapolala njihova zastaya in da so mogli enakopravno sodelovati na konferenci. «To pomeni, da so sestavni del a-friške politike« je dejal. Ju-zid. »Hočemo, da bi Francija končno razumela, da prihodnji dnevi pomenijo vojno, in »i-
cer vojno v mnogo večjem obsegu, dokler ne bo ^Franci-ja prisiljena na vojaško rešitev ali pa na začetek pogajanj. Kar se nas tiče, smo pripravljeni na dolgo vojno, kakor smo pripiavijeni tudi na pogajanju, če Francija pristane, da se pogajanja vršijo v kateri koli nevtralni državi.« uri.
žirska vlada komaij začela z resnimi vojaškimi pripravami, iki bodo prišle do izraza že v prihodnjih mesecih.
Iz Pariza poročajo, da bodo poklicali pod orožje 40 tisoč novih vojakov za Alžir, ki so bili doslej oproščeni vojaške službe zaradi obiskovanja šole. Finančni minister Pinay je zagrozil z ostavko iz pro-
Nato je dejal, da bodo Afri- testa proti pobudi predsedni-
' ka vlade Debrčja, ki hoče o-dobi-iti naidialjnjih 15 milijard frankov za vojsko. Sele po razgovoru s predsednikom, je Pinay umaknil ostavka, toda pri tem zagrozil, da bo dokončno odstopil, če bo Debre podobne zahteve ponavljal.
V Washingtonu pa je 16 članov ameriškega kongresa objavilo izjavo, v kateri zahtevajo od Francije, da začne s pogajanji in preneha z vojno v Alžiru, ki traja že pet let.
č»ni hoteli vedeti, ali so velike sile «z nami ali proti nam«. Povedal je, da imajo Alžirci več vrst modernega o-rožja, ki ga Francija nima. Za Francijo v Afriki ni bodočnosti prež pogajanj, čeprav je njepa i prihodnost povezana z Afriko, toda samo pretko Al-žira.	,	,
Končno je poudaril, da je Francija dosegla najvišjo točko svoje vojaške moči v Alžiru, medtem ko je začasna ai-
cej v Rimu. Kot vse doslej, je posebno aktiven monarhistični veljak Covelli, ki bi rad našel stično točko med KD in Milazzom. Darpes se je razgo-varjal prav z Milazzom, ki se tuci nahaja v Rimu. nato pa je šel k tajniku KD Moru, menda zato, da bi ga prepričal, da je treba spraviti vso stvar z mrtve točke prav s tem, da klerikalni voditelji ne. koliko popustijo v svoji trmi. Baje je Covelli s svoje strani pripravljen posloviti se od koalicije centra z desnico — na ta način, da bi s koalicijskega vozu zmetali misine. Vidi se, kako bi si radi monarhisti padali oznako centra, in ne marajo več veljati prav za desnico.
Covellijev načrt, ki je že prej razburil misjne, je vzneipi-ril tudi samega Segnija, ki se je že ustrašil, kaj bodo naredili fašisti, ee bi bili nenadoma izolirani. In govori se, da je prav Segni tisti, ki nasprotuje razbitju koalicije desnice in centra na Siciliji. Poročilo, ki ga je izdalo vodstvo parlamentarne skupine KD v Palermu po sestanku pod vodstvom Lanze (ta se je po nekaj dneh odsotnosti vrnil v Palermo) bi to domnevo potrjevalo. To poročilo namreč zopet ostro nastopa proti Milazzu in bi se lahko tolmačilo kot ponovni neuspeh prizadevanj, da bi prišlo med Milazzom in KD do sporazuma. In vendar je prav Milazzo pokazal, da mu je Covelbjevo posredovanje kolikor toliko všeč, saj je spet podal izjavo, da bi hotel doseči vlado s sodelovanjem vseh katoliških sil v parlamentu ter s pomočjo nekaterih drugih skupin in neodvisnih poslancev. To bi bila vlada centra, toda karakte-rizirana v avtonomističnem smislu.
Socialista Lauricella in Sal-vatore Corallo pa sta izjavila, da bi bili socialisti tudi naklonjeni sestavi vlade, ki bi r.a kakršenkoli način obvarovala Sicilijo pred klerofašističnim napadom in ki bi pripomogla, da se najde izhod iz sedanjega stanja, ki spravlja v nevarnost sploh deželno avtonomijo. Milazzova vlada brez mi-sinov in v kateri ne bi prevladovale tiste klerikalne plasti, ki so se pokazale kot najbolj nazadnjaške, lahko računa na podporo socialistov. To ne pomeni, da se socialisti odpovedujejo postavljanju vprašanja svojega direktnega sodelovanja v vladi, temveč pomeni samo, da v sedanjem trenutku lahko jemljejo v poštev možnost vlade brez socia. listov, če je le zajamčen demokratičen in socialističen značaj parlamentarne večine. V tem primeru bi seveda ne šlo za kako dokončno rešitev, temveč za sredstvo, da se sicilski deželi prihrani zelo nevarna kriza.
Monarhist Marullo, ki ga je včeraj osrednji odbor BDI (monarhistov) izključil iz stranke, je izjavil, da tega odloka ne sprejme in bo predložil Obširno dokazno gradivo, s katerim hoče opravičiti in utemeljiti svoje ravnanje.
A. P.
Kočljivost položaju v Laosu
lja, da se je po vsem ozemlju Laosa povrnil mir iiy da ni o-pazil nikakega delovanja sovražnikov. Po neki nepotrjeni vesli pa so uporniki pobili vse prebivalce neke vasi, oddaljene 15 km od Samneue.
Moskovska «Izvesja’ pišejo danes, da lahko dogodki v Laosu izzovejo v em področju resen oborožen konflikt, ki se nele lahko spremeni v dolgotrajno prelivanje krvi, temveč lahko tudi prekorači meje Laosa in se razširi v druge juž-novzhodne azijske države. List dostavlja, da- je še možno vse to preprečiti, zlasti če bi začela zopet delovai mednarodna kontrolna komisija.
satelita so sprejeli že ob 15.50 uri.
Trideset sekund po izstrelitvi se je raketa usmerila proti severo-vzhodu in zapustila za seboj goreči trak. Po predvidevanjih je dosegla brzino 35.000 km na uro, kar je H.000 km več kot je potrebno, da požene satelit v orbito. Tretji del rakete bi moral po predvidevanjih krožiti v orbiti skupaj s satelitom.
Na današnji tiskovni konferenci na sedežu omenjene u-prave za letalstvo so znanstveniki sporočili prve rezultate izstrelitve novega satelita, ki se imenuje pravzaprav «Ex-plorer VI.», medtem ko je »Paddretvheel« njegovo drugo ime. Dr. Netvell in dr. Silver-stein sta izjavila, da bo novi satelit oddal na Zemljo prvo televizijsko sliko Zemlje posneto izven območja Zemlje. Drugi instrumenti na satelitu bodo omogočili 15 različnih vrst vesoljskih opazovanj, s pomočjo katerih bodo pripravili bodoča vesoljska potovanja. Ti instrumenti bodo delovali s pomočjo impulzov poslanih s postaj na Zemlji. Rezultati, ki so jih že doslej dobili, se sedaj proučujejo v Los Angelesu in bodo v kratkem objavljeni.
Od dosedanjih umetnih satelitov se «Explorer VI« razlikuje v glavnem v dveh značilnostih:
1. Njegova orbita je doslej največja in najbolj eliptična od vseh dosedanjih ameriških in sovjetskih satelitov, ker znaša apogej 36.800 km, perigej pa samo 265 km od Zemlje. Za let okrog Zemlje potrebuje 12 ur, kar pomeni šestkrat več kot dosedanji sateliti. (Prav zaradi tega do jutri ne bo mogoče ugotoviti, ali je poskus popolnoma u-spel.)
2. Sam satelit je opremljen s štirimi krili v obliki malih lopatic (palet). Na površini teh palet je 8000 sončnih baterij, ki bodo dobavljale potrebno energijo vsemu komunikacijskemu sistemu satelita vse leto, kolikor je predvideno, da bo satelit «živel». Po teh »paletah« se imenuje tudi novi satelit «Paddrewheel» — kar pomeni: «Vrti se s paletami«. «Palete» so se odprle v trenutku, ko se je satelit ločil od zadnjega dela izstrelka, t. j. ko je začel krožiti v svoji pravi orbiti.
S podobnimi sončnimi baterijami je bil opremljen doslej samo ameriški satelit «Van-guard«, tako da je neprenehoma lahko oddajal signale, ki bi prenehali že po petnajstih dneh, če bi bil satelit opremljen i. normalnimi baterijami z živim srebrom. Ves sistem za elektronsko transmisijo teh. ta 14 kg.
Predvideno je, da bo novi satelit registriral doslej najpo, polnejše znanstvene podatke, ki jih lahko razdelimo v štiri ■ skupine:
1. Popolna raziskava dvojnega pasu kozmičnega žarče-nja «Van Allen«, ki obkroža Zemljo. Ta raziskava bo izvršena predvsem s pomočjo magnetometrov.
2. Ugotovitev sistemov oblakov v atmosferi Zemlje, in sicer na vidni karti. Ta karta se bo projicirala takoj na platno v odgovarjajočih laboratorijih v Los Angelesu. Satelit vsebuje tudi poseben a-parat «Lokalizator», ki je podoben televizijski kameri in ki lahko s pomočjo sistema točk in črtic oddaja približno sliko sistemov opazovanih oblakov.
3. Lokalizacija mikrometeo-ritov, ki jih satelit sreča na svoji poti.
4. Proučevanje pogojev ra-diofoničnih transmisij i zelo velikih višin.
Novi satelit opazujejo s posebnim ogromnim radioteleskopom iz Jodrell Banka v Angliji in z manjšimi radioteleskopi na Havajskih otokih, Singapurju in v Cape Canave-ralu.
Raketa, s katero so novi satelit izstrelili, ima tri dele; prva dva vsebujeta tekoče gorivo, tretji pa irdo. Raketa je dejansko izpopolnjena kombi-
nacija izstrelka «Thor Able«, s katerim so izstrelili 11. oktobra lam znani satelit »Pioneer I« do višine 113.120 km. Izstrelek meri 27,45 m.
Sam satelit meri v premeru 66 cm brez »palet« iz plastike, od katerih meri vsaka 129 kv. cm in je 73,66 cm visoka.
Novi satelit je že dvanajsti Zemljin satelit, če ne štejemo dveh sončnih satelitov (enega sovjetskega, enega ameriškega), ki pa sta že izginila. To bo šesti satelit, ki kroži okrog Zemlje. Štirje ameriški in en sovjetski satelit so namreč še vedno v svojih orbitah. Zato Američani sedaj pravijo, da imajo — kar se števila tiče — prednost Priznavajo pa Sovjetski zvezi, da je bila prva, ki je	(4.	oktobra 1957);
izstrelila prvi umetni satelit, «Sputnik 1»	in	da	je do	se-
daj izstrelila tudi najtežji satelit, ki je tehtal okrog 1.500 kilogramov.
V oktobru nameravajo A-meričani izstreliti že en umet. ni satelit, nekaj tednov nato pa še celo	vrsto	drugih.	Ti
sateliti bi krožili najprej o-krog Marsa	ali	pa	okrog	Ve-
nere, nato pa v dvojni orbiti Sonce - Luna.
iiiiiiiiiiiMtiiiiiHiiiHiitiHtifiiiiiimmmiiiiiiiiniiiintitiiiiiiiiiiiHiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitmtmtiiN
0 raketah «Thor» v Veliki Britaniji
Britanska vlada zanika, da bi kaj protestirala v VVashingtonu zaradi odkritij neke ameriške revije
V odprtem balonu v višini 12000 m
RAPID CITY (Južna Dakota), 7. — Ogromen plastičen balon je danes letel čez Južno Dakoto s hitrostjo okrog 100 km na uro ter v višini 12.000 metrov. V odprti gondoli stu bila dva človeka, ki sta hotela fotografirati Sonce. Balon pripada uradu za pomorske raziskave in je bil spuščen v zrak z zamudo enega tedna.
V gondoli je bil častnik Mal-colm Ross ter znanstvenik s koloradske univerze Robert Cooper. Moža sta oblečena v posebna oblačila, ’ki ju ščitijo pred mrazom. Ta namreč lahko doseže v tej višini 50 do 60 stopinj pod ničlo.
MIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIlnllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIMIIIMIIIIIIMIIIIIIIMIIIIIIIMIIIIIIIlilIllHiiiiiiiiiiiHiiiNIIIIMIMIIHMIMIM
Elizabeta	II.
še tudi tretjega
LONDON, 7. — Precej slahe volje je povzročil v angleških uradnih krogih članek ameriške revije »MisšileS and Roc-kets«, ki je objavila razne podrobnosti o jedrskih izstrelkih »Thor«, ki so postavljeni v An-gliji.
Revija je napisala, da je prva bri.anska baza takih izstrelkov že stopila v operativno fazo in bi lahko stopila v akcijo v 15 minutah po vzbu-ni. Tri druge baze, ki bodo prav tako opremljene z raketami «Thor», pa bodo pripravljene še pred Koncem leta; v vsaki bo po IS raket, Te baze se nahajajo v Feltvvellu (Norfolk), ilelmsiveilu (Luncashi-re) in v Driffieldu (vzhodni Yorkshire). Končno je revija navedla še razne podrobnosti o delovanju teh baz, ki so jih doslej imeli v Angliji za tajnost.
Laburistični «Daily Herald« je napisal, da je britanska vla. da zaradi teh objav energično protestirala v VVashingtonu, zlasti zato, ker so na ta način kršeni predpisi o varnosti, ki so v veljavi med obema državama, in ker je članek lahko škodljiv v sedanjem trenut. ku pogajanj. Britanska vlada je še zlasti tudi jezna zaradi trditev, da lahko britanska prva baza stopi v akcijo po 15 minutah.
List «New Chronicle« piše, da je ta trditev popolnoma ne.
ravnatelji angleških dnevnikov danes vabljeni v Buckinghamsko palačo, se je vedelo, da je treba pričakovati kakega važnega sporočila. Toda kot je vedno ob takih prilikah, se je že v naprej skoraj z gotovostjo vedelo, kaj bo to sporočilo. In res je bilo objavljeno poročilo po običajnem obrazcu, ko Buckinghamska palača javlja bližnji veseli do-totlek na angleškem dvoru
Roročilo pravi, da kraljica ne bo več opravljala javnih obveznosti. In zato ji je zelo žal, da ne bo mogla v prihodnji jeseni obiskati, kot je bilo v načrtu, Zahodne Afrike, kar bo mogoče navdalo z obžalovanjem mnoge njene podložnike v Gani, Sierri Leone in v Gambiji. Njenemu Veličanstvu kakor edimburške-mu vojvodi je tudi žal, da ne bosta mogla v prihodnjem tednu obiskati Šetlandskih otokov. Osebni zdravniki kraljice, ki so jo obiskali po njenem povratku iz Kanade, so ugotovili, da je v zelo dobrem zdravstvenem stanju. — Poročilo je treba res sprejeti kot neko tradicionalno formulo, ker sicer bi lahko bilo ne več samo smešno temveč že kar neokusno.
Kraljica, ki se sedaj nahaja v Balmoralu v Škotski, se bo baje vrnila v London šele pro-VIENTIANE, 7. — Poročilo ii sredi septembra. Kljub te-generaimega štaba Laosa jav- mu pa bo baje vendar spreje-
LONDON, 7. — Ko so bili j la predsednika Eisenhovverja,
ko bo prišel v London. Prvot no se je mislilo, da bi bil njegov obisk »državni obisk«, sedaj bo pa samo «uradni obisk«, kar pomeni, da je kraljica o-svobojena vseh niti ne tako neznatnih težkoč ceremoniala.
Značilno je, da so francoski listi prinesli vest o nosečnosti kraljice Elizabete II že tedaj, ko je ona bila na obisku v Kanadi in se je nekajkrat nekoliko slabo počutila. V tistem času so uradni predstavniki dvora — naj so kaj vedeli ali ne — gladko zanikali vesti francoskih listov. Kraljica pa je zaupno o svojem stanju poučila ministrskega predsednika Kanade Diefenbakerja, še preden je odšla na pot. Die-fenbaker je bil takoj pripravljen, da se obisk preloži ali primerno skrajša.
Po povratku iz Kanade pa je Kraljica obvestila o svojem stanju najprej člane družine in najbolj zaupne osebe na dvoru. Vendar pa je bilo vsem naročeno, naj o zadevi ne govore. Med prvimi, ki so bili zelo zaupno obveščeni, je bil tudi ministrski predsednik Gane Nkrumah, Zdelo se je potrebno obvestiti ga že zaradi tega, da se ne bi v Gani še naprej pripravljali na obisk kraljice Elizabete brez potrebe.
Zasebni zdravnik kraljice, lord Evans, je odpotoval na počitnice v Baden Baden v Nemčiji, po čemer se lahko
tolmači — in to je lord Evans tudi sam poudaril — da je zdravstveno stanje kraljice v najlepšem redu. Pričakuje se. da bo kraljica rodila v fe-brarju, ne ve se pa, kje bo porod. Toda to je končno vseeno, kajti po tradiciji se ho vest o rojstvu zvedela najprej prav pred Buckinghamsko palačo Po stari navadi bo namreč neki dvorni služabnik prinesel listek in ga pribil na vrata Buckinghamske palače, ne glede na to, kje bi se tedaj nahajala kraljica. Se nekoliko prej pa bo neki dvorni služabnik v livreji prišel k stražniku pred palačo ter mu na uho zašepetal vest o veselem dogodku, stražnik pa bo potem vest razglasil dalje.
Po 102 letih je sedaj prvič, da bo kaka angleška kraljica za časa vladanja rodila. Najmlajša hči kraljice Viktorije Beatrice se je rodila 1. 1857, poslednji moški, ki se je rodil kaki angleški kraljici, pa je bil osmi otrok kraljice Viktorije, vojvoda Leopold, ki se je rodil 1. 1853. Kraljica Elizabeta in vojvoda Edimbur-ški imata dva otroka, prestolonaslednika Karla (11 let) in princeso Ana (9 leO. Kraljica ima sedaj 33 let, njen mož pa 38. Poročila sta se 1. 1947.
Če bo prihodnji otrok moški, bo takoj prevzel drugo mesto v nasledstveni lestvici, takoj za princem Karlom in pred princeso Ano, .
točna, ker bi v resnici omenjena baza potrebovala več ur časa, preden bi lahko stopila v akcijo. Kot zatrjuje ta list, se je britanska vlada odločila, da ne postavi baze v tako pripravljenost; to so sicer zahtevali ameriški poveljniki, toda britanska vlada je to zahtevo odbila. Razen tega pa na raketah ni jedrskih konic. Britanska vlada je hotela s tem, da za sedaj še ni postavila baz v operativno stanje, prispevati k mednarodnemu pomirje-nju ter napraviti ugodnejšo atmosfero za pogajanja med Zahodom in Vzhodom,
Predstavnik Foreign Officea pa je kategorično zanikal vesti, da bi britanska vlada kaj protestirala v Washingtonu za. radi odkritij, ki jih je neka ameriška revija objavila o ba. zah za rakete tipa »Thor« na britanskem ozemlju. V krogih blizu ministra Selwyna Lloyda označujejo za »absurdne« vesti, da je to vprašanje sprožil sam Seliv.vh Lloyd med ženev. sko konferenco y svojih razgo. vorih z državnim tajnikom Herterjem.
Borba» o protestu iz Monrovije
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 7. — Narodi Jugoslavije so vedno z velikim razumevanjem gledali na borbo drugih narodov za neodvis, nost in svobodo. Njihove simpatije so bile vedno na strani teptanih narodov, na strani borcev za svobodo, za njihovo sožitje med enakopravnimi, svobodnimi narodi.
Jugoslovanska javnost je tudi danes, ne glede na tradicionalno prijateljstvo, ki veže Jugoslavijo na Francijo, odločno na strani alžirskega Ijud" stva v borbi za svobodo, na strani narodov Afrike, katerth zastopniki so se te dni zbrali v glavnem mestu Liberije, v Monroviji, od koder so ponovno sporočili Parizu, da je edina pot za rešitev alžirskega vprašanja pogajanja z zastopniki alžirskega ljudstva in odločno protestirali proti namenu Francije, da Saharo uporabi kot jedrski poskusni poligon.
B. B.
FLRJ - Bolivija
LA PAZ (Bolivija), 7. — Jugoslovanska misija etobre volje je prišla včeraj v glavno mesto Bolivije. Člani misije so se udeležili danes otvoritvenega zasedanja novega kongresa, na katerem jih je pozdravil predsednik republike Sules Zuazo. Udeležili so se tudi sprejema, ki ga je priredil predsednik republike ob nacionalnem prazniku Bolivije.
——«» -----
RIM, 7. — Z letalom je odpotovala v Moskvo Giulietta Mašina. Na moskovske film-skem festivalu je namreč na programu tudi Fellinijev film «Kabirijine noči«, v katerem igra Mašina glavno vlogo.
PRIMORSKI DNEVNIK
— 2
8. avgusta|
Vreme včeraj: Najvišja tempe-ratura 28.0, najnižja 19,8. ob 17. uri 27,1, zračni tlak 1016,3 pada, veter zahodmik 16 km, vlaga 65 odet., nebo 5 desetin oblačno, morje rahlo razburkano, temperatura morja 24,5 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, SOBOTA, ». av*u5“
Miran	a
Sonce	vzide	ob 4,55	in	zato«
19.25.	Dolžina dneva	H-J“- .,
na vzide ob 9.8 in zatone od > Jutri, NEDELJA, 9. avl««* Janez	.»-**<
Po nepotrjenih vesteh iz Bitna
Vlada bo predložila zakonski ukrep za dopolnitev področnega proračuna?
Podatek naj bi znašal 2.700.000.000 lir, s čimer ne bo dosežena vsota prejšnjega proračuna
Maja meseca je vse tržaško prebivalstvo vznemeriila vest, da je vlada znižala proračun izdatkov za tržaško področje od običajnih 22 milijard na 12 milijard lir. Pri tem so sicer govorili samo'o treh milijardah in pol znižanja, ker sd vračunali, med izdatke .tudi 6 in pol milijarde lir iž znanega načrta izrednih del v višini 45 milijard, čeprav je bila prej ta postavka ločena od proračuna.
Takrat je protestiralo vse tržaško javno mnenje z raznimi gospodarskimi združenji vred in je minister Tambroni obljubil, dia bodo stvar popravili pri določanju neposrednih izdatkov posameznih ministrstev. Sedaj poročajo iz Rima, da naj bi vlada predložila zakonski ukrep za spremembo proračuna za finančno leto 1959-1960 v zvezi z avtonomnimi izdatki vladnega komisariata v Trstu.
Taiko naj bi vlada neposredno prevzela vse stroške za taborišče tujih beguncev v Trstu. Poleg tega naj bi zakladno ministrstvo poskrbelo za spremembo proračuna, tako da bi nakazali 2.700.000.000 lir dodatka. To spremembo bodo predložili parlamentu po počitnicah.
Tudi če bodo v parlamentu izglasovali ta dodatek, bo avtonomni proračun za izdatke tržaškega področja še vedno prizadet in ne bo dosegel prejšnjih 22 milijard, ker smatra vlada omenjenih 6,5 milijarde za dela v okviru zakona o 45 milijardah kot del tržaškega proračuna. Zato bo kri-
vica, ki je bila s tem storjena Trstju, le delno popravljena.
Palamara obiskal industrijsko pristanišče
komisar dr. Palgmara, ki ga
je spremljal dr De Giorgi, obiskal nekatare tovarne, ki so v gradnji v žaveljskem industrijskem pristanišču. Vladni komisar si je najprej o-gledal tovarno «Pettinatura Triestina« skupine Snia Visco-sa, kjer so pred kratkim razširili obrate. Tovarna se razteza na površini 15.000 kv. m in zaposluje 160 delavcev. Proizvodnja znaša 320.000 kg kamgarna iz umetnih in sintetičnih vlaken. Dr. Palamara si je ogledal tudi novo tovarno podjetja Fil Snia, ki zavzema površino 25.000 kv. m. Ko 'do tovarna končana, bo ena izmed najbolj modernih te vrste v Evropi. Tovar-
na bo proizvajala predivo, vrvi, kamgarn iz volne in u-metnih vlaken in bo zaposlila najprej 250 delavcev; ko bo obratovala v polnem obsegu, pa 400 delavcev. V tovarni bodo namestili stroje iz Italije, Belgije, Nemčije, Švice in Francije.
Končno je dr. Palamara obiskal še tobačno manufakturo, ki bo zavzemala površino 60.000 kv m in bo zaposlila 800 delavcev. V vseh tovarnah so sprejeli dr. Palamaro najvišji predstavniki omenjenih podjetij v Trstu.
—_«»—
Sestanek odbora sindikata pleskarjev
Drevi ob 18. uri bo v Ulici Pondares 8 sestanek odbora sindikata pleskarjev in dekoraterjev, koordinacijskega odbora kategorije in predstavni-
kov delavcev, ki so se udeležili pogajanj za sklenitev pogodbe do nedavni stavki. Na sestankp bodo razpravljali o položaju, ki je nastal v zvezi z aplikacijo omenjene pogodbe.
Združenja delodajalcev so namreč pri uresničenju pogodbe zopet zavzela trdovratno stališče in prišlo je do spora glede doklade za delovno obleko vajencev. Predvčerajšnjim je bil glede tega tudi sestanek na uradu za delo, na katerem pa m prišlo do sporazuma. 11. avgusta ob 18,30 pa bo v Ul. Duca d’Aosta enotna skupščina, na kateri bodo predstavniki obeh sindikatov orisali delavcem položaj.
Seja občinskega odbora
Včeraj je bila seja tržaškega obč. odbora, na kateri so odobrili izdatke za redno in izredno vzdrževanje nekaterih šolskih poslopij. Tako so odobrili 1.500.000 lir izdatka za popravila telovadnice v strokovni šoli »Gui-djo Brunfier«, ,650.000 lir za popravila v šoli v Ul. Manzoni, 685.600 lir za strokovnih gos' mako šolo, 500 tisoč lir za slovensko šolo v Križu, 1.600.000 lir za popravilo telovadnice v osnovni šoli pri Sv. Soboti, 430.000'lir za popravila v šoli »Silvio Ben-Co», 900.000 lir za popravilo stranišč v šoli «G. Brunner«, 1.278.964 lir za brezplačna zdravila za občinske reveže. Nadalje so odobrili manjše vsote za popravila nekaterih občinskih poslopij in za ureditev grobov 207-448 na pokopališču pri Sv. Ani.
._«» ----
Pogajanja za sklenitev pogodbe za kovinarje
Od 10. do 31. t. m. bo Tržaški skermografski center na Trgu Sansovino štev. 3 odprt za javnost samo od 9. do 11. ure, im sicer le za nujne primere.
Iz Rima poročajo, da se je zaključilo tretje zasedanje pogajanj za sklenitev vsedržavne pogodbe kovinarjev. Dosegli so sporazum glede akordov in delovnega urnika delavcev in uradnikov. Pogajanja se bodo nadaljevala 8., 9. in 10. septembra.
Okrožnica ministra za javna dela
Kršilci cestnega zakonika bodo odslej strogo kaznovani
Od jutri dalje bo ob prazničnih dneh po vseh cestah, ki so namenjene javnemu prometu, prepovedan promet s težkimi tovorniki in sicer med 7. in 22. uro
PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO!
Minister za javna dela To-
gni je izdal novo okrožnico, v kateri ugotavlja, da se je mesec dni po uveljavitvi novega cestnega zakonika število prometnih nesreč zmanjšalo, kar pa še ne pomeni, da se nova določila tudi v celoti izvajajo. Toda sedaj je že prišel čas, pravi minister v svoji okrožnici, da se lahko zahteva spoštovanje zakona v ce,loti, brez popuščanja in usmiljenja, ki ni več na mestu.
Minister nato navaja nekatera najvažnejša določila, za katera je praksa pokazala, da se ne upoštevajo, oziroma da se premalo upoštevajo, To velja v prvi vrsti za nespoštovanje onega določila novega cestnega zakonika, ki predpisuje omejeno hitrost skozi naselja. Minister Togni pravi, da vozači še vedno drvijo skozi naseljene kraje, čeprav je zna. no, da je prav to eden od glavnih vzrokov številnim nesrečam. Zato naj agenti prometne policije na.istrože na-
stopijo proti vsem, ki tega določila ne bodo upoštevali in se temu primerno ravnali.
V okrožnici minister nadalje zatrjuje, da vozači sploh ne upoštevajo signalov »Stop« in da vožijo preko njih skozi križišča tudi ob tihem privoljenju stražnikov oziroma prometnikov. Tudi s tem kršenjem cestnega zakonika je treba prenehati, saj se ve, kako nevarna so križišča, ki jih prečkajo motorna vozila.
Nadalje se poudarja nujnost odprave hrupa, zlasti v nočnih urah, ki ga še posebno povzročajo motorna vozila na dveh kolesih. Od motoristov se zahteva ,da spoštujejo zakon, da vozijo motorje tako, da z njimi ne motijo javnega miru. To je zadnji poziv motoristom, kajti odslej bodo začele padati hude kazni: v najbolj hudih primerih jim bodo omejili pravico do svobodne vožnje.
Toda motoristom velja še drugo opozorilo. Ne povzročajo samo prevelikega rupa. kaj-
iiiiiiiiiiiiHiiiitMiiiiiiiHiiiiiiniiiiiiii<iiiiHiiiiiiiMiiiiiiiMiiHiiiimiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiHMHiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiniiimiumNumiiiiiiniiiiiiuim»i:iiiiiiiiiiinmiiiimiiiiiii'ui»iiiiiumii»’»'lllllllllllllllllllllHIIIIIIIM‘
Stavka v Delavskih zadrugah se nadaljuje
Po objavi 152 odpustov i Felszegy
Po mnenju sindikatov odpusti niso upravičeni
Ladjedelnica ima v qradnji še dve ladji, od katerih ima ena veliko tonažo - Industrije! so namenoma sklicali sestanek s sindikati v dneh, ko bodo šli vsi ladjedelski delavci na dopust
Vqeraj sta se sindikata kovinarjev. CGIL m CISL obrnila na Urad za delo s prošnjo, -naj posreduje glede lo2 odpustov v ^adjedglnici Feljzegy, tako da'bi jih omožili Vsaj- do septembra, kajti v. pdnedeijek 10. avg;ušta pojdejo vsi delavci te ladjedelnice kakor v vsej ladjedelski industriji na dopust ter ne bodo mogoča pogajanja, ker se sindikati ne bodo mogli posvetovali, z delavci. Med. tem pa je Združenje industrij-cev skiicalo za torek U- t- m-ob 17. uri na svojem sedežu sestanek predstavnikov sindikatov in podjetja. Takrat pa bodo delavci že na dopustu in sindikati bodo imeli omejeno možnost pogajanj, kar je tudi v nasprotju z delovno po. godbo. Zato kaže, da so indu-strijci namerno zavlekli sklica, nje sestanka.
Sploh pa sindikati menijo, da odpusti niso upravičeni, saj ima ladjedelnica v gradnji še dve ladji, od katerih ima ena veliko tonažo. Pri stvari pa je treba upoštevati tudi
gospodarski položaj Milj in socialno plat odpustov. To je poudarila tudi miljska Delavska zbornica CGIL. in prav gotovo bo zavzel do tega v kratkem svoje stališče tudi odbor za obrambo miljskega gospodarstva. Ta odbor se je sestal tudi ob zadnjih odpustih v Felszegyju v marcu in opozoril javno mnenje na resni gospodarski položaj miljske občine, ki je bila hudo prizadeta tudi ko so ladjedelnico Sv. Roka spremenili v podružnico Tržaškega arzenala za popravljanje ladij.
Sindikati seveda ne pričaku. jejo kdove kakšnega razumevanja ravnateljstva ladjedelnice Felszegy, toda če bo vse miljsko prebivalstvo odločno nastopilo in bodo miljske delavce podprli vsi delavci našega področja, bo moralo tudi podjetje upoštevati pritisk javnega mnenja. Ro drugi stra. ni pa bi morale posredovati tudi oblasti, saj je brezposelnost zlasti v Miljah že dovolj velika.
Nesprejemljivi predlogi ravnatelja urada za delo
Tudi včeraj so bile vse prodajalne zaprte . Na delo so prišli samo štirje funk-cionarji ravnateljstva - Urad za delo hoče rešiti prestiž komisarske uprave
HiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMHiiminmiHiiMHHiiinHlttMIlMiiiiMiiiiiiimiiiniiiiiiiiuimniiiMimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiimi
Nesreča na delu ne počiva
Včeraj so sl trije delavci poškodovali prste na rokah
Opekel se je z vročim katranom, ki ga je hotel pretočiti iz avtocisterne v sode
Brž ko je 60-letni Mario Smerdel iz Ul. del Prato, ki je zaposlen v tovarni asfalta Panfili v Ul, Rio Primario, odpri zaklojko odvodne cevi »vfocisterne,: je brizgnilo vanj nekaj vročega katrana, katerega bi moral pretočiti 'z vozila v pripravljene posode.
Delavec je bil v tem trenutku ves črn in kar je bilo najhuje, ga je precej peklo po vratu in levem ramenu ter po desni roki. Ker so bile bolečine neznosne, se je Smerdel odpravil z rešilnim avtomobilom Rdečega križa v bolnišnico, kjer so mu zdravniki po nudeni prvi pomoči priporočili, da bi ostal pod njihovim nadzorstvom na dermatološkem oddelku. Delavec je seveda privolil, ker pač upa, ua ga bodo zdravniki kmalu ozdravili.
Skoraj gotovo je, da bi se 23-letni Mario Labinaz iz Ul. delle Docce z večjo pazljivostjo med delom izognil nezgodi, ki se mu je včeraj pripetila v prvih popoldanskih Urah. Labinaz je delal v tovarni »Unicarta«, ki je žaveljskem industrijskem pristanišču in njegova naloga je bila nadzorovati delovanje nekega stroja. Pri tem pa se je preveč približal z levo roko stiskalnici, ki mu je stisnila prstanec in mezinec. V bolnišnici, kamor se je odpeljal z rešilnim avtomobilom, so mu poleg ran na obeh prstih ugotovili tudi verjetne mišične pdškodbe, zaradi česar so ga morali s prognozo okrevanja v 10 ali 20 dneh sprejeti na II kirurškem oddelku.
Attilio Bortolotto iz Ulice Monastero v Ogleju je moral tudi v bolnišnico, ker je imel globoke rane na vseh prstih leve roke. /.ato so tudi njega pridržali na II. kirurškem od-delku, kjer se bo moral žara-viti 20 ali v najslabšem primeru celo 50 dni.
Po njegovih izjavah sodeč se mu je nezgoda pripetila v notranjosti gradbišča v Devinu, kjer gradijo novo hiso Oglejčan je hotel z žago na •lektrični pogon prerezati desko, a namesto v les, se mu je ostro rezilo zasadilo prste.
Zvečer so pripravili posteljo na istem oddelku tudi 28-letnemu Klavdiiu Streklju Ul. Scala Santa, ki m je
trgovini x jestvinami na Trgu Barbacan, med čiščenjem strojčka za rezanje salame odrezal zadnji členek sredinca leve roke.
Ponesrečeni prodajalec je moral poklicati osebje Rdečega križa, ki ga je naložilo v rešilni avtomobil in ga odpeljalo v bolnišnico, kjer bo ostal mesec dni.
Prometna nesreča
polnočjo
Pol ure	_
sprejeli v bolnišnico 30-1 et ne ga Elisea Dringertarj* i* Ul. Mazzini, ki ni vedel povedati, kako se je ranil po čelu, nosu in komolcih. Moža ao pridr-
žali I prognoza okrevanja v 10 dnah na opasovalntm oddelku.
Agenti prometne policije pa so povedali, da še je Pringer-tar vozil z motornim kolesom
po Ul. Flavia proti mestnemu središču. Pri gostilni, ki je v hiši št. 30, pa ga je šofer nekega trokolesnega poltovorni-ka podrl na tla. Slednji je bil tako nesramen, da je nadaljeval pot in ni nudil, kot bi bila njegova dolžnost, pomoč ranjencu. Policija je uvedla preiskavo.
  «!>------
Cene «patentinov»
Inšpektorat za civilno^ moto-rigacijo pojasnjuje, da nove šoferske knjižice (patdnnnij ne bodo veljale 2230 lir, temveč 600 lir. Le v primeru zapadle veljavnosti, to je, če so knjižice stare več kot deset let, se cena novim povišš ha 1080 lir, ker je v ceno vključena tudi taksa za zdravniško potrdilo.
Tudi včeraj se je ves dan strnjeno nadaljevala stavka
vseh uslužbencev Delavskih zadrug. Prodajalne so bile vse zaprte, na delo pa so prišli samo 4 funkcionarji ravnateljstva. Stavkalo i« torej nad 99 odstotkov vseh uslužbencev.
Včeraj ob 9. uri predpoldne so se predstavniki obeh sindikatov sestali s funkcionarji urada za delo. Ti so predložili sindikalnim predstavnikom predlog z naslednjimi tremi točkami;
1. Prispevek uslužbencev za menzo se bo zvišal od dosedanjih 80 lir na 140 (podjetje zahteva 160 lir).
2. Nova cena se bo računala od 1. oktobra dalje namesto od 1. avgusta, kot zahteva podjetje,
3. Urad za delo bo sklical do konca meseca avgusta obe stranki, da bosta razpravljali o zahtevi sindikatov po raztegnitvi 2,5-odstotnega zvišanja plač za uslužbence Delavskih zadrug, kar so uveljavili že v vsem trgovinskem sektorju.
Sindikata sta takoj proučila predloge urada za delo in postavila naslednji protipredlog:
Urad za delo bo do konca avgusta sklical stranki, da bosta razpravljali o zahtevi po zvišanju plač, ki so jo postavili sindikati, in o zahtevi ravnateljstva, da zviša ceno menze. Sprejetje te obveznosti po pomenilo prekinitev stavke in preklic sedanjega e-nostranskega zvišanja cen menze.
Popoldne ob 17. uri so se predstavniki sindikatov in tirada za delo zopet sestali. Ravnatelj urada za delo je namerno ignoriral protipredlog sindikatov in je vztrajal, naj sindikalni predstavniki sprejmejo predloge, ki jih je sestavil urad za delo. Sindikalisti pa so odločno zavrnili te predloge ter protestirali proti ravnanju ravnatelja tirada za delo, ki je postavil vso stvar tako, da bi rešil prestiž vodstva Delavskih zadrug, hkrati pa se ni niti zmenil za argumente sindikalnih predstavnikov.
Spričo tega ni preostalo drugega, kot da se stavka nadaljuje. To so sklenili tudi u-službenci na enotni skupščini, ki je bila na sedežu stare Delavske zbornice CISL v Ul. Duca d’Aosta in na kateri so jim sindikalni predstavniki o-risali potek razgovorov na u-radu za delo. Uslužbenci so tudi poudarili, da mora vodstvo zagotoviti, da se Delav-
ske zadruge ohranijo v sedanjem obsegu, bodisi kar se
tiče vseh prodajaln in obratov bodisi glede števila zaposlenega osebja.
a  as-----------
Pazite na tatove
Neki skrivnostni tat, ki je verjetno v posesti cele serije ključev, je v preteklih dneh kot nepovabljen in nezaželen gost. obiskal dve stanovanji v Ul. Carducci št. 2.
Tat je seveda iskal denar in ko si je tega nabral, si je prisvojil tudi zlatnine. V stanovanju Giovannija Cicina je skrivnostni tat toliko časa nemoteno brskal, dokler ni našel v predalu omarice skrinjo, kjer je gospodar hranil 15.000 lir, ženski prstan in žensko zapestnico. Vse to je pobral in s tem povzročil Cici-nu približno 80.000 lir škode.
Več sreče je imel zmikavt v stanovanju Marije Jerič por. Raguzzi. Zenska je svojo denarnico, v kateri je bilo 100 tisoč lir, skrbno skrila med
mm
m
Zato, da so napravili novo plesišče na Hribenci pri Zu-brežcu, so morali domači fantje klepko pljuniti i> roke. Treba je bilo najprej izkopi/ti kakih 2 5 kub. metrov vi zemlje, potem prostor zrav-
nati, i/u zvaljati, posuti z o-poko in spet valjati, da bo raven, trd ko cement in gladek. Fantje namreč prirejajo jutri tradicionalni ples, ki se bo začel ob 20. uri in bo tra-
jal do 24. ure, v ponedeljek zvečer pa bo ponovitev. Igral bo dolinski kvintet in fantje, ki jih vidimo na sliki pri gradnji novega plesišča, vabi jo vse meščane in okoličane da jih obiščejo.
svežimi rjuhami v omari, a tat je dobro vedel, kje je treba iskati in verjetno se dolgo ni zamudil v stanovanju Zadovoljil se je z najdeno vsoto in se pravočasno umaknil iz stanovanja.
Okradencema ni preostalo drugega kot tatvini prijaviti policijskim organom, ki bodo skušati s preiskavo odkriti nesramnega ljubitelja tujega denarja in zlatnine.
S 30 lirami se človek pripelje s tramvajem še kar daleč. Antona Ruzzierja iz Ul. Scala Santa pa je stala dosti krajša vožnja nič manj kot 20.000 lir. To je škoda, ki jo je Ruzzier utrpel, ker mu je neznani a spretni žepar zmak-nil iz žepa listnico, kjer je ljubosumno hranil denar. To se je pripetilo med vožnjo v tramvaju št. 6 in ko se je Ruzzier zavedel tatvine, je bil tat verjetno že daleč in je morda prešteval «težko» prislužen denar. Razočarani in žalostni Ruzzier je stopil do komisariata v Barkovljah, kjer je tatvino prijavil.
IIIIIIIIIIIIIIHIIHIIIIIIIIMIimilllMIIIHIIMIIIIIIHiailllllllllllllllllllHIIIHIIIIIIIIIIIIItlllllllllllltlim
25-odstotno zvišanje telefonskih tarif
Dekret o zvišanju bo stopil v veljavo 1. oktobra, kot je to včeraj sklenil medministrski odbor za cene
Medministrski odbor za cene je včeraj sklenil zvišati telefonske tarife za 25 odstotkov. Seji odbora za cene je predsedoval minister za industrijo in trgovino Colombo. Odbor je proučil predloge o zvišanju telefonskih tarif o-srednje komisije za cene, ki se je že svoj čas izrekla za zvišanje tarif.
Po sklepu medministrskega odbora za cene, bo zvišanje telefonskih tarif stopilo v veljavo 1. oktobra letos. Podrobnost o zvišanju tarif bodo določili s posebnim dekretom.
Agencija ANSA poroča, da so telefonske družbe zahtevale mnogo večje zvišanje telefonskih tarif, kot jih je določil medministrski odbor. Obenem pa pravi, da so bila zvišanja na posamezne kategorije tako razdeljena, da ne bodo mnogo obremenila male naročnike in manjša omrežja.
Poleg tega pa je medministrski odbor sklenil znižati prispevek za namestitev telefonskih zvez za naročnike, ki stanujejo izven mestnega telefonskega omrežja od 75 do 25 odstotkov. Tudi tarife notranjih telefonskih naprav so bi-le znižane. Glede medkrajevnih tarif pa so določili enotno tarifo 30 lir za enoto za medkrajevne razgovore med sosednimi medkrajevnimi o-mrežji. Določili so tudi enotno tarifo za razdalje nad 600 km (do sedaj je bila enotna tarifa za razdalje nad 1000 km). Poleg tega pa so ukinili dodatek za zelo nujne pozive.
Hkrati pa poročajo, da so se telefonske družbe obvezale, da bodo v prihodnjih petih letih investirale 323 milijard lir za razvoj, okrepitev in izboljša nje vsedržavnih telefonskih naprav.
 «» ------
Največ nesreč povzročajo skuteristi
Čeprav je obmorska cesta še kar široka in tudi pregledna se je neki vespist zaletel v
zadnji del avstrijskega avta, s katerim je lastnik zavil proti hotelu v Grljanu. Na cesti je bilo praktično le zadnjih 60 cm vozila, in prav v tega ie 29-letni uradnik Roberto Mas-sitti iz Ul. Aldraga silovito treščil. S seboj je potegnil na tla, kamor se je zvrnil skupno z vespo, tudi 19-letnegu dijaka Giuliana Rediva lz Ul, MadO-nizza, ki se je peljal na drugem sedežu skuterja. Fanta
sta vozila po obmorski cesti in sta bila namenjena v Trst. Z nasprotne strani je privozil s svojim avtom 22-letni avstrij. ski državljan Johan Seivel iz Weinitzena in ker je bila cesta prosta, je zavil na levo proti hotelskemu parkovnemu prostoru.
Ker sta se šofer in potnik vespe pri padcu potolkla so ju z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico, kjer so Massitti-ja zaradi številnih odrgnin po čelu in glavi ter predvsem zaradi zloma piščali desne no ge pridržali na ortopedskem oddelku. Massitti ho moral tako počivati najmanj 40 dni, medtem ko bo Redivu dovolj 10 dni domače nege. Temu so namreč razkužili le nekaj o-drgnin po čelu, obrazu, rokah in nogah.
OPERETA
Novo cine 16.00 ((Heroji
Danes ob 21, uri bo zaključna predstava X. operetnega festivala na gradu Sv. Justa. Predvajali bodo ameriško komediijo *Kiss me, Kate!*.
Prodaja vstopnic v Pasaži Protti.
it
legendi).
Odeon. Zaprto.
Radio. Zaprlo.
letni Arena dei Flori «Ponos in strast«, c. Loren, F. Sinatra. « Arena Diana 20.00 in 4 -min miljenček«, M. n ( Schoener.	....	-iJ
KINO
D
Ariston 20.15 »Nasilni >o0 j Ford, B. StanwycX, h ;
ti izkazalo se je, da so od vseh kategorij vozačev motornih vozil najbolj nedisciplinirani, in sicer tako v mestu kot na zunanjih cestah. Mnogokrat je videti, kako motoristi vozijo po cestah neuravnovešeno, kako nepravilno prehitevajo in kako hitro vozijo, kar povzroča stalno nevarnost za nesrečo, katere žrtev postanejo po navadi sami.
Potem je treba spregovoriti nekaj besed o pešcih, ki predstavljajo številčno najmočnejšo kategorijo ljudi, ki se poslužujejo cest. Ti so najbolj izpostavleni in nezaščiteni, a tudi ranljivi. Nov cestni zakonik jim posveča nekaj kratkih, a zato jedrnatih predpisov. Tu je treba poudariti, da pešci v nobenem primeru ne smejo izrabljati prednosti, ki jim jo nudi prekoračenje ceste v njim določenih prehodih. Zato je treba cesto prekoračiti hitro, že zaradi tega, da se prepreči zataknitev prometa, ki je po zakonu tudi kazniva.
Ministrova okrožnica govori tudi o »atentatorjih na člove ško življenje«, to je o tistih vozačih, ki ponoči ne znižajo velikih luči, ko jim privozi nasproti drugo vozilo. Zato morajo agenti prometne policije posvetiti tem vozačem vso pozornost, namreč v smislu da jih brez usmiljenja kaznujejo, zlasti še, ker gre za vrsto ljudi, ki jim ni mar ne za svoje ne za drugih življenje.
Ze po vsem tem, kar smo doslej navedli, lahko rečemo da bo v tem mesecu število glob, ki jih bo naložila prometna policija, močno naraslo. Dejstvo je namreč, da se v glavnem vsa določila novega cestnega zakonika, ki jih navaja minister Togni v svoji o-krožnici, dejansko ne upoštevajo, kar velja zlasti za motoriste in kamioniste. Zato je e-dini izhod v tem, da vsi vozači predvsem še enkrat pregledajo določila novega cestnega zakonika in da jih potem tudi izvajajo.
Ministrstvo za javna dela pa je v zvezi z izvajanjem novega cestnega zakonika in zlasti še v zvezi z varnostjo prometa na cestah proučevalo tudi vprašanje prevoza in drugega materiala v prazničnih dneh.
Ministrstvo je ugotovilo, da se je v enem letu, odkar veljajo predpisi o prepovedi voženj kamionov po državnih in drugih večjih cestah ob praznični dneh, število prometnih nesreč močno zmanjšalo. Zaradi tega bo ta prepoved o-stala še nadalje v veljavi in se bo raztegnila tudi na vse ostale ceste. Ligotovljeno je namreč bilo, da se je na cestah, kjer je bil promet s težkimi tovornimi vozili dovoljen, zgodilo v tem letu mnogo nesreč in da je bilo ustvarjenih mnogo nevarnih položajev do katerih sicer ne bi prišlo.
Zato je ministrstvo za javna dela z včerajšnjim dnem izdalo navodila vsem prefektom, kako naj izvajajo dekret o uveljavitvi omejitev voženj s težkimi motornimi vozili v prazničnih dneh. Na osnovi teh navodil bodo prefekti morali izdati dekret, s Katerim bo od nedelje 9. t m. orep ivt-dana vožnja tožk!n motornih vr-ril ki so namenjeni prevozu blaga in drugega materiala ob prazničnih dneh. Ta prepoved velja od 7. do 22. ure prazničnega dne. Izjemo tvorijo le ka. mioni, ki prevažajo živila, vendar De ;:nejo imeti s polnim tovorom vred več kot 50 stotov.
Da se bo začel ta ukrep, ki je postal zlasti nujen v poletnem času, takoj izvajati, je ministrstvo za javna dela pozvale vse prefekte, da ne dovolijo nobenih izjem n ;z nobenega razloga.
Ta ukrep ima veljavnost po vsem državnem ozemlju razen na Kalabriji, Sardiniji ter v nekaterih pokrajinah Sicilije.
Excelsior 16.00 «Deklica kavbojske veselice«, M. V. Doren, Richarda.
Fenke 16.00 »Indijanska vojna«. K. L-rsen, B. Ebsen.
Arcobaieno 16.00 «Misteriani». Ci-nemascope, lechmcolor.
Supercinema 16.00 «Med dvema bojnima črtama«, Van Johnson.
Filodrammatlco. Zaprto.
Grattacielo 16.00 «Kako oddati v zakon hčer«. Kay Kendall, Sandra Dee.
Cristado 17.00 »Otok v soncu«, j. Mason, J. Collins, J. Fontaine.
Capltol 16.30 «Tvoja koža žge«, S Boofch, A. Quinn.
Astra Roiano 16.30 ((Mornarjeve obljube«, I. Schoener, A. Cifa-riello.
Aiabarda 16.30 «Sad greha«. John Saxon, Sandra Dee
A'bebaran 16.00 »Človeška zver«. G. Ford. G. Grahame, B. Cravv. ford. Prepovedano mladini.
Ariston lb 00 Glej poletni kino.
Aurora 17.00 (-Kozaški juriš« (po romanu »Tihi Don«),
Garibaldi 16.30 «Johny Concho«, Frank Sinatra, W. Conrad.
Ideale 17 00 «Lovec z Missouri-ja», Clark Gable, R. Montal-ban.
Impero Zaprto.
Italia 16 30 «E1 Hakim«. N. Tiller, O W Fischer in E. Muller.
Moderno 18.00 «Krvava ostroga«. R Taytor, J. London, Prepovedano mladoletnim.
S Marco. Zaprto.
Savona 16.00 »Nevarne zakonske žene«. S. Koscina, R. Salvatori.
Viale 16.00 «Cil j Sanremo«, N. Pizzi, D. Modugno, C. Villa, J De Palma.
Vittorio Veneto 17.00 «Doline tl. sočih gričev«, B. Lee, M. Craig
Massimo 16.30 »Upornica zapa-da«. M. O.Hara, A Nicol
Marconi 20.00 »Robin "".‘-d j dič», A Hedison, ^^
da«, J. Mohaney, - , Secolo (Sv. Ivan) "Vrt*1
doon«, G. Kelly, S. Stadio 20.15 «General sov«, tecnicolor __|n ^
iiiimiiiiiitiiitiiiiiiiiimiiiimiiiiiHiiiiiiitiiitii
IZLETI
Izlet SPD na veliki šmaren in konec avgusta. V petek dne 14. avgusta odhod iz Trsta z avtobusom ob 14.30. uri z avtobusne postaje. Odhod iz Gorice (avtobusne postaje) ob 16.30 uri s prihodom v Bovec ob 19,40. Ob 20.20 pa do Trente s prihodom ob 21,10, Naslednji dan izleti na Triglav, Vršič Križke pode ali na Jalovec. Izlet za imetnike propust-niče,
Povratek v nedeljo 16. avgusta ob 12.30 iz Trente.
V soboto dne 29. avgusta pa izlet na Kanin z avtobusom ob 15. uri, povratek v nedeljo 30. avgusta.
Vpisovanje in informacije Rimski ulici 15-11
( Šolske vesti )
OD VČERAJ DO DANES
VČERAJŠNJE CENE NA TRGU NA DEBELO (V prvem stolpcu sd najnižje cene, v drugem naj-Višje, v 3. prevladujoče) pomaranče;
«ovalne» . j , limone .	...
jabolka;
«I.»	.........
«II.»	, .
189 235 212 59 129 94
brusite % . breskve I. , breskve II. slive . . . . grozdje . . . pesa . . , . kumarice . , čebula . . . . novi fižol , »tročji fižol razna solata meiancane krompir . , paprika . oaradižnik -zeleni radič bučice . . .
71 106 83 47 59 47 24 141	83
83 141 106 15 71	53
24 129 83 94 141 106 40 80 65 24 71 41 29 47	36
94 153 141 77 250 106 50 90 75 12 47 21 36 24 176 24 80 60 400
 	59	141 106
Večina blaga se prodaja po
prevlad, ceni (3. stolpec).
 »»——
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 7. avgusta t. 1. se je v Trstu rodilo 5 otrok, umrlo Je 8 eseh bita pa je 1 poroka, POROČILA STA SE:	pomor,
ščak Giorgio Ucropina in gospodinja Eteanor He!y,
UMRLI RO: 56-letnl Giuseppe, Guštin, 83-lctna Vittoria Hressan por. Llzzi, 88-letna Ersiiia Pavan vd. Bolle, 67-letna Etisabetta
Frausin vd. Cancianl, 84-letna Er-menegilda Alchlno vd. Gualino, 66-letna Francesca Lucchesi por. Ba)da»i, 58-letnl Giuseppe Moli.
terni.
NOČNA SLUŽBA LEKARN v avgustu
Barbo-Carniel, Trg Garibaldi 5;
Eenussi, Ul. Cavana 11; Al Galetu), Ul. sv. Cilln« 36 (Sv. Ivan)! Alla Minerva^ Trg Sv. Frančiška
i ■ Ravasini, Trg LibertJi 6; lekar. Barkovljah in v Skednju,
ni v
Valute
Milan i Rim
Zlati funt Marengo Dolar ... Frank franc Frank švic. Sterling Dinar Šiling
Zlato . . . . Zah n marka
5900,— 4375,— 617,— 126,— 143.— 1725.— 82,-23.75 702 — i 148.
6050,— 4475.— 621.— 128.— I 144.— , 1750—1 85 — 24.25 704,—| 149.—1
tiavnateljstvo Državne trgovske akademije s slovenskim učnim jezikom v Trstu sporoča, da se bodo vpisovanja za šolsko leto 1959-60 vršila po naslednjem razporedu;
od 1. do 30. avgusta vsak ponedeljek, sredo in petek od 10. do 12. ure;
od 1. do 25. septembra vsak dan od 9. do 12. ure.
Potrebna obvestila se dajo v tajništvu zavoda, Piazzale V. Gioberti 4 Tajništvo Državne nižje stro kovne trgovske šole v Trstu (pri Sv. Ivanu) sprejema vpise v vse tri razrede vsak ponedeljek, sredo in petek od 10. do 12. ure.
Za vpis v I. (prvi) razred so potrebne še naslednje listine;
1. Rojstni list,
2. Izpričevalo o preceplje-nju,
3. Izpričevalo o zdravih o-čeh,
4. Zadnje šolsko izpričevalo Ravnateljstvo državne nižje
industrijske strokovne šole v Trstu, Rojan - Ul. Montorsino št. 8 obvešča vse prizadete, da se vrši vpisovanje za vse tri razrede za novo šolsko leto 1959-1960, po sledečem razporedu;
od 1. do 30, avgustS vsak dan od 10. do 11. ure in od 1. do 25. septembra vsak dan od 9. do 12. ure
Posebno opozarja, da za vpis v 1. (prvi) razred so po trebne sledeča listine:
1. rojstni list izdan od ana-grafskega urada; 2. izpričevalo o precepljenju in 3. zadnje šolsko izpričevalo.
Vsa ostala potrebna obvestila daje tajništvo šole Na Državni Višji realni gim naziji s slovenskim učnim je zikom v Trstu, ki ima poleg razredov z znanstvenim učnim načrtom (realnim) tudi popol ne razredne s klasičnim učnim načrtom se vrši vpisovanje za šolsko leto 1959-1960 od 1. av gusta do vključno 10. septem bra vsak dan od 10. do 12, ure v tajništvu zavoda v Ulici Laz-zaretto vecehio 9-II.
Navodila giede vpisovanja so razvidna na zavodovi oglasn deski.
Ravnateljstvo Slovenske nižje srednje šole v Trstu pri Sv Jakobu obvešča starše in u čemce, da se je že pričelo vprio vanje na to šolo od 1. avgusta dalje.
Vsa potrebna obvestila glede dokumentov dobite v tajništvu dnevno od 9. do 12. ure Ravnateljstvo državnega industrijskega strokovnega te čaja v Dolini obvešča, da vrši vpisovanje za vse tri razrede za novo šolsko leto 1959-1960 po sledečem razporedu;
od 1, do 30. avgusta vsak dan od 9. do 11. ure, od 1. do 25-. septembra vsak dan od 9. do 12. ure.
Ostala potrebna obvestil daje tajništvo šole.
Proslava 60-letnice PD «Lipa» v Bazovici bo jutri 9. avgusta ob 16. uri z istim sporedom
son.	„	ve(i!i
aradiso (Ul. Molino a ^
«Karibski ciklon)),
Kc Taylor,
jjooi
ponziana 20.15 ((Zgodb* ^
Valmaura 20.00 ((Toplo Gable, B. Lancast«r, MILJE Europa «Tujec v Foma »Ko heroji Verdt: «Bravados»
■ t i
R A
SOBOTA, 8. avgu*1* 1 J RADIO TRST A
7.00 Jutranja i}si Brezobvezno ,drobiž I« j vsod, 12.10 Za vsaKOE'‘M. 12.45 V svetu kulturE j$ ganski orkester Lenora. ^ 13.30 Lahke melodije. Lij ry James in njegova^,!
15.00 Debussy: Bergai«; , 15.20 Kavarniški kom- r. Makedonske narodne, r-
16.00 Novelist .t*®* a Alver Skrarnni _in jj.,,
plesi,
vela:	«Zaradi	enega	,	j
Sestanek z DomeniroiJij),
gnom, 16.40 Plesna^”^,
Nastop gojencev c e v Trstu, nato Meloo^
ijanskih revij,
najmlajše:
zgodbica, 18.30 Lei* n***
glasovi, 19.00 K° [j,J rajžo gre: 5. oddaja, m sira glasba, 20.00 SPj> ’t((l (len v Italiji, 20.40 SgJ t Vrabec, 21.00 ((Sonči dramatizirana zgooDS, ,^-Majda Sepč ob sprej" ^
ntiodU)	^	ja
Kvartet v g- molu, »P ^ Glasba Vincenta You» Vibrafonist Terry OJJKi P gov orkester, 23.30 N TRST
11.30 Simfonična 8laS^
Tretja stran, 12-30 bum, 17.00 Oddaja & m 21.00 Mali glasbeni va jjsW Izdelovalec sanj — »»»ud1-ma, 23.00 Poje Elio i«
n. pkOGRčM J
; c l/ — * (VJ
10.00 Zeleni d'sk .7nn poldanska oddaja, i*.
in tretji, 16.00	1
oh koncu tedna
neapeljske i--., Gaetano Donizetti:	(d11
k alko
M
mermoor — opera v
njih-	KOPER J
poročila v itanJ«0 J
17 15, 19.15 22.30. ,jH-Poročila v slov-:
15.00	.
reni)S rlasf* 1 Prenos RL, 7.15 it’ bro jutro, 7.40 GlJ^poA jutro, 12.00 Glasb« (M 12,50 Glasba po želJ*H, 1$ 13.40 Kmetijski nasve ml pevke in ritmi eA
V nedeljski
kraji in Ijud »
do poslušalci i«*’’1.®.\<ol mnogimi narodopi5^^,
costmi, ki jim jih Lnii (•ovali nekateri tr
pisci-  ^
orkestri
14.30 Igrajo orkeso-^ 'i rovajoli. Arturo w <- "
Trovajoli, Arturo • ,z »• Stanley falack, kolektivov, 15.50 Gl n. igra, 16.00-17.00 PrfVdU Sestanek s Frankte ^ b Glasbeni variete, ' 'jjK in odmevi, 18.15 tli je, 18.45 Priznane v]lSt> Plesna glasba, 22.4«
iVBNDAhI1
SLOVE 327.1 lil 202.1 ■»;, tff'
Poročila: 5.00,
6 00,,
10.00,	13.CI.
22 00. 22.55
15.00
i Ut),	unlll'	*
8.05 Sovjetska %#a 20 Pionirski tednik.
8 20 . -...........
na poje, 9.00 Igrat«
ktstra Helmuth Z*J czko lomo
su. i—- trapi-.,, Taddio in Marcel
ktstra Heimutn	j.o,
dalbert LuczkovvsKJi sjipl Leskovic: Domovin«. p0j«o
enem stavku. IDI9 Taddio i-n Marcel Orkestralni operni
stralni operni m , Na vrtiljaku z«b«^ fi
'.1.30 Zanimivosti *£/»* tehnike, 11.45 Skl*®?,p*, čelo igra Ciril * pesijij Alpski ZVOkl,_ 12.35^ jj. j,
djfmurja in P°saV|2ia, tl ki Johanna J>U«u^0rv.t l,
vard Grieg: stirjf,i(>dljel( 13.50 Zabavne nien’”,!. strom Hans Carste zvoki z Dravskega 35 n Prireditve dneva,
Lušnici čestitajo rt y 15.30 Majhen kon« pa orkestra Tor**^ vi<Hp 16.00 Na platnu Sjjj, Vj\
Uganite
UOH1® V odd»j,V
planinski o^efujb I Hačaturjan: 4 ® (jun« 18,40 m. 41
ki za vedro so‘jajjs-18.00 Turistična 0°	l8--f;
«Spartak», le.eo ~njK, }| 19.30 Radijski dnev m h a v en sobotni več ■ te 0 i je za prijeten Oddaja za naše. p e'
V plesnem rltinu .	,
TELEVlZ j«. U 15.00 Šolska °d 2o 3° ij*^
daja za otroke 21.00 Gorni KrameIL pl čitnice, 21.50 Konce Poročila.
PREDEN G56S^ NA DOPUST
se naročite 9» ^
ti
PRIMORSKI
Pošljemo v*1? 't«1 terikoli krah
inozemstvo.	M
15 dnevna L 300 —	jj.
Telefonirajte n«
NOV Kozlov; je za kulise«
Dne«
TRŽAŠKA
Int.m. R*. Telel«**
PRIMORSKI dnevnik
— 3 —
8. ivgnst* 1535
razstavi ((Civilta istriana))
Nekaj kritičnih pripomb v zvezi z njeno očitno pomanjkljivostjo
koncu,, je ven-
besed
Potrebno napisati nekaj
'uren
0 razstavi «Istrske kul-
tu,., prirfiene v luksuznih u J* Mornariškega k rož-
(J ~  ...
S,aUr0'= z ^biln.mi
l»vnih
sodelovanjem
tor.: r;,UStanoV' Razatava - je 1 bila neuradna, ka
toJ.?-ba°bn? ‘“Imačenj
r orno-a pov-
vz»rHpga tržaškega Itglijana, "Sojenega v
• «totalitarnem»,
tekle dnu16”1 ozračin polpre-Mlo ’ kakor jih je napi-itičn- , pf' videmsko šovmi-btln f s'l° “Messaggero Vese, ”J,ne 26- 6- 1959. Tu pi-namen v*"0, da se ie dosegel kr°žka ,aZstaVe ~ z imenom - . ' ,ler j® bila prirejena
*t>vorienn da <<Se je Cedilo z vi v resnico». To se pra->ttdehfbVn.'b besedah; stvarno ditev k?1-011? kulturna prire-ija2 l.e ookumentirano pri-ben.n, tisočletna rimska in »ili w de*a' «Ako bi odstra-dij. "paritve italijanskega itgu n ba, bi bila Istra o-»1 ,-Za,puaaena gmajna, bed-lov» • Pastirjev in bivo-Slikovit6 °cenieva!ec dodal v em dannunziovskem
«tiir,»l_ literarnem očetu «faši-
Qaega sloga«.
<HeB?iritve razstave s0 se u-Dih i- zast°pniki vseh dežel-
*«eto)!LkraieVnih oblasti, od
sariaPP'kov vladnega komi-ielneg_n °*a do samega de-
gorettij predsednika prof. Gre-is ter župana g. Fran-
zila ita - ‘
^ isk—_ *° ie Pso treba re-
«placet ob Rižani« iz leta 804 zbran le v zaščito proti tej prodirajoči senci Slovanov. A o njej bi že lahko tudi tu navajali zgodovinske vire resnobnega Pavla Diakona in Vznemirljive papeške bule iz dobe dveh stoletij prej. Objektivno pa je treba priznati, da je šlo to slovansko prodiranje, ali natančneje, napredovanje, skoro vedno le v pošastno praznino, nastalo po hunskem navalu in po stoletnem divjanju in plenitvi germanskih plemen Alanov, Vandalov, Zapadnih in Vzhodnih Gotov, Langobardov, ob preseljevanju narodov, ko so bila preostala ilirsko-keltsko-ro-manska ljudstva še tesneje odrinjena v mala obalna mesteca Istre, Saj «rižanski placet« jedru ni drugega kot oblastveno frankovsko-cesarsko posredovanje oz. določanje meje, do kje sega ta «terra di nešsuno« in kje se začenja posest obalnih meslec.
In tega obalnega prebivalstva res ni bilo mnogo in še to tipično mestno, ki se je o-hranilo na neki številčni ravni samo zaradi slovanskega pritoka iz okolice (slovanska imena po vseh istrskih mestecih to pričajo, pa naj bodo pisana že s kakršnimkoli pravopisom) ali s priseljevanjem predvsem v času beneškega gospostva iz Benečije, Lombardije, Apulie...
'skre — p ,r M“bni j besedo o tej 1X1 JJU" vitici Ze tra<licionalni zgodo-akih *resn’coljubnosti» trža-»«ci0n Julijskih italijanskih
Pa{ aalist-ičnih krogov, ki bi daj *°rah Pokazati vsaj se-
Ijai
»ske
Več zavesti držav-
sustj a 'f vkulturne odgovor-!-ideva.U> 9iv.ilx -vprašanj, ki
sosedne jugoslovan-
», at!-°de s katerimi italijan-‘*ljsko ,Že vrst0 let Prija’
v‘l° sodeluje.
.fpbah In dveh dvo-
thnogo 1 j b'l° nakopičeno res ragocenega zgodovin-
Igtogf:	,	 .	g>.., ,vr T
leč, če*ater'ala. Sli bi preda-0laenim 1 vsem govorili; naj Pripomb	nekaj	splošnih
Ke
li kar n/bZStaVa že hotela bi-
kuitf..*'1’0*'0 razstava istr-
2s°dovi^,re’ bi bilo vsekakor
!j“<lati ^1° nuino kot prve
'rsko-koi. fPomenike o stari hln i2 - ,i kulturi, Izkopa-4išč ne ^ h. grobišč in gra-
'5“a°vinrilnani'ca v tržaškem ^tžeiu	iu arheološkem
t« J?- :Posebno še doda
ker so
posnetki
ani veliki fotograf-
Ne " rlmskih spomeni-i !'z onim6 uamreČ slepomi-« sltini .rasistWnim zgodo-Vt tnosti Pojm°vanj9sn o isto-bd«os^e in italijanske rkar je 1 1 Sa.i je že davno, }acionain a Prv- znaHstveno in * iai ,pad dovolj mero-°ž°tskr,e Croce v svojih Ž^tuii Zgodovinskih delih fHilnairi’ sta rimski in i-
b Vit>i dvPn^r-d in njiju zg°-
“iti bit« ,°ceni' čisto samo-zgodn°S in da torej rim-ktu^ovmske osvojitve in
» dstavli ,°meniki ne morejo Je8a ne Jatl nikakega kultur-
Lnaslova °Vinsk°-politične-
. lanska za kakršnekoli i-
*-lv*rLtaSpiraciie- v Istri
Lutet - V ^undonu, v pa-“dotti. 11 ali dunajski Vin-
prav
th^olkon,0 le nedovoljeno si •.B“gostolp,Prisvaiati Plodove k, i g°sDoii ,nega bizantinske-[fUt»» S *Va nad Istro in med larilve njihovega tm-da k?tere spada na Zv5lttoiisir al'epša istrska ar-Pna"a »Kut« Urnetnlna, tako ki,iteeU- Sin aziJeva stolnica« v rS v rer pa ie sledov te Uih je nu Premnogo, da
szanihna ,tei, razstavi malo ih”' marip i stari
ornem’ okraskov itd.) Obrt h- ln ,	°, 0 njih ustva-
»d io kor«61- ie njihovo
t^Sedbe01?3! .nekaj krajše 4^° ni 1e”eske republike, »in, ”5m 'o besedice o ti-luT	o	°sP°stvu	»svetega
v Stva nemškega >kes ’ 'istrski"m .fevdaln>h
<a patriarh!tama e>,'Dglej'
V.J3' ra»«:L ata, goriškega
^raiWh TuHS;riiSk-ih ,vo>
v bi biin’ Tl?di naše ljud-
bil-^d tem n dar navduše->, bi p ® gospostvom, toda di ^bti ga jarjanie Zgodovine tbJ>«h nie "e prikazati tu-
plodov80V,h ,epih kul' H kpt beneških Pravv tako | Sotiu oblikah posebno v * n* na razn u	Pske
vpliv* Ti Področjih
sem i„	so sicer
,^‘n	,	"	UVJ	oiccr
t^niu.dolranih v, na mnogih
Cr,k,h' To'rih. ^kovnih
Tod
a te
*un	SP°’
J| to nekolik- te Prepozna bit- ni že vnanP?na' in se taiit Po Zg0 Proi predispo-
il, . rn‘ nacion»i?menieni t0' ž» ki »kor0 oHatični vzvn
- Je "“bes
crn vzgo-
Popolni meri
SJ? ^5? PP« -aj
Agosfino Giurizza (pač Juriča), Pietro Dancevich (-ič) in
Alberto A. Srebemich (-ič). Na nekem spričevalu iz leta 1819, za I. gramat. razred (menda X. gimnazije) v Kopru sta lepo čitljivi imeni: prefekta Luigija Bencicha t-iča) ter profesorja Josepha Tommasi-cha (-ič).
In vsi ti ljudje gotovo niso bili priseljeni v Istro kje iz Benečije, Lombardije... v dobi gospostva «serenissime» od 12. stol. dalje.
Da pa to slovansko prebival, stvo že davno ni bilo več le skupnost «bivolskih pastirjev« pa priča mnogokaj. Naj navedemo na pr. Mathia Flacciusa Illyricusa, čigar slika in dela so na več krajih predložena na razstavi kot slika enega med najbolj vidnimi verskimi protestantskimi reformatorji poleg Husa, Lutra, Wicliffa, Melanchtona itd. Ta reformatorska veličina je bil res I-stran, toda kot že pove ime, Illyricus, Vlašič-Frankovič iz Labina, univ. prof. v Witten-bergu, je Slovan. In kakor je vse reformatorsko gibanje o-ne dobe predvsem srednjeevropskega, torej neitalijanskega kulturnega izvora, kakor so že točno tudi nekateri ocenjevalci razstave omenili, na pr. tudi o razstavljenem delu samega koprskega škofa-prote-stanta Petra Pavla Vergerija, v neki meri duhovnega očeta našega Primoža Trubarja. Sicer pa so se ne le Trubar iz Trsta-Gorice in od drugod, pa Flaccius Illyricus, Jurij Dalmatin ali Matija Grbič tudi iz Labina (ki je postal tudi univ. prof. v Tubingenu, Lutrov in Melanchtonov učenec, ki ga pa na tej razstavi ne omenjajo), kakor tudi Stjepan Konzul-Istranin (najpomembnejši protestantski prevajalec hrvaščino) ter sam P. P. Vergerij (ki je tudi sam prevajal v slovenščino), obračali na ljudstvo s slovanskimi spisi in knjigami pri svojem reformatorskem delu. »Bivolski pastirji« so bili najbrž bolj malo dostopni takemu čtivu, najbrž stoodstotno nepismeni Misliti moramo torej pač na slovansko meščanstvo, posestnike, obrtnike, plemiče, trgovce, duhovnike itd. Na ceh raz stavi ni na pr. niti sledu o-membe »glagoljašev* in njih starih cerkveno-slovanskih spomenikov ter borb za in proti temu bogoslužju od dobe Cirila in Metoda dalje. In vendar je bilo staro cerkveno slovansko bogoslužje razširjeno po vsej Istri, sem do Kopra, dolinskega Brega, Ric-manj, v sam Trst in na Pro-sek-Kontovel. In to kljub stoletnemu divjemu preganjanju «Latinov», ki jim je dodati še v zadnjih, fašističnih desetletjih nekaj poglavij, skupno s krvavimi nastopi dannunziov-skih legionarjev na glagolja-ške duhovnike in ljudstvo po istrskih ter kvarnerskih obalah. Ta imajo značilen višek v internaciji krškega škofa Antona Mahniča (cerkvenega in duhovnega vodje glagolskega semenišča na Krku), ki je malo dni po povratku iz internacije (na njenih posledi cah) umrl.
Dalmatinci). — Malo dalje pa; Istria, dell’anno 1567. — Avtor je Andrea Rapiccio (Repič) — poi vescogo di Trie-ste. Latinski rokopis Vdela je bil našel Pietro Kandler v c. kr. arhivih na Dunaju in ga prevedenega iz latinščine izdal v italijanščini 1. 1826 v Trstu pri Weissu.
Poleg protestantske reformatorske dobe ter že omenjene gotske (one izvirne, neposredno srednjeevropske, ne po beneški drugotni stilizaciji) so sem in tja na razstavi dobro vidni globoki sledovi srednjeevropskega kulturnega ustvarjanja. Naj omenim le na mnogih mestih izvesene velike posnetke znanih fresk »Smrtnega plesa) iz cerkvice na Skr-Ijinah v Bermu pri Pazinu, kjer je nedvomno eden najzanimivejših slikarskih spomenikov Istre. Vendar nikjer ni omenjeno, da je to stvaritev istrskega Hrvata Ivana iz Ka-stva (Johannes de Castua). Pripominjam, da Kastav ni bil nikdar pod beneško oblastjo in da tudi Ivan, znani fre-skant-slikar ni izšel iz beneških ne italijanskih umetnostnih vplivov, marveč iz značilno srednjeevropskih. Isto velja tudi za podobno fresko Smrtnega plesa, ki so jo odkrili pred malo leti sodelavci Slovenske akademije znanosti in umetnosti pod bele-žem v cerkvici v Hrastovljah pod Kubedom. To seveda tu ni bilo razstavljeno, a ni nič manj pomembno delo menda sina imenovanega Ivana iz Kastva.
Pri pregledovanju med listi in knjigami slavnih istrskih mož, priseljenih ali domorod-nih-staroselskih, opazim knjigo: Pietro Stancovich (Stankovič), Biografia degli uomi-ni distinti delllstria — zares zajetna I. knjiga, izšla leta 1828 v Trstu. Malo dalje pa Ricsoslovnik-Vocabolario-Woer-terbueh, illircskoga, italiansko-ga i nimacskoga jezika. Sve ovo sabrano i sloxeno od Jose Voltigpi-istrianin, s jednom pridpostavljenom gramatikom illi pismenstvom (Ričoslovnik iliričkoga, italijanskoga, ni-mačkoga jezika. Sve ovo sabrano i složeno od Jože Volti-ča. S jednom pridpostavljenom gramatikom ili pismenstvom.
Kljub značilno pestri in nedosledni ortografiji imen je na prvi pogled očitno, da so vsi omenjeni pisci istrski staroselski Slovani, domačini, Slovenci ali Hrvatje. Sicer pa takrat na to nihče ni pazil, v dobi kakega humanitičnega a-li religioznega univerzalizma, vse tja do borb italijanskega iredentizma v preteklem stoletju, ki je razgrel šovinistično histerijo v Istri morda še bolj kot v samem Trstu.
ZORKO JELINČIČ
(Nadaljevanje v torek)
POMENEK	Z	NAŠIMI
0 bučah in bučicah
Detajil iz Sv. Križa pri Trstu.
Nekateri naši kraji so pričeli uvajati v svoje gospodarstvo zelenjadarstvo in gojijo med drugim razmeroma dosti jedilnih bučic (cuket), po katerih je na trgu vedno večje povpraševanje. Pogovor žena o proizvodnem uspehu in neuspehu te kulture nas je napotil k tem Vrstam, ki naj e-nim in drugim, če že ne v letošnjem, pripomorejo k večjemu uspehu v naslednjem letu.
Buče spadajo k oljnicam. Dočim se drugod, na pr. v Jugoslaviji, pečajo s pridelovanjem raznovrstnih oljnic: oljne repice, ogrščice, maka, kloščevca (ricinusa) i. dr., jih poznamo tod le troje: častitljivo oljko, buče in sončnico. Ze prastari oljni rastlini lan in konoplja sta danes uvrščeni k predivnim raeflinam, ker ju tekstilna industrija bolj ceni kot prehrambena. Tod pa ne gojimo oljnic oziroma buč (sončnica gospodarsko ne pri-
fiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinfiiiiiiiiMiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiHiiiiHiiiiMiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiia
VAŽNO VPRAŠANJE, KI OD NJEGA ODVISI POLET V VESOLJE
Kako bomo vzdrževali zvezo
z vsemirsko	ladjo
Tudi najhitrejši posredniki - radijski valovi - utegnejo biti prepočasni
Do prvih podatkov o vesolju je človek prišel s prostim očesom. Pozneje je iznašel teleskop. Pred nekaj več kot desetimi leti je začel pošiljati radijske valove v prostor in od tam prejema radijske znake. Nedavno je izdelal umetne zemeljske satelite in začel izstreljevati rakete. Jutri bi se moral tudi sam podati v neznano in na ta način začeti novo razdobje in s tem preobrat v svojem dosedanjem življenju.
Radijske zveze, ki morajo povezati človeka na njegovi poti skozi prostor z Zemljo, igrajo pri tem odločilno vlogo. Z njimi je treba omogočiti pravilno upravljanje in na-
ša napaka more odvrniti to ladjo s pravilne poti in jo skupno s posadko odvesti v neskončni prostor.
stavljajo te atmosfere,, bodo se oddaljujemo od Sonca. Na
Radarski znaki, ki so jih pred 11 leti usmerili proti Luni. in ki jih je Luna odbila, Zemlja pa ponovno prejela, so predstavljali prve poskuse. Radioastronomija in radioteleskopi so posredovali popolnejše podatke o širjenju radijskih valov skozi prostor izven naše Zemlje. Toda imamo še mnoga vprašanja, ki jih je treba prej rešiti.
vplivali na širjenje radijskih valov in bodoča proučevanja bodo morala določiti najugodnejše valovne dolžine *a zvezo s temi planeti. Pri tem ne smemo pozabiti na možnost, da se med našo Zemljo in vsemirsko ladjo, odnosno planetom, postavi neko drugo telo ali sonce. Iz teh razlogov predvidevajo relejne satelite kot pomožne postaje za- vzdrževanje radijskih zvez.
vigacijo vsemirskih ladij, po-Op. Voltič je kot pristen I-.sredovati podatke in prejemati stran -ikavec, enako kot so navodila. Vsaka, tudi najmanj-
atlllllllMIIIMIllllllllllllMHIIIIIIIMillllinilinillilllllllllMHIIMIIMIIIIIMIIIIIIMIIIMIIIIIIIMMIIIIlir
Poletna uniforma za tajnice?
bQCra jh 'dru?gr0mni del O- V s0ldrp*psa tiska to
■ki ti«?em°kraut l? Se st°P'
Ni T Sa Pa-,' }n levičar-^Vnn *	K	vpra-
» 5; “ -
>4>V»h >'«•”' n''
$ Dri0 Za thni?' Pa "eveda Si, Sotno se« i** Beozlji-
hekP? nikdarC° Slovanov. 8Chkako mist?fne imeni, te
Na razstavi zgodovinskih portretov in slik sta se tu mnogokrat javljali na pr. i-meni kapitana Ant. M. Budi-nicha (-ič), slavljenega mornariškega poveljnika iz Lošinja, ki je bil 1. 1757 premagal morske gusarje doli pri gr-ško-turški Moreji. Po razstavljeni diplomi še iz leta 185® je avstrijski nadvojvoda Maksimilijan, »mehiški cesar« iz Miramara odlikoval kapitana A. C. Ivanoicha (-ič) z Malega Lošinja, z imenovanjem za viteza habsburške krone, zaradi nastopa proti italijanski vojni mornarici. Bratje »Ve-legs Jože« so največkrat brezimni »neznani junaki« prelivali kri za koristi svojih gospodarjev, brez možnosti izbire; za Benečane, za patriarha, za goriškega grofa ali kar na ravnost za nemškega cesarja. No, včasih pa je vzplavalo njihovo ime na površje kot obtoževalno pričevanje pred sodbo zgodovine.
I
Ik:
imenuje, žaznt
Se z njjlrilinov na ve‘ In
’*r. ')tPev>dnih ”Cp° raznatna
ni
OtOgoe-i , vendar je častitljivi
Mimogrede sem opazil zanimive »akademske vaje« iz leta 1810 iz verskega kolegija v Kopru, menda po Vergottini-ju poimenovanem, kjer so med desetimi imeni učiteljev-profesorjev tudi sledeča imena: Domenico Dancevich (-ič),
Kot prvo tako vprašanje na področju radijskih zvez so o-gromne razdalje, med katerimi je treba zagotoviti take zveze. Znano je, da znaša hitrost radijskih valov 300.000 km na sekundo. Da bi radijska vest dosegla Luno, je potrebno 1.27 sekunde. Isto vest bi na Veneri prejeli po 2.68 minute, na Marsu po 3.5 minute, medtem ko bi jo na Jupitru prejeli šele po 35 minutah. Do še bolj oddaljenih planetov bi radijski valovi potovali znatno več časa.
Toda sončni sistem predstavlja mikroskopski delček med stotinami milijard zvezd, ki sestavljajo Rimsko cesto, naš galaktični sistem. Takih galaktičnih sistemov pa imamo nekaj stotin milijonov! Radijska vest bi z Zemlje do najbližje zvezde v okviru našega galaktičnega sistema po tovala okrog 4 leta, a do najbližjega sosednega galaktičnega sistema okrog 2.2 milijona let! Pri tem pa moramo upoštevati, da se radijski valovi širijo s hltrčstjo ŠoO.000 km na sekundo! Ce to vemo, ni težlko dojeti, kakšne težave in nesreče se morejo pojaviti pri vzdrževanju zvez s posadko vsemirske ladje, ko tudi najhitrejši posrednik za zvezo — radijski valovi — prispejo s tako zakasnitvijo.
Dekle Je sicer v pisarni, a ne gre za neko novo uniformo za tajnice v teli vročih poletnih dneh; dekle Je Ann Smyr* ner, ki nastopa v nemškem filmu uLilli - velemestno dekle«, in ki |e s svojo vlogo v tem filmu dokazala v zadostni meri, da more tudi v vsakdanjem življenju živeti brez kompleksov, če že ne brez... uniforme.
To pa ni edina ovira za pravilno vzdrževanje radijskih zvez na vsemirskem poleut. V prostoru izven naše Zemlje obstajajo povsem drugačni pogoji kakor na naši Zemlji. Izven zaščitnega zračnega omota Zemlje so tudi temperature in žarčenje mnogo večji. Posebno vprašanje je, na kakšne pogoje bom0 naleteli ha Luni in drugih planetih, ne samo kar zadeva temperaturo in žarčenje, ampak tudi glede sestave atmosfere. Iz teh razlogov je treba posamezne radioelektrične elemente izdelati za mnogo bolj neugodne pogoje dela, zlasti kar zadeva spremembe temperature, kozmično žarčenje in razne atmosferske vplive.
Radijske zveze moramo razdeliti v dve skupini:	zveze
med posadkami vsemirskih ladij, ki se nahajajo na različnih poteh v prostoru, in zveze med temi ladjami in Zemljo. Na temelju dosedanjih proučevanj se smatra, da bodo mogli zvezo med ladja mi vzpostaviti relativno lah ko. Drugače pa stoji zadeva z vzdrževanjem teh Zvez z Zemljo. Zemeljsko ozračje in jo-nosfera predstavljata resn0 o-viro za celo vrsto dolžin ra dijskih valov. Le-ti odbijata valove večjih dolžin ali pa jih vpijata kot na prime*- megla vpija svetlobne žarke. S poskusi So ugotovili, da je najbolje uporabljati valovne dolžine med tremi metri in tremi centimetri. Verjetno se bodo podobne, morda pa še nepoznane motnje pojavile pri vzdrževanju zvez z nekaterimi od planetov sončnega sistema, ki imajo svojo at-moalMo, Različni plini, ki »-
Obstaja še neko drugo važno vprašanje, ki ga je treba predhodno rešiti, namreč proizvajanje električne energije na vsemirskih postajah. Sateliti in rakete, ki so jih do sedaj izstrelili, so imeli relativno majhno potrošnjo električne energije. Vsemirske radijske naprave pa bodo po-rebovaje za svoj pogon stotine kilovatov električne energije. Kemične električne baterije pa so preveč občutljive za visoke in nizke temperature, poleg tega pa morejo močna žarčenja motiti njihovo funkcioniranje. Sončne energije pa bodo izven zemeljske atmosfere v ((izobilju«. Smatrajo, da bodo sončne baterije dajale okrog 135 vatov e-lektrične energije na vsak kvadratni meter površine. Te baterije bodo zlasti učinkovite na Luni. Tanko ploščo iz plastične mase bodo prevlekli z zelo tankim slojem za svetlobo občutljivega materiala, debelosti enega mikrona. te plošče Pa bodo razprostrli na hektare Lunine površine. Na ta način bodo dobili zelo močne električne centrale in zadostno količino električne e-nergije. Toda sončne centrale postajajo šibkejše čim bolj
Marsu bi na primer dajale komaj polovico energije, ki jo morejo dati na Luni. Proizvodnja energije na vesmir-skih ladjah, ki bodo potovale, če že ne izven sončnega sistema, vsaj v smeri bolj oddaljenih planetov, bi sončne centrale bile povsem neučinkovite. Kot edini močan vir energije pridejo tu v poštev jedrski reaktorji. Obstaja u-panje, da bo v teh reaktorjih moč dobivati električno energijo neposredno iz jedrske e-nergije, kar bi v marsičem poenostavilo naprave in zmanjšalo njihovo težo.
Na podlagi problemov, ki smo jih tu našteli, pa tudi mnogih drugih, ki jih nismo omenili, je moč dobiti vtis, da je vzdrževanje radijskih zvez izven bližnjega okolja naše Zemlje skoro nemogoče Toda mnoge od teh problemov so skoro že rešili, glede drugih pa so zelo blizu rešitve, Po drugi plati tajnost in vojaški razlogi ne dovoljuje jo, da bi dobili popolno sliko o stanju na tem znanstvenem področju. Toda na podlagi mnenja mnogih je moč v najbližji bodočnosti pričakovati da bodo radijske zveze na vsemirskih poletih povsem dobro in sigurno poslovale. Pred 11 leti so vzpostavili prvo radijsko zvezo z Luno. Lani so v februarju in septembru odposlali radijske znake na Venero in sprejeli radijske valove, ki so se odbili od goste Venerine atmosfere. Morda bomo v bližnji bodočnosti priče še resnejših podvigov, ki naj človeku omogočijo in zavarujejo pot v vsemirski prostor
de v poštev) zaradi semena (olja), ampak zaradi krme in zadnje čase za hrano (jedilne bučice).
Buča je doma v Mehiki. V Evropo je prišla pred 400 leti. Sprva je bila za okras, pozneje za krmo, v 19 stoletju pa so jo pričeli gojiti za o-lje. V tem času so nastale razne sorte buč. Danes jih je okrog 50, ki se med seboj razlikujejo po velikosti, barvi obliki in okusu. Dobili smo jedilne buče, ki jih je treba pobrati v zelenem stanju. Naša navadna krmska buča ali tik-va (cuka) ima robato, bodeče, ščetinasto steblo, ki mu rečemo bučevina, ponekod tudi vrvi. V vlažnem in toplem vremenu — kot je letošnje — buča vedno na novo in celo do pozne jeseni poganja cvete, nasprotno pa ji suho poletje skrajša rast in pospeši zorenje plodov Menda ne bo odveč, če povemo, da 100 kg neoluščenih bučic da 23 kg, oluščenih pa 43 kg olja. Neoluščene bučice dajejo tudi 26 odst. oljnih pogač in 30 odst. luščin, ki so tudi dobra krma. Pomeni, da so buče, kot jih za krmo u-porabimo pri nas (seveda v mnogo manjši meri kot nekoč) tečna krma. To pa moramo smatrati za 'negospodarsko in to zaradi tega, ker vsebuje seme dosti maščob, ki jih žival, na pr. prašič, ne more pravilno izkoristiti.
Kakšna je narava te rastline in kako naj ji strežemo, da dosežemo čimvečji uspeh?
Predvsem velja pravilo, da buče, pa naj so krmske ali jedilne, zahtevajo mnogo sončne svetlobe (toplote) in vlage Saditi jih moramo na sončnih legah. Zelo so občutljive za nizko toploto in že pri 6 do 7 stopinj C toplote prenehajo rasti. Celo hladni vetrovi jim škodujejo. Ako primanjkuje vlage in toplote, je pridelek slab. Tudi glede zemlje je buča zelo zahtevna. Na to opozarjamo zlasti one gospodinje, ki gojijo jedilne buče (cuke-te) in želijo čim hitrejši in boljši razvoj plodov (bučic). Najbolj ji ugaja na sprstenini (humusu) bogata, lahka in zračna (rahla) zemlja. Ugaja ji tudi srednjetežka, a dovolj pregnojena zemlja. Vedno pa je lahka zemlja primernejša od težje (ilnate). Seveda jo je treba izdatno gnojiti z dobrim (uležanim) gnojem ali pa s kompostom. Kompost bučam zelo prija.
Bučam pripravimo zemljo kot okopavinam (krompirju, pesi itd.), se pravi, da jo globoko zorjemo in izdatno pognojimo. Ponovimo, da sta hlevski gnoj in kompost naj-izdatnejša. Gnojenje z dušič-natimi gnojili naj bo previdno. ker rado povzroči premočno rast bučevine in pozno zorenje buč (za krmo). S tem gnojilom gnojimo le v primeru pomanjkanja dušika, kar opazimo na šibkem in slabotnem razvoju stebel (bučnine). Nasprotno pa fosfatno gnojilo pospešuje rast in zorenje plodov, oziroma rast bučic.
Krmskih buč ne gojimo v čistini (na določeni površini samo buče) ampak med drugimi pridelki (koruza, krompir). Pognojimo torej samo o-na mesta, kjer jih sadimo. Na njivi izkopljemo 15—20 cm globoke jamice, vržemo vanje vile gnoja ali komposta, nanj nasujemo 3—5 cm (na suhi zemlji 6—7 cm) debelo plast zemlje in vanjo vsadi-
mo 4—5 bučnih pečk. vse skupaj zagrnemo z rahlo zemljo.
Jedilne buče pa že sadijo tudi v čistini. Ce je zemlja dobra, je pridelek visok. Sadijo jih v vrste okrog 1—1.5 narazen, v vrstah pa okrog in narazen. V dobri zemlji pridejo bolj gosto, v slabi bolj redko. Seme ne sme biti pregosto vsajeno, siear aa kasneje, ko so buče dovolj razvite, morejo slabše raavi-te brez škode izpuliti (raa-redčiti), V vsakem grmu pustimo dve, na dobri zemlji tudi tri bučevine.
Buče sadimo, ko ni ve? nevarnosti za slano. V toplih in sončnih legah, kjer ni poznih slan, je priporočljivo bolj rano sajenje. Dokler pa se zemlja ne segreje do 12 C, seme oe kali.
Z gnojili lahko pognojimo med rastjo. Za popolno gnojenje z umetnimi gnojili trosimo na kvadratni meter (o-krog vsakega grma jedilne ali krmske buče) poldrugi dekagram dušičnatega, 4.5 dkg fosfatnega in poldrugi dkg kali-jevejsa gnojila. Kjer primanjkuje dušik in je rast bučnine slabotna in bledična, je u-mestno zalivanje z gnojnico.
Kratko bi torej rekli; dobra letina buč, jedilnih ali krnw skih, je odvisna od tega, v kolikšni meri preskrbimo pogoje, ki jih ta rastlina za u-spešen razvoj nujno zahteva, to je sonce, vlago in dobro zemljo.
Evropski
etnografi.muzikologi na obisku v Jugoslaviji
Trije sloviti evropski znanstveniki etnografi-muzikologi — dr. Felia: Herburger iz Reden• burga, dr. Ernst Emshainer iz Stockholma in Birte Trerupp iz Danske — so dospeli v Jugoslavijo, kjer se bodo zadržali tri mesece v južnih krajih dežele in proučevali jugoslovansko folkloro in narodne pesmi.
Danka Birte Trerupp je bila že v Jugoslaviji pred štirimi leti in jo smatrajo za eno od najboljših poznavalcev jugoslovanske folklore. Dlje časa je v Makedoniji prav tako bival tudi dr. Felix Herburger, ki je takoj po vrnitvi v Nemčijo napisal pomembno študijo o jugoslovanskih ljudskih glasbenih instrumentih.
HOROSKOP
DANES...
llllllllllllllllllllllltllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIimillllllllltlllllllllllllltllllllllllllltlllllMIIIIIIIlillltItllMIIItlllliiiiiilllllllltMtIllIllillIllililliiltiiiiiiiiiiill
10.,	11.	IN	12.	SEPTEMB
Festival zabavne glasbe Jugoslov. radiodifuzije
DirUktOt Letnega gledališča v Opatiji, Veljko Milošič) je predstavnike tiska seznanil s pripravami, ki jih vrše za letošnji Festival zabavnih melodij Jugoslovanske radiodifuzije, ki se bo pod naslovom imenom «Z abavne	melodije
Opatija 1959» vršil 10., 11. in 12. septembra v tem znanem letovišču Kvarnerske obale.
Na festivalu bosta sodelovala veliki zabavni orkester Radio televizije Ljubljana, s skupno 50 izvajalci. Izmed 600 prijavljenih pesmi je posebna žirija izbrala 18 pesmi 14 jugoslovanskih skladateljev lahke glasbe, ki jih bodo interpretirali znani pevci.
Predvidenih je več nagrad. Jugoslovanska žirija Radiotelevizije bo podelila tri nagrade v višini 270.000 dinarjev; poslušalci jugoslovanskega radia in gledalci televizije bodo določili tri nagrade v višini 210 tisoč dinarjev; prisotna publika bo z glasovanjem prav tako določila dve nagradi po 60.000 dinarjev, mesto Opatija pa bo dalo nagrado 50.000 dinarjev za najboljši tekst, medtem ko bo žirija glasbene kritike jugoslovanskega tiska podelila dve nagradi.
Zagrebška tovarna Jugoton bo dala v prodajo na plošče posnete pesmi že ob otvoritvi festivala, založba Metronom it Beograda pa bo dala v
prodajo notni material predvajanih pesmi. Temu festivala, na katerem sodeluje okrog 150 predvajalcev, bodo prisostvovali tudi predstavniki radiotelevizije iz nekaterih evropskih držav.
Poljski ansambel «Mazovče»
V prvi polovici tega meseca bo publika nekaterih večjih jugoslovanskih mest imela priliko ogledati si predstave velikega poljskega državnega ansambla narodnih pesmi in plesov <iMa žovšet, dobitnika zlate kolajne v Bruslju. Ansambel ima 120 plesalcev, pevcev in muziko«, 20 tehnikov, in je prispel včeraj v Maribor z Dunaja, kjer se je udeležil mladinskega festivala. Včeraj je nastopil v Mariboru, danes zvečer pa nastopi v Opatiji. V nedeljo nastopi v Tuzli, 12. t. m. v Zagrebu, 13., 14. in 15. pa v Beogradu (na Stadionu Tašmajdan), 16. avgusta pa bo nastopil v Subotici. Nato bo poljski ansambel nadaljeval turnejo po Madžarski.
V Poljski — v deželi, kjer vsaka pokrajina neguje izvirno glasbeno in plesno ljudsko tradicijo, je «Mazovše» najpopularnejši ansambel, tako po kvaliteti svojih predstav in po obsegu repertoarja. V devetih letih obstoja tega ansambla je
njegove nastope videlo okrog 2 in pol milijona gledalcev Poljske, Sovjetske zveze, Češkoslovaške, Madžarske, Kitaj. ske, Mongolije, Bolgarije, Francije, Romunije, Anglije, Mo-naca, Belgije, Švice in Avstrije. Samo tujih gledalcev ]e bilo nad milijon, ker ansambel zelo pogosto prireja turneje ii inozemstvo.
mm
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Uspelo vam bo ogniti se napačnemu koraku, ki bi utegnil pokvariti, kar ste do sedaj dosegli.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Skrajno ugoden dan za naj-tr.lajše. Uspeh nekega blvnje-ga sorodnika vas bo osrečil.
DVOJČKA (od 21. 5. do 20. .) Osvoboditi se morate nekaterih kompleksov, zaradi česar se ogibate vsakršne odgovornosti.
RAK (od 21. 6. do 22. 7.) Proti večeru vas čaka prijetno presenečenje. Sreča vam je naklonjena.
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Ne zanemarjajte svojih srčnih zadev, ker se vam to utegne maščevati na vaši osebnosti.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Okoliščine bodo ugodno vplivale na uspeh načrtov, ki so vam zelo pri srcu.
TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Ce vam je na tem, da uspete v svojih namenih, morate ravnati pogumno in z dobršno mero izvirnosti.
ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Prijateljstvo vam bo dalo marsikatero zadoščenje, toda ogibati se morate kočljivih argumentov.
STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Dan je ugoden za diskusijo o problemih, ki so vam pri srcu. Glede zdravja bodite previdni.
KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Ne nasedajte svojim nasprotnikom. Ne posojajte denarja in ne zaupajte stvari, ki temelje na prevari.
VODNAR (od 21. 1. do 1». 2.) Podpora, na katero ste računali, vam bo v veliko ko-rist.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.1
V ljubljeni osebi boste našli razumevanje, ki vam je tolike potrebno, in vse se bo dobro sel.
— Ce me izpustiš, ti pripeljem svojo taščo, ki je pri ni na počitnicah; videla boš, kako ja debela!
itUMORSKl DNEVNIK
S. *»guiU
Goriško-benešk t dnevnik
Za rešitev gospodarske krize v Tržiču so potrebni nujni ukrepi
Protestna stavka tržiškib delavcev proti zapori oddelka OMFA
Resolucija tržiškega občinskega sveta ■ Zajamčiti je treba neprekinjen proizvodni proces v vseh treh oddelkih CRDA ■ Suspendiranih 1.600 delavcev
Včeraj popoldne od 16. do 17. ure so delavci zaposleni v tržiški ladjedelnici stavkali zaradi zapore oddelka za proizvodnjo železniških vagonov, ki jo je odredilo ravnateljstvo CRDA 1. avgusta letos. Stavke se je udeležila večina delavcev in predvidevajo, da se bo stavkovno gibanje nadaljevalo po poletnih počitnicah, če do takrat ravnateljstvo ne bo preklicalo prvotnega sklepa.
Položaj, ki je nastal v CR DA po zapori OMFA in dejstvo, da tržiški ladjedelnici primanjkuje naročil, ki bi zajamčila redno zaposlitev delovne sile v vseh njenih obratih, sta primorala tržiški občinski svet, da se je sestal in izglasoval posebno resolucijo naslovljeno na vlado. V resoluciji je občinski svet nakazal predvsem potrebo, da se zajamči industrijska aktivnost tržiški ladjedelnici, in sicer vsem trem oddelkom. Preprečiti je treba vsak odpust, kajti že novembra 195» so odpustili 800 delavcev, ki so odšli prostovoljno v pokoj, sedaj pa jih je začasno suspendiranih 1.600. Potrebno je zaposliti 800 novih vajencev na mesta odpuščenih upokojencev, da bi se s tem tudi rešilo vprašanje številne brezposelne mladine v Tržiču.
dernizacijo in povečanje proizvodnje, tako da bi našla nova naročila in zajamčila zaposlitev delavcem.
Poleg tega zahteva tržiški občinski svet proglasitev tržiškega področja za posebno
industrijsko področje z olajšavami, ki jih je deležno tržaško ozemlje in ki so veljale tudi v Tržiču do 31. decembra 1953, ker bi s tem Tržič lahko izkoristil iotacijski fond, ki ga danes ne more.
Danes seja števerjanskega občinskega sveta
Danes zvečer ob 20. uri se bo sestal števerjanski občinski svet. Na dnevnem redu bo najprej vprašanje občinskih uslužbencev v zvezi z novimi zakonskimi določili. y drugi
■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMmiiiitiiiiiiaMniiiiiiigiiiiiiuiii,, iimiii iiiiioiiioimiiM
Po tragičnem dogodku v goriški orožniški vojašnici
Zdravstveno stanje kapetana se je nekoliko izboljšalo
Nadalje zahteva občinski svet naročila za oddelek OM FA in to v okviru modernizacije državnih železnic. V ladjedelniškem oddelku pa naj se takoj prično dela za dve prekooceanski ladji in i-stemu naj se podelijo tudi naročila za vojno mornarico, ki so v načrtu vlade. V oddelku OEM pa naj bi poskrbeli vladni organi (po IRI) za mo-
Orožnik. ki je v jezi izstrelil usodne naboje, naj bi bil vzor discipliniranega vojaka
Iz Vile San Giusto smo včeraj izvedeli, da se je popoldne zdravstveno stanje ranjenega orožniškega' kapetana znatno izboljšalo. Zdravnik dr. Barbara, ki je poveljnika orožniške postaje v Ul. Nazario Sau. ro operiral takoj v četrtek zve. čer, je izjavil, da je operacija grla, ki ga je presekala ena izmed svinčenk Zarantorello-vega samokresa, uspela in da upajo na popolno kapetanovo ozdravitev.
ČESTITKE
Danes se poročita v Steverjan u Jožica Fur. lan iz Gornjega Cerovega m Bruno Planinšček 1 z Steverjana. Mlademu paru, ki izhaja iz zavednih slovenskih družin, želimo ob vstopu v zakonsko življenje obilo sreče.
Kapetan Boratto se je rodil pred 38 leti v San Giorgio di Nogaro, vendar njegovi starši prebivajo v Vidmu, medtem ko ima ženo in dva otroka v Gorici. Pred leti je bil usluž-ben v Piemontu, potem pa ga je orožniško poveljstvo preme, stilo v Gorico, kjer je prejel tudi čin kapetana in postal poveljnik orožniškega oddelka v orožniški vojašnici. O nesrečnem orožniku Zarantorellu smo izvedeli, da je star 37 let in po rodu iz Vicenze ter da je v Gorici v službi na orožniškem poveljstvu že več let. Zarantorello naj bi bil vzor discipliniranega vojaka, skromen in obenem varčen človek, ki je upal v kratkem dobiti novo stanovanje v ljudskih hišah zase in za svojo družinico. Njegova žena je bila te dni s sinom na počitnicah v Karniji in tja je hotel oditi nekaj dni tudi Zarantorello. Prav zaradi tega naj bi prišlo do prepira med njim in povelj.
IllliMiiliiniiiiliiilMllllliiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiintiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiittliiiMMiiliiiliiiiiMi
Zvesti vsakoletni tradiciji
Tudi letos tridnevni festival ob Nadiži
V nedeljo bosta peli pod Hudičevim mostom Nilla Pizzi in Nuccia Bongiovanni - Danes nastop pevcev amaterjev
Tudi letos se je Čedad svečano pripravil na tradicionalni festival, ki bo v dneh 9., 10. in 11. avgusta na prelepem kraju pod Hudičevim mostom ob Nadiži.
Dosedanji festivali so imeli velik uspeh in glas o veselih večerih ob Nadiži je segel ne samo v Furlanijo, marveč tudi dalj na Goriško, Tržaško m celo do Benetk. Z razliko od obmorskih letovišč je Čedad prijetno poletno letovišče za ljubitelje dobrega zraka in prijetnih izprehoduv v okolico tja do Nadiških dolin. Zato je bil doslej vsako leto velik naval ob dnevih festivala v Čedadu in tudi slabo vreme, ki je marsikdaj pokvarilo načrte prirediteljem, m odvrnilo množice od lepega mesteca.
Za letos pripravljajo prire-
ditelji, ki se še posebej nadejajo velikega števila obiskoval. cev, posebno privlačen program, v katerem bosta med ostalimi znanimi pevci italijan. skih popevk nastopih tudi Nilla Pizzi in Nuccia Bongiovan-ni, ki jo poznamo iz televizijske oddaje • Musichieren.
Danes zvečer bo v Čedadu v okviru festivula preizkušnja pevcev in godcev-amater-jev iz Čedada in okolice; za najboljše nastope so Že pripravljena lepa darila. Poleg tega predvideva program vr-
sto srečalovov. javni nastop
f
humoristov 4n pa Seveda ple ne zabave ob Tiladni Nadiži pod Hudičevim mostom, kjer so prireditelji že namestiti na stotine raznobarvnih , žarnic, ki bodo dale poseben tar «Beneški noči na Nadiži»J
nikom, katerega je razjarjeni orožnik počakal pred vrati nje. govega urada v prvem nadstropju. Ko je oficir stopil na stopnišče, ni videl orožnika, ker je ta stal za njegovim hrbtom, nenadoma pa je začutil strel v hrbet in temu so sledili še ostali streli, med katerimi pa so bili trije izstreljeni v prazno. Poveljnik se je zgrudil po stopnicah, medtem pa so že prihiteli ostali orožniki, ki so bili v vojašnici. Zagledali so kapetana, ki je bil še pri zavesti,' čeprav v mlaki krvi, ter poleg njega kakor okamenelega orožnika Zarantorella, ki se je pustil mirno ukleniti. Ob pogledu na ranjenega predstojnika je baje sam dejal: «Kaj sem storil!* Pri zasliševanju, ki je sledilo v zaporu vojašnice, naj bi orožnik izjavil, da ga je zelo razburil odklonilen odgovor kapetana na njegovo prošnjo o krajšem dopustu, da pa se ni zavedel, kaj počne, ko je z roko segel po samokresu in ustrelil v hrbet oficirja.
točki bodo morali določiti vso. to, s katero bo števerjanska občina nagradila trud Mons. Ettora Valoppija pri iskanju vode v Brdih. Nato pa se bodo pomenili o novi opremi otroškega vrtca in končno rešili še nekaj upravnih vprašanj.
- -
Državno prvenstvo v plavanju v Genovi
Zadovoljiva bilanca prvega dne: 1 absolutni, 2 juniorska rekorda
Tri štipendije
za alomiste
Zbornica za trgovino, industrijo in poljedelstvo sporoča, da je Fondazione Scaglioni razpisala konkurz za tri štipendije, ki bodo omogočile izpopolnjevanje pri univerzitetnih inštitutih v Evropi in A-meriki v naslednjih strokah: jedrska kemija, jedrska fizika in jedrsko inženirstvo.
Za vsako štipendijo je določila 900.000 lir.
Novi prvaki: Pacifici, Pucci, Dennerlein, Galletti, in ženska štafeta lazia
GENOVA, 7. — V občinskem bazenu v Genovi se je danes začelo absolutno italijansko prvenstvo v plavanju. Na programu sta bili dve ženski in tri moške discipline od izločilnih skupin QJO finalov.
Novi prvaki za 1. 1959 so postali: Pacifici na 100 m prosto za ženske, ki je dopoldne v svoji skupini postavila tudi nov državni rekord s časom r07"7, ženska štafeta Lazia 4x100 m mešano, Pucci na 100 m prosto. Dennerlein na 200 m metuljček in Galletti na 1500 m prosto.
Poleg novega rekorda Pacifi-cijeve sta bila dosežena še dva juniorska rekorda na 100 m prosto (Soliani) in na 1500 m prosto (Rosi).
Kdor želi, naj naslovi proš-
njo na navadnem papirju na tajništvo Fondazione Scagiio-ni pri Cassa per il Mezzo-giorno, Piazzale dei Congressi 20 - Roma - (EUR), do 15. septembra tega leta s priporočenim pismom.
Potrebna pojasnila daje tajništvo zgoraj omenjene ustanove. kjer je na razpolago tudi besedilo konkurza.
Tržaški plavalci so dosegli
naslednje uspehe: na 100 m prosto za ženske je bila Cec-
100 m prosto za moške je bil
Bianchi (Triestina) tretji, na 200 m metuljček pa je bil Grilz, ki nastopa za Fiat, tretji.
Tehnični rezultati:
100 M PROSTO ZENSKE: Zmagovalke skupin: Sgalbaz-zini (Balbesio) 1’13’T, Cecchi (AS Edera - Trst) l’H”4. Saimi (SS Lazio) 1’8"3, Pannelli (AS
Roma) 1’11”8, Valle (AS Roma) 1’10”9, Pacifici (SS Lazio) 1'7”7 (nov italijanski rekord).
Zmagovalke v polfinalu: Valle 1’10”7, Saini 1’08'T, Pacifici 1’08”6.
100 M PROSTO MOŠKI: Zmagovalci skupin:	Gallinari
(AS Roma) 1’02”8, Confini (Fiat Torino) 1’02”1, Bianchi (AS Triestina) 1’02”9, Buono-core (Can. Napoli) 1’01”6, Pucci (SS Lazio) 59”5.
Zmagovalci v polfinalu: Comfini 1’02”, Bianchi 1’00”, Pucci 58”1.
200 M METULJČEK MOŠKI: Zmagovalci skupin: Solimo (Fiamme Oro Padova) 2’51”1, Ciacci (AS Roma) 2’ 52”9, Dennerlein (Can. Napoli) 2’32”6.
1500 M PROSTO MOSK1: Zmagovalci skupin: Rosi (Livorno) 20’30”6, Galletti (Fio-
chi (Edera) peta oz. zadnja, na pgentina) 19’51”8, Ciacci Paolo
(AS Roma) 20T6'j7 4 x 100 M MEŠANO ZEN SKE:	Zmagovalci	skupin:	I.
skupina — CS Fiat (Faidiga, Ghersinich, Triussi, Mertinelli) 5’41"8: II. skupina — SS Lazio (Serpillt. Salvi, Beneck, Born i oh 5’30".
Finalna tekmovanja:
100 M PROSTO ZENSKE:
MtiHiMiiitiiiiiiiiiiiHtiiitttiiMiititititiMiiiiiHHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiintiiiiiiiitiiiiininuiiiiiminiMiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiinnMiiiiiiiHHiiiiOftiHiiii
Svetovno dirkalisčno kolesarsko prvenstvo
			
Nenadna slabost
Z rešilnim avtom Zeienega križa so včeraj prepeljali v bolnišnico »Rdeča hiša* 36-let-no Marijo Jug iz Brd, ki jo je obšla slabost na trgu pred županstvom.
 «9 ..._
Nesreča v Števerjanu
Včeraj ob 18.40 se je v Ste-verjanu laže ponesrečil z mopedom Avgust Ipavec iz Dolenj. Z rešilnim avtom Zelenega križa so ga prepeljali v bolnišnico Brigata Pavia, kjer so mu praske na desni roki obvezali in ga poslal: domov.
 «*------
TEMPERATURA VČERAJ Najvišja temperatura 28,4 stopinje ob 14.50, naijnižja 15 stopinj ob 8. uri. Vlage 66 odstotkov.
•-—c*----
DEŽURNA LEKARNA
Danes ji čez dan in ponoči odprta lekarna Cristofoletti, Travnik št. 14, tel. 29-72.
  -------
Kino v Gorici
CORSO. 17.00: »Sedmo Simba-dovo potovanje*, C. Grant, v barvah, cinemascope. VERDI. 17.45: «Perry» fanta-
Na olimpijskem stadionu v Amsterdamu prve borbe dirkališčnih specialistov
Rousseau v izvrstni formi - Italijanski hitrostni vozači včeraj niso trenirali
zlje v barvah »Disnevlandia* cinemascope v barvah. VITTORIA.
ifield, cinemascope in v barvali.
CENTRALE. 17.30:	«Johnny,
beli ' Indijanec*, F. Parker.
teehnicaior.
MODERNO 17.00:
»Ognjeno
nebo*, G. Peck.
AMSTERDAM, 7. — Četrtič v zgodovini kolesarstva bo od jutri pa do četrtka Amsterdam pozorišče borbo za svetovno dirkališčno prvenstvo. Mesto samo tega sicer prav nič ne odraža, saj je življenje v njem povsem normalno in niti reklamnih plakatov ni skoraj opaziti. Pravo sliko živčnosti pa je mogoče zato dobiti na olimpijskem stadionu ali pa v hotelu Krasnapolsky, kjer je sedež raznih uradov. Organizatorji upajo, da bo velik del od 70.000 prostorov na stadionu jutri zaseden.
Popoldne so se sestali tehnični komisarji vseh nastopajočih moštev. Sestavili so program in predvsem formirali izločilne skupine. Zreb italijanskim kolesarjem ni bil posebno naklonjen, toda težko je reči. da je katera skupina močnejša od druge, ker so moči sole.sarjev precej izenačene.
Kolesarji skoraj vseh dižav so tudi danes treniraii na dirkališču. Med njimi je bilo mogoče opaziti svetovnega pr-vaka v hitrostni vožnji Francoza Rousseauja, ki je s svojimi zaleti napravil na vse prisotne velik vtis. Vse kaže, da je Rousseau v veliki formi 'n da ga bo težko spraviti s prestola.
Italijanski hitrostni kolesarji so počivali oz. s tribune opazovali s kritičnimi očmi svoje glavne nasprotnike. Tehnični komisar Costa je namreč mnenja, da so njegovi varovanci dosegli najboljšo fizično kondicijo in da je bolje če ne forsirajo. Pač pa so dokaj mar. Ijivo trenirali italijanski specialisti v zasledovalni vožnji, najprej diletanti m nat,a še profesionalci. Vsi so zapustili vtis dobre pripravljenosti in izvrstne forme, prav tako kot Anglež Sheil, diletantski prvak v zasledovanju. Riviera ni bilo na spregled.
— »» -----
Uradni program prvenstva
Uradni program svetovnega kolesarskega prvenstva:
SOBOTA. *. AVGUSTA
Ob 9. uri: Hitrostna vožnja diletantov (izločitve in repesaži)
Hitrostna	vožnja profesio-
nalcev (izločitve in repesaži) Zasledovalna vožnja diletantov (izločitve)
Ob 19.30: Hitrostna vožnja diletantov (osmina finala in četrtfinale)
Hitrostna vožnja profesionalcev (četrtfinale)
Zasledovalna vožnja diletantov (četrtfinale)
Za motorji — diletanti (prva serija na 50 km)
Za motorji — profesionalci (prva serija v 1 uri) NEDELJA. 9 AVGUSTA Ob 13, uri: Hitrostna vožnja diletantov (polfinale in finale) Hitrostna vožnja profesionalcev (polfinale in finale)
Za motorji — diletanti (druga serija na 50 km)
Za motorji — profesionalci (druga serija v 1 uri) TOREK, 11. AVGUSTA Oh II. uri:	Zasledovalna
vožnja profesionalcev (izločitve in četrtfinale)
Zasledovalna vožnja diletantov (polfinale in finale)
Za motorji — diletanti (repesaži na 50 km)
Za motorji — profesionalci (repesaži v 1 uri)
ČETRTEK. 13. AVGUSTA Ob 19 30: Zasledovalna vožnja profesionalcev (polfinale in finale)
Za motorji — diletanti (fi nate v 1 uri)
Za motorji — profesionalci (finale v 1 uri)
V SOBOTO, 15. avgusta ob 13. uri: Cestno prvenstvo diletantov.
V NEDELJO. 16. avgusta ob 13. uri: Cestno prvenstvo profesionalcev.
O FLORENCA, 7. — Nenci-ni je danes prevozil s kolesom o-krog 100 km. Po zaključnem Iremingu je dejal, da ga poškodba ni prav nič ovirala. Jutri bo odpotoval v Chignolo Po, nato pa se bo vrnil v Bi-lancino, kjer se bo pripravljal za svetovno prvenstvo.
1 Pacifici 1’07’8. 2. Saini 1’ 07”9. 3. Valle 1'09”9, 4 Con tardo 1T0"1, 5. Cecchi (Edera Trst) 1’10”6
Borba za prvo mesto med obema plavalkama Lazia Pa-cificijevo in Sainijevo je bila zelo ogorčena. Obe sta znatno prehiteli ostale, v sprintu pa je zmagala Pacifici z 1/10 sekunde prednosti. Dopoldne sta obe plavali bolje od starega državnega rekorda.
100 M PROSTO MOŠKI: 1. Pucci (l.azio) 57’’5. 2. Soliani 58"! (nov juniorski rekord), 3. Bianchi (Triestina) 59”8, 4. Della Savia 1’00"7. 5. Buonocore 1’00"9.
Zmaga Puccija je bila zelo lahka. Soliani je izboljšal ju-niorrici rekord, ki ga je doslej imel Tržačan Bianchi z 59"5.
200 M METULJČEK MOŠKI: 1. Dennerlein (Can. Napoli) 2’27”I. 2. R. Ciacci 2’47”8.
3. Grilz 2’48”5. 4. Solinto 2’ 49"8, 5. Gaglia 2 51”.
Napolitanec Dennerlein je bil brez konkurence, čeprav ni v najboljši formi. Bolj ostra pa je bila borba za drugo mesto med Ciaccijem in Tržačanom Gritzem
1500 M PROSTO MOŠKI:
1. Galletti (Florentina) 19’05”1,
2. P. Ciacci 19’38”9, 3. Rosi 19’44”2 (nov juniorski rekord).
4. Zaottini 19’57”3, 5. Panzeri 20’08”2.
Italijanski atleti na Švedskem
Nov rekord Bern# v teku na 200 metro?
Baraldi izenačil rekord na 1000 m • Nori®* (ZDA) 10"2 na 100 m
Tudi v tej disciplini je bila zmaga Gallettija nesporna.
4 x 100 MEŠANO ZENSKE: 1. Lazio A (Serpelli. Salvi. Beneck. Pacifici) 5’26”8, 2 Can Lecco 5’34”3, 3. Fiat Torino 5’ 37”8. 4. Lazio B 542"4. 5. Roma 5'44”0 Po današnjih tekmah je vrstni red ekip naslednji:
ZENSKE: 1. Lazio 3088, 2. Roma 2929. 3. Fiat 2765. 4 Can Lecco 2680 5. Livorno 2233, 6 Ed»ra (Trst) 2091, 7. Trento 2088
MOŠKI:	Roma 5810.5. 2
Lazio 5768	3 Fiat 5717,
4 Fiamme d’ Oro Padova 3674.	5. RN Napoli
2144,5. Can. Napoli 1858.	7.
Can Milano 1308, 8. Triestina 876.
Jug. kolesarjev ne bo v Amsterdam
BEOGRAD, 7. — Kolesarska zveza Jugoslavije je sklenila odpovedati udeležbo jugoslovanskih kolesarjev na svetovnem prvenstvu v Amsterdamu. Kolesarska zveza je sprejela ta sklep zaradi prutruje-nosti kolesarjev, ki so se udeležili tekme po Jugoslaviji. Kolesarska zveza Jugoslavije je sklenila, da se kolesarji malo odpočijejo ker se bodo v kratkom udeležili dirke po Poljski in Bolgariji, Na dirki po Poljski bodo Jugoslavijo zastopali Levačič, Šebenik, Horvat in Novak. Na dirki po Bolgariji pa Petrovič, Valčič.
Žirovnik, Vukojevič in Bajc.
 .........................................................................  iiiiiiiiiniiiiiimi......IIIICUIIM imunim Minil.........■milimi
Medconski finale Davisovega pokala
Avstralija-Italija 2:0
Pietrangeli in Sirola sta klonila v štirih setih
FILADELFIJA, 7. — Po prvem dnevu teniškega dvoboja v medeonskem finalu Davisovega pokala, vodi Avstralija proti Italiji z 2:0.
Laver (Avst.) - Pietrangeli (It.) 6:4. 2:6. 6:3, 6:3.
Fraser (Avst.) - Sirola (It.) 19:17, 1:6, 6:3, 6:4 V prvi igri, ki ni bila posebno lepa, je Pietrangeli i-gral — razen v drugem setu — podrejeno vlogo. Le redko mu je uspelo vračati ostre La-verjeve servise, sicer pa je bil prisiljen samo vračati žoge, pri čemer mu je le tu in tam u-spelo narediti kakšno izolirano ofenzivno potezo. Laver —
finalist v Wimbledonu — je igral zelo regularno, vendar pa se ima za svojo zmago zahvaliti predvsem izredno ostremu in dobro plasiranemu servisu.
Dvoboj, kateremu je ob oblačnem in toplem vremenu, prisostvovalo komaj 2000 gledalcev, je trajal uro in 23 minut.
V drugi igri sta se pomerila Neal Fraser in Sirola. Prvi set med njima je bil eden najdaljših v zgodovini Davisovega pokala. Igrala sta ga uro "n 31 minut. Sirola je začel izvrstno in je povedel že s 3:0 ter vodil v četrtem game
su s 40:0. Tedaj pa se je Fraser zbral in izenačil na 3:3. Od tega trenutka dalje sta i-gralca redno dobivala na lastne servise dokler ni v 34. igri Fraser izstrgal servis Siroli in zmagal z 19:17.
V drugem setu je Sirola spet zaigral zelo debro in si zagotovil set v pičlih 18 minutah s 6:1. Tretji set je bil uravnovešen do 6, igre, ko je Fraser izstrgal servis Siroli in potem obdržal prednost do kraja. Skoraj enako je potekal tudi četrti set, katerega si je Fraser zagotovil s 6:4
Jutri je na programu igra dvojic.
MALMOE, 7. — Na mednarodnem mitingu v Malmoe so italijanski atleti dosegli nekaj izvrstnih rezultatov med katerimi izstopa nov italijanski rekord Berrutija na 200 m z zavojem s časom 20”8, s katerim je pustil za seboi Ameri-kanca Nortona. Baraldi je izenačil italijanski rekord na 1000 m s časom 2’20”6. Mazza je pretekel 110 m z ovirami o času 14"3. Razen tega so italijanski atleti zmagali še v skoku v višino (Introini), v skoku v daljino (Bravi), v teku na 3000 m (Conti) ter v štafeti 4x100 m s časom 41”4.
Izvrsten rezultat je dosegel tudi Ameriknnec Norton v teku na 100 m s 10”2, kar je le za 1/10 sekunde slabše od njegovega svetovnega rekorda, ki ga ima sam skupaj s še nekaterimi atleti.
Tehnični rr.zultati: 400 m: — 1. Davies (ZDA) 48", 2. Pan-ciera (It.) 48’T. 110 m ovire: 1. Razik (Pak.) 14"1, 2. Cavv-ley (ZDA) 14.2, 3. Mazza (It.) 14”3. Kladivo — 1. Asplund (Sved.) 60.34, 2. Iobal (Pak.) 59,82. Višina — 1. Introini (It.) 1,96, 2. SaerndahI (Sved.) 1,94. 308(1 m — 1. Conti (It.) 8T2”8, 2 Volpi (It.) 8T5"4. 800 m 1. Čarali (ZDA) 1'51"6, 2. Johns-son (Šved.) 1’53'T. 200 m — 1. Berruti (It.) 20"8, 2. Norton 21”. 3. Lombardi (It.) 21 ”9. Palica — 1. Graham 4,40, 2. Kielczewski (Polj.) 4,14. 1000 m — 1. Waern (Šved.) 2'19”3, Baraldi (It.) 2’20"7. Daljina — 1. Bravi (It.) 7,34, 2. Ranzan (Pak.) 6,16. Kop.ie —	1 Fri-
drikson (Šved.) 75.25, 2. C. Lie-vore (It.) 73,32. 400 m ovire — 1. Cawley (ZDA) 51”8, 2. Martini (It.) 54"9. 100 m — 1. Norton 10”2, 2. 2. Berruti (It.) 10”5.	4x100 m — 1. Italija
(Mazza, Panciera, Lombardi. Berruti) 41"3, 2. Pakistan 43”.
Se o občnem zboru Triestine
Trevisan potrjen za trenerja Triestine
V dopolnilo včerajšnjega poročila o občnem zboru U. S. Triestine, na katerem je bil izvoljen začasni upravni 5-članski odbor z mandatom do 15. okt., dodajamo še nasled-
Taca-
nje:
Odbor (Columni, . Alberi, Stella, Cambiss«' stavljajo tako «vladni možje*, t. j. sednik, bivši svetnik i® ^ nji voditelj plavalne nova pa sta Stella in "rji
no i u pa oiu	—	 r	■
Iz tega je mogoče sklePU* v vodstvu trJ»a
se položaj' v voasivu -ji ga ligaša bistveno ne M J menil in da vzroki *er,|S kritičnega položaja m* odstranjeni.	, ul
Mandatni rok do 15. mji v zvezi s ponovnim ® j prehajanja igralcev, ki . začelo prav 15. okt. P° ku pa lahko začasni uj>j odbor zaprosi za poaM mandata.	.
Novi odbor je takoj P ^ lit vi začel delovati
vi svoj ukrep je Pon0'L i trdil za trenerja Prv J štva Mema Trevisan* go, naj takoj začne s Prrtf ljanjem nogometašev **
njo sezono.
Gaul zmagovale*
v Giulianova
GIULIANOVA, 7.
ki za »VII. pokal
je bila danes na krožni gž v Giulianova, je zmag*1^ ly Gaul z 9 točkami’ p red ostalih: 2. Fantini ®’j'A bet, Boni. Benedetti *• ^ smondi, Ciancola 4. ®-Catalano 3 točke.
NOGOMET
Billy Wrigth se po**
LONDON, 7.	—. Bd
Wright, kapetan angle9®jji C reprezentance, se bo PjjA maknil iz aktivnega z javnim treningom ^
Woiverhampton "a!1 u f. Wright je star 35 le'1 105-krat nastopil V rM* tanci. Zdi se, da i* vzrok njegovega odstop* ^ nji trenerja Wolverh<^J,f: da ga zamenja v m»s* jV let mlajšim Georgej®0* wellom.
Odgovorni uredb*-STANISLAV REffii.F Tiska Tiskarski zavod 'Z>1
predvaja danes ob 1* uri in ob 29.36 na pro*14* film technicolor
OD ON GO
m
Igrajo:
RHONDA FLEMING — MACDONALD CA
•čiuuuuuuuuuuuii EDGAR WAIXACEj ^uuuuuuuutiiuuii
U ZAGONETNA ( ZAPONKA) i
7fimTmm?TTmYTTTmTmwmTm»TTYHmmT»ro?mmnTTm»mniTwmTf
Policijski nadzornik je prepustil Kitajca Franku v oskrbo in stekel za sledovi drugega nočnega obiskovalca. Prišel je šele do vrtnih vrat, ko je zaslišal ropot motorja avtomobila, ki je odpeljal, in je razumel, da je brezpomembno nadaljevati zasledovanje.
Vrnil se je in je zagledal Yeh Linga, ki se mu je posrečijo vstati in je s Frankovo in Mirino pomočjo stopal v hišo.
»Tako, Veh Ling je drugi moški, kaj?» je rekel Carver s strogim glasom, ko se je Kitajec vsedel na divan v salonu. »Kdo je bil oni?»
| «Nisem ga videl,* je urno odgovoril Kitajec. »Žal mi je, da sem vam pokvaril večer, gospod Carver, toda gospodični Mira mi je pisala o tem čudnem nočnem obiskovalcu. P#isel sem, da uredim stvar od blizu. Ko bi bil vedel, da sta bila tudi vidva v hiši, bi bil estal samo kot straža za grmovjem z namenom, da prestrižem urnik onemu zločincu» »Zares dobro smo jo skuhali,* ie zagodrnjal Carver. »Ste gotovi, da ga niste videli, Yeh Ling?*
»Popolnoma gotov, gospod nadzornik, pač pa sem ga občutil. Moral je biti udarec s pestjo, ker se mi zdi, da ni bil oborožen.	Mislim pa,	da	je imel	brado. Začutil	sam, da
me je nekaj	udarilo, ko	sem ga pograbil za grlo.	Precenjeval sem pač	svoje moči,	ko	sem te	zanašal na dejstvo, da
sem bil pred	dvajsetimi	leti	prvak v	rokoborbi na	Harvard-
ski univerzi.*	«
»Harvadski?* je začudeno ponovil Frank. »Tristo zelenih! Jaz sem mislil, da ste...* — Pravočasno se je prekinil, da ne bi rekel kaj takega, kar bi moglo užaliti Kitajca, toda Kitajec se je nasmihal izpod brk.
»Mislili ste, da sem eden izmed onih Kitajcev, ki prihajajo na Angleško prodajat ponarejene ovratnice? Morda nisem mnogo različen od onih svojih sorojakov,* je pripomnil. «Gospodična Ardfern me je na primer spoznala, ko sem bil reven ko cerkvena miš. Stanovala sva v isti hiši in si je pridobila pravico do moje večne hvaležnosti, ker je skrbela za mojega sinčka in ga rešila.*
»Tudi jaz sem bila revna ko cerkvena miš,* je z nasmeškom rekla Mira in Yeh Ling jo je z vso ljubeznijo pogledal. »Vi ste bili vedno v moji bližini, Yeh Ling, in ste bili moj edini prijatelj.*
»Da, Mira, leta in leta sem bil v vaši bližini in sem vas varoval. Ne bi si nikoli odpustil, če bi se vam kaj hudega pripetilo.*
»Ne smete biti tako redkobesedni, Yeh Ling,* je vskočil v besedo Carver. »Zelo dobro vemo, da ni šla gospodična Ardfern niti enkrat samkrat k Ardfernu, da je vi ne bi varovali.*
»Res je, gospod nadzornik, tako je,» je pritrdil Kitajec. »Vsak večer, ko je Mira zapustila gledališče, sem šel za njo do Spring Housea, čakal, da je zopet odšla in sem jo spremljal do njenega hotela, ne da bi me videla.*
»Toda jaz tega nisem vedela!* <e zavpila Mira s solzami v oceh. Stopila je h Kitajcu in ga je krepko objela. Frank je čutil, kako z vsem srcem zavida Yeh Lingu.
«Ker smo se že srečali in ker se bavim z zadevo Trasme-re,» je rekel Carver s sarkazmom v glasu, »kaj mislita, ali ne bi imel pravice, da izven nekoliko več o vaju dveh?*
»Imate prav, gospod nadzornik.* je 'zavzdihnil Yeh Ling. »Vedel sem se nevljudno do vas in ko ne bi bili tako razumni, kakor ste, bi bil sedaj v zaporu morda celo z obtožbo, da sem umoril Trasmereja. Toda poglejte, bil sem v čudnem položaju! Po sporazumu, ki sem ga sklenil « ši Soh-om, ali
pravilno Luciusom Trasmerejem, nisem imel več prostih rok. Zgodba mojega življenja je precej dolga, gospod Carver. Upam, da vas z njo ne bom dolgočasil.
Prišel sem na Angleško še kot deček, da bi študiral po evropskem načinu. Tedaj so se živeli moji starši, ki so bili *-Z 2?<Svfne *n k°8ate hiše. Ko sem se po končanih pravnih študijih vrnil na Kitajsko, sem na žalost našel razvaline. Moje starše so pobili uporniki in samo spomin je še govoril o mojem bogastvu. Nisem izgubil poguma. Napotil sem se k J®ki Amur, kjer so odkrili zlate žile in tam sem spo-znal Trasmereja. Tam so ga vsi imenovali Si Soh. Stari me je vzljubil, mi je dal delo in kmalu nato sem srečal dobro deklico, ki sem jo vzel za ženo. Rodila mi je sina, po porodu pa takoj umrla. Zdelo se je, da mi ni usoda nikjer naklonjena, zato sem dokončno zapustil Kitajsko in sem se vrnil na Angleško, kjer sem upal, da se bom zopet postal na noge s svojim sinom.
Morda se boste čudili, da je mogel človek z mojo vzgojo in izobrazbo sluziti več let kot restavracijski natakar, toda Mira vam bo mogla to potrditi. Ko me je spoznala naša dobra prijateljica, sem v resnici nosil' na mizo v nekem tretjerazrednem lokalu. Malo po malem in z vsakodnevnimi žrtvami sem si prihranil majhno vsoto denarja s katerim sem mogel najeti restavracijo, o kateri veste, da je danes moja. Tedaj je bila samo navadna luknja, vendar mi je dajala možnost, da sem mirneje živel. Medtem je moj fant zrasel, hodil je v šolo in postal zelo priden učenec.
Nekega dne je slučajno prišel v moj lokal Lucius Trasme-re. Ko me je spoznal, je pokazal do mene isto zaupljivost ko nekdaj. Takoj me Je vprašal, če se da zaslužiti z restavracijami. Od govoril sem mu, da se tak lokal, kakor je moj, če se poveča in olepša, lahko spremeni v zlato jamo. Trasmere je hotel slišati samo to. Predlagal mi je, naj pokupim na njegove stroške sosedne hise in zgradim na kraju svoje zelo skromne restavracije moderen lokal Sporazum se je tako glasil: jaz bi dalje vodil upravo, po Trasmerejevi smrti pa bi postal neomejen gospodar vsega. Sprejel sem. Najina pogodba je bila samo ustna, kajti Trasmere je navadno posloval tako, vendar se ne spominjam, da bi kdaj
ne bil držal dane besede. Zaradi varnosti z obeh	l
napisala pogodbo, napisano v kitajskem jeziku, v
Trasmere izjavil, da bom postal po njegovi smrti spodar restavracije «Pri zlati streh’.*. Ta listina j® F;
mojih rokah, toda nekoliko dni pred smrtjo me je , ^ prosil zanjo. Hotel je napraviti prepis, da bi ga iin - ijv svojimi papirji. Na žalost so v soaoto umorili m°J*Klt>Li
vti^JF
gega prijatelja in zato sem si dvakrat dovolil
K®
se v Spring House, da bi dobil nazaj edino listino, 5 sem mogel dokazati, da sem edini lastnik restavracij®-
»Se vam je posrečilo najti jo?» je vprašal Fran*- J Yeh Ling je prikimal.	.	'
»Da, gospod Holland. Zahvaliti se moram Mirl’ utt( odkrila tajno kamina. Ta večer pa ;em prišel v Stohf .-jl? da vidim od blizu onega človeka, ki je vec dni vohu di za menoj.*	m
Carver si je zapisal nekoliko pripomb v svojo h* nato pa je nepričakovano vprašal:
«Yeh Ling, kdo je urnoril Luciusa Trasmereja?*
»Ne vem,* je preprosto odgovoril Kitajec. mnenju mora obstajati v podzemnih prostorih hod, sicer si ne morem razložiti, kako je prišel mori1®1 in zopet odšel ven.*	.Mil
»Izbrišite si to iz glave, Yeh Ling,* je sopel P°‘f nadzornik. »Trasmerejev morilec ie ali Brown ali
id:
ling. Ko se nam bo posrečilo prijeti ju, bomo pa® 'vf®1!) kako sta napravila, da sta zopet zaklenila ona presneta jjj
tRmufn in narlalii«« -______________  .	«r	*	»	•	   .	..»til	'
»Brown je nedelžen,* se je uprl Yeh Ling. »Bil se1fi skupaj takrat, ko se je zločin izvršil.*
Vsi trije poslušalci so obstali osupli.
»Ali se zavedate, kaj trdite?* |e vprašal Carver- ^ l
»Zavedam se tega tako dobro, da bi mi bilo sem molčal,* je pritrdil Kitajec in se živčno nasifie*1 pjAj pa resnica Ce hi me vprašali, kje in kako sem t*U bi bil v veliki zadreei. kai nai odanvortin <:«» « večj* « »
. . ... . ------ zadregi, kaj naj odgovorim, še v večji g
bi bil, če bi me vprašali, kje je sedaj. Mislim da 1)1 sploh ne govoril ali bi rekel, da tega ne vem.* ‘ jApt'
(Nadaljevanj*