Križi in težave s pravili
Društva v zagati
KAJ BO Z DRUŠTVI, KI SE NE BODO PRAVOCASNO REGISTRIRALA?
Ko je bil decembra 1974 v Uradnem listu SRS št. 37/74 objavljen nov zakon o društvih, je moralo tudi okrog 140 društev v ob-čini Siška uskladiti svoja pravila s tem za-konom, poleg tega pa so morala pridobiti še mnenje OK ali KK SZDL o dejavnosti in po-trebnosti nadaljnjega obstoja društva.
Prav tu pa se je pri večini društev zatakni-lo. Zakon je določil rok enega leta za uskladi-tev pravil, ki pa je kaj hitro minil. Vsekakor za mnoga društva občutno prehitro, saj niso uspeli ponovno registrirati svojega obstoja ozi-roma delovanja. Treba je namreč vedeti, da so morala društva kar hitro začeti z usklajevanjem pravil, saj občinska ali krajevna konferenca SZDL področja, na katerem društvo deluje, po-trebujejo dolgo časa, včasih celo nekaj mese-cev, da izdajo svoje mnenje o aktivnosti dru-štva, ki naj bi bila glavno merilo pri nadaljnji registraciji društva.
Pravila po enem kopitu
Prav zato smo sekretarju OK SZDL Ljublja-na-Šiška, Milošu Mikoliču, zastavili nekaj vpra-šanj, ki na] bi nekoliko razbistrila to področje, hkrati pa nas je zanimalo tudi, koliko društev se je že registriralo po novih pravilih?
»Do 20. decembra, ko bi morala biti po dolo-čilih zakona vsa društva registrirana po novih predpisih, smo prejeli le okrog 40 pravil dru-štev, ki so usklajena z novim zakonom, le 20 pravil pa smo ocenili kot ustrezna in zanje iz-dali tudi potrebno mnenje za registracijo.«
»Do kakšnih ugotovitev pa ste prišli pri pre-gledovanju prispelih pravil društev?«
»Najprej bi omenil, da so vsa pravila dela-na po nekem kopitu, da so premalo kritična ozi-loma premalo specifična za razna društva. Veli-korat v njih ni navedenih dejstev, ki so še ka-ko pomembna za delo društva — predvsem za-radi te šablonske izdelave. Pri precejšnjem šte-vilu pravil smo opazili, da je izredno slabo opredeljena materialna odgovornost posameznih - vodilnih delavcev društva, saj društva razpola-. gajo z velikimi družbenimi sredstvi.
Prav tako smo opazili, da v večini primerov v pravilih ni navedeno, kateri drugi akti dru-štva še obstajajo; da v pravilih ni točno defini-rano, katere komisije in odbori obstojajo v dru-štvu; mnogokrat pa so v pravilih navedene tudi stvari, ki v društvu sploh ne obstajajo, pa so zato v pravilih, ker pač tako piše v predlogi, po kateri so bila pravila narejena.«
»V večini primerov je tudi premalo poudar-jena javnost dela. Menimo, da je interes vsake-ga društva, da čimvečje število občanov izve, kakšno je delo društva, kakšni so njihovi uspe-hi in s kakšnimi težavami se spoprijemajo pri svojem delu. Prav zato naj bi društva sama ob-vestila sredstva javnega obveščanja o njihovih uspehih in težavah.
Največja pomanjkljivost vseh pravil društev, ki smo jih dosedaj pregledali, pa je izredno slabo definirano sodelovanje in povezava dru-štva z interesno skupnostjo. Ti odnosi bi morali biti izredno natančno določeni, jasno bi moralo biti financiranje društev ter mesto in pdložaj društva v samoupravni iriteresni skupnosti. Prav
tako bi morali biti natančneje določeni dele-gatski odnosi znotraj društva kot tudi njihovo delegatsko razmerje s KK SZDL in KS. Le malo društev je zabeležilo, kje imajo svojega dele-gata, določene pa bi morale biti tudi dolžnosti in pravice delegata v KS ali KK SZDL,« je kon-čal svoje ugotovitve Miloš Mikolič.
»S kakšnimi problemi pa se srečujete pri pregledovanju pravil?«
Kadrovske težave
»Glavni problem je vsekakor v tem, da pri OK SZDL Šiška še vedno nimamo formiranega primernega koordinacijskega odbora, ki bi veri-ficiral vsa prispela pravila. To delo sedaj oprav-lja izvršni odbor OK SZDL, ki pa ima mnogo važnejših nalog, zato smo doslej pregledali in potrdili le okrog 20 pravil društev. Naslednji problem pa je v tem, da za nekatera društva ne vemo, kakšna je njihova aktivnost, oziroma — kaj narediti v primeru, ko po dve sorodni dru-štvi delujeta na področju ene krajevne skup-nosti. V takih primerih se posvetujemo z ustrez-no zvezo društev, na primer. z ZTKO, če gre za športno društvo ali ZKPO za kulturna društva. In naprej: pri OK SZDL Šiška bomo morali usta-noviti lasten register društev, saj sedaj niti he vemo natančno, koliko društev je sploh v ob-čini Šiška, kajti obstaja le skupni register za vseh pet ljubljanskih občin pri SML, upravi za notranje zadeve,« je našteval težave sekretar OK SZDL Siška.
»In v čem je pravzaprav namen novega za-kona o društvih?«
»Predvsem to,'da se društva organizirajo po samoupravnem in delegatskem načelu in pa da prenehajo delovati vsa društva, ki so le na pa-pirju, njihove aktivnosti pa ni nikjer čutiti,« je zaključil Miloš Mikolič.
Seveda se po vsem tem kar samo po sebi postavlja vprašanje, kaj bo s tistimi društvi, ki še niso registrirana po novem zakonu. Odgovor smo poiskali na ZTKO Ljubljana-Siška: »Ne ve-mo, koliko športnih društev je že registrirano po novih predpisih, prav gotovo pa veliko ne. Upamo, da bo v podaljšanem trimesečnem roku, ki je še na razpolago za registracijo, čimveč društev prejelo odločbo o registraciji in vpisu v legister društev,« nam je dejal Janez Smon.
Zadnji rok se bliža: kaj bo potem?
Povprašali smo tudi na skupščini mesta Ljubljana, upravi za notranje zadeve, kjer vo-dijo register društev in kjer tudi registrirajo društva, koliko društev je že izpolnilo pogoje za vpis y register. Odgovor je bil porazen: na področju mesta Ljubljane je bilo do 20. decem-bra, ko je potekel uradni rok za registracijo, registriranih 17 društev.
In kaj bo z vsemi ostalimi društvi? Po 20. marcu 1976 bodo vsa ostala društva izgubila lastnost pravne osebe in seveda tudi vse pravi-ce in dolžnosti, ki iz tega naslova izvirajo in verjetno bi bilo kar prav, če bi jih ustrezne sa-moupravne interesne skupnosti prenehale finan-cirati. Po drugi strani pa je res, da je hitrost registracije odvisna predvsem od vodilnih de-lavcev v društvu, pa tudi od hitrosti izdaje po-trebnega soglasja SŽDL.. ki pa tudi ni nič kaj občudovanja vredna. Kljub temu pa je glavni razlog za tako porazno stanje prav gotovo v društvih samih.