SLOVENEC.
Političen list za slovenski narod.
Po poRtl prejem»n velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za ¿«trt leta
4 gld., za en mesec 1 frld. 40 kr.
V »dmlnlBtracIjl prejemali veljil: Za celo leto 12 yld., za pol let» 6 gld., za četrt leta 8 fJd., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom posiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulico št. 2, II., 28.
Xtznunlla (inserati) se sprejemajo in velji tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se oena primerno zmanjša
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja ve»k dan, izvzemsi nedelje in praznike, ob V',6. uri popoludne.
Letnik X^II.
Ätev. IT
V Ljubljani, v ponedeljek 21. januarija 1880.
Nemški prvoboritelji na Koroškem.
„Pester Lloyd" je s kratkimi vrsticami pojasnil „nemško" gibanje na Koroškem. Imenoval je imena, mi navedemo le dogodke.
Bil je g. A. M., ki je 1. 1887 pristopil k vred-ništvu . . ., listu, ki je vedno oznanjeval skrajno nemško politiko, poleg tega pa si dovoljeval naj-grše napake proti nemškemu stilu in slovnici —• „Presse" je včasih prinesla lepo zbirko napak — in konečno hujskal posebno kmetsko prebivalstvo, v prvi vrsti proti škofu dr. Kalinu, deželnemu odboru in kmetijski družbi. M. je bil vsled tega obsojen na večdneven zapor. Ko pa je prišlo na dan proti njemu več manjših stvari, kot goljulija, izne-verjenje in iztiskanje, pobral je gospodič šila in kopita ter zbežal v Švico, odkoder nekda namerja odpotovati v Ameriko. „Svojo mnogoštevilno družino" piše dalje „Pester Lloyd", „pustil je v bedi in revščini v Oelovci, ter je vzel s seboj le vedno rastočo nevoljo". Izdajatelj istega lista jo je tudi potegnil, ko je bil obsojen na velike globe zaradi raz-žaljenja časti.
Ti dogodki na časnikarskem polji so vzbudili pozornost v širokih krogih ter ob jednem pojasnili in zbistrili položaj. Že davnej mnogim ni bilo všeč, da taki ljudje in na tak način na Koroškem razširjajo in zagovarjajo liberalizem in nemštvo; in vendar se malosrčui staro-liberalci niso ustavljali takemu početju. Ker pa so se za lepodonečimi besedami narodnega blagra, napredka in narodnosti skrivale le nepoštenost, nespodobnost in korupcija, zgubila so glasila takozvane „schärferen Tonart" verojetnost in veljavo tudi pri onih, ki se doslej niso mogli odtegniti njihovemu vplivu. Gotovo pa se je izdatno skrčila vrednost njihovih napadov, in ko bi to pojasnilo korošk.h razmer koga napotilo, da bi skozi
drobnogled razgledal si tudi v drugih kronovinah početje nekaterih, sicer temnih, a vendar glasnih značajev, kakoršni so oni na Koroškem, pridobila bi mnogo ne le morila, marveč tudi mirno skupno življenje prebivalstva.
Slabi easi.
i.
A Ljudje navadno tarnajo o slabih časih, in vendar je le malo takih, ki bi se lotili resnega dela, da zboljšajo slabe čase. Vsak naj bi sam naj-prvo pri sebi začel snažiti Augijev hlev, tako bi gotovo pričela svitati se žirija boljših časov. Sta-riši in učitelji morejo le tedaj vzgojiti dobre otroke, ako se morejo • ti več učiti iz dobrega vzgleda, kakor iz njih opominov. Tako delajo slavni vojskovodje, ki dajejo sami svojim vojakom vzgled srčnosti in navdušenja. Ker pa je toliko slabih vzgledov, zato je mladina povsod vedno slabša, in zato obsoja ljudstvo višje osebe, ker je sodi po vnanjem.
Zgodovina je narodov žitje in bitje, njih šege, navade in razvade, zato smemo trditi, da v prvi vrsti ljudje sami delajo zgodovino. Ljudje naj se torej poboljšajo, in tudi časi se bodo zboljšali. V prvi vrsti pa se morajo poboljšati voditelji časa ter narodu z lepim vzgledom in dobro besedo kazati pot do boljše prihodnjosti. Hic Ehodus, hic salta! Tu so potrebne reforme. Kakor se najtrdnejša ladija z najboljšim možtvom lahko razbije ob skalah pečevja, ako nima krmila, razumnega krmilarja in spretnega poveljnika, isto velja o narodu brez vzglednih, požrtovalnih, odkritosrčnih in dobrih voditeljev.
Prvi vzrok slabih sedanjih časov pa je brezmejna sebičnost, ki išče povsod le dobička in ne izbira sredstev v dosego namena. Za najlepšimi naslovi skrivajo se navadno neusmiljenost, krivica, izsesavanje ter sploh vsi izrodki dobičarije. Je li
čudo, da svet pozni le po imenu ljubezen do bližnjega?
Na jeziku nosi marsikdo najlepše fraze, kot napredek, svoboda, previdnost, požrtovalnost, narodnost itd., a v srci kale mu rastline sesalke, ki se potem opletajo narodovega debla od korenine do vrha ter mu jemljo življenja moč in bujno rast. Ali naj navedemo vzglede?
Pred tremi dnevi smo ob kratkem na tem mestu označili vzrok, zakaj propada avstrijska trgovina na Balkanu: ker produkcija in trgovina niste solidni. Isto velja tudi drugod. Trgovec in rokodelec ponujata občinstvu slabo blago za dober denar, a znana uhata žival gre le jedeukrat na led. Trgovec in rokodelec imata najprvo dobiček, pa s slabimi, ponarejenimi izdelki zgubita zaupanje svojih kupčevalcev. In kdo je temu kriv? Sama.
Tako si krade zaupanje in uničuje obstanek svoj kmet s prodajo slabih pridelkov, tovarnar s slabim blagom, delavec z lenobo, nezvestobo in nepoštenostjo. Mnogo vzgledov iz vsakdanjega življenja mogli bi navesti, ki dokazujejo, da je krivična sebičnost glavni vzrok sedanjih slabih časov. Vsled tega se množe nezadovoljnost, sovraštvo in nasprotje v družbi človeški. Ta sebičnost pa je vkoreninjena v srcih, iz katerih je najprvo zginila ljubezen do Boga in s to ljubezen do bližnjega; vselila pa se je v srca in družbo mrzla, neusmiljena samopašnost in neukrotljiva nasladnost. Kjer pa ni vere, tam ni ljubezni, in kjer ni ljubezni, je samopašno sovraštvo. Grabljivost pritiska iz višjih krogov na nižje, ti pa hočejo malo delati, pa dobro živeti. In tu je vzrok socijalnih bojev.
Ali pa niso višji krogi, premožnejši ljudje tudi usmiljeni in dobrosrčni? O da ! Marsikdo obleče plašč „usmiljenja in človekoljubja" ter priredi „ples, koncert ali predstavo za reveže". Tu plešejo in rajajo, da si preženo izpred oči temne podobe trpečega človeštva. Od potrate in zapravljivosti pa pa-
LISTEK.
Complimentum — kaj je to?
Novo leto, čas voščil, imamo že par tednov za saboj. Cas voščil, pravim je to. Pa le nikar ne vprašaj, kakošno notranjo vrednost imajo dostikrat voščila k novemu letu ali tudi za god. Zgolj lepe, da, celô poetično vznešeue besede se ob teh prilikah slišijo in čitajo, a za njimi se skriva dostikrat naj-navadniša proza.
„Gospodu moram iti danes srečne novo leto voščit ali čestitat k veselemu imenduevu", meni kak služabni duh; zraven pa si misli: „Prav za prav želim sreče in veselih ur le sebi; da bi mi pač kaj prida padlo!" — „Moj šef je dobil visoko priznanje", mrmra sam seboj marljiv uradnik tam na stolu, „moram mu čestitati. Prav za prav pa delam le jaz", nadaljuje sam pri sebi, „podpisaval bi so marsikdo, seveda, a pozno na večer truditi se, po zaprašenih aktih stikati in redno izdelavati, to pa ne diši vsa-cemu. Odlikovau bi moral biti le jaz ali vsaj .tudi jaz. Pa kaj hočem, naj se pridružim drugim in pokažem vsaj na videz, kakor bi v resnici pripozuaval njegove zasluge." Res gré, in prikloni se globoko vstopivši se pred odlikovanca, in odhajaje iz dvorane stori takisto.
„Sioraj bi bil moral misliti, da je ta človek
železen", modruje sam pri sebi nekdo drug pre-biraje svoj časopis. „Zdelo se mi je že skoraj, da ga ne bo premogla nikakošna bolezen, in da se poprej ne bo spravil izpod nog, kakor da ga pri kaeih 80 letih pobere smrt. Danes pa vendar čitam, da ga je stisnilo že pri 65. Pa 6e bomo zopet pomaknili v službi za stopinjo više in za jeden plačilni razred niže!" Zadovoljno si mane roke, kar mu šine v glavo misel: „Soproga njegova mora pa vendar biti zelo žalostna. Prav srečen zakon je bil to, o čemer sem se pred leti mogel prepričati na lastne oči. Sožaljno pismo ji moram vsekako poslati, in to še danes." In prime za pero in napiše lepo pisemce, tako rahločutno in milo, da se zdi, kot bi bila vsaka besedica zamočena z grenko sol-zico. Oh, jezik in srce, tako blizu skupaj, pa tako daleč narazen! —
Sodaj je spet predpust, kakor je bil že sto in stokrat. Ravno v svet vzletela hči je vprašala neki predpust svojo mater, kaj naj vendar govori na plesnem veučku, kako se obnaša v družbi, da se pokaže, kako se zml dobro sukati ne samo z noži-cami, ampak tudi z jezičkom. „To-le ti bodi pravilo", pouči jo premetena mati: „Vsacemu, kdor pride prepozno in ga količkaj poznaš, opomni: ,Ah, tako pozno, kedaj smo vas že pričakovali!' In vsacemu odhajajočemu reci začudena: ,Oho, ali že odhajate?'" —
Kultura je oblizala dandanes že skoraj ves svet. V prejšnjih časih je v posebnem slučaji tudi kdo izmed boljših krogov obetal komu kar v obraz na pr., da ga bo vzel neki nevidni duh. Dandanašnji se reče: Dober dan, lahko noč ali celo: pouižen sluga, a misli si olikani svet to, kar so v prejšnjih časih povedali komu naravnost in na vsa usta.
Oj, tisti sluga, tisti ponižni, pokorni sluga! Le reci tistemu, ki ti kaj tacega zatrjuje, bodisi v pismu, bodisi ustno, le ukaži mu na pr., naj ti stori to ali ono uslugo, ki bi ga stala nekoliko potov, sitnosti ali premagovanja, ali poprosi ga, naj ti pomaga prtljago nesti s kolodvora: to ti bo pokazal zobe, češ, ali sem mar jaz tvoj postrešček! — Ce se že skoraj vse na svetu kaže v drugačni luči, kakor je v resnici, potem ni čuda, da je tudi z naslovi taka. Tega imenu se navadno pridevlje po učenosti dišeči „Dr.", onega nazivlje svet vedno eno stopinjo više, kakor mu to pristoji. Tam je ■zopet „visoko čislani" in „velecenjeni", če tudi reveži stočejo zaradi njegove trdosrčnosti, in ljudje čislajo le njegovo bogastvo, ne pa imovnika samega. „Velecoujen" pa je; tega naslova mu nočem odrekati, ker ne more mu ga nihče. „Cenjeu je morda za 50, 100, 300.000, ali celo za kak milijonček, kar je brezdvomno „vele". —
Tudi redkejša pridevka „žlahtni" in „visoko-rodni" bi se dostikrat bolj prilegala preprostemu


dajo le trde skorjice kruha revežu v naročje. Iz morja svetlobe v prostornih dvoranah sijejo le slabi žarki na ubogega prosjaka, ki pod oknom posluša, drhteč lakote in mraza, glasove godbe. Vsak tak dobrotnik pa potem skrbi, da se njegovo ime tiska z mastnimi črkami v listih in mu kori ponižnih ob-čudovateljev pojejo slavo. Ali je to tiha krščanska ljubezen do bližnjega, ki išče v prvi vrsti le zabave in hvale?
In taka „humannost", ki si le z malim drobižem preganja resnične reveže izpred praga, naj zboljša sedanje slabe čase?
Naravno je torej, da je ta nekrščanska samo-pašnost zasejala t družbo sovražna nasprotja, da nižji stanovi zavidljivo gledajo bogatinove hiše in zahtevajo, naj se deli premoženje. Saj ti omikani višji krogi sami uče, da ni večnost, in da si more človek na zemlji vstvariti pekel aii nebesa. Nič ni brez vzroka!
Ko pa ti brezverni višji krogi čutijo šumenje in vrvenje med ljudstvom, potem pridejo na dan s parolo: „Vere je treba ljudstvu!" A ta vera naj bi bila za ljudstvo le policijsko sredstvo, kajti sami so vzvišeni nad vse. Take namere in poskuse pa tudi narod spozna in zaničuje svoje voditelje, ki nosijo le krinke na obrazih. Vera, pravičnost in sploh vsaka čednost niso svetna strašila ali okovi, ki naj ljudstvu zamaše ušesa in usta ter pokrijejo oči, temveč višja dolžnost za vse, in v prvi vrsti za one, ki hočejo narodu kazati pot ter zaslužiti ime pravih rodoljubov.
Da se bodo časi zboljšali, kažejo naj pot z lepim vzgledom višji gospodje v vsakem stanu, v vsaki družbi. To pravilo veljd posebno za stariše iu učitelje; kakoršni so namreč otroci, taka bode pri-hodnjost.
Politični pregled.
V Ljubljani, 21. januarija. Notranje dežele.
Vsled dvornega žalovanja za očetom eesa-Tice Elizabete letos ne bo dvornih pustnih veselic. Dne 6. februarija se bo dvor preselil v Budimpešto, kamor bodete odpotovali še koncem tega meseca cesarica in nadvojvodinja Valerija.
Cesar je imel minoli petek daljšo vojaško kon-ferencijo z nadvojvodo Albrehtom, ki je takoj potem odšel v vojno ministerstvo, kjer se je dve uri posvetoval z vojnim ministrom Bauerjem in načelnikom generalnega štaba Beckom.
Cesar je s posebnim pismom naučnemu ministru naznanil, da podeljuje vsakokratnemu krakovskemu škofu knez o-škofijsko dostojanstvo in naslov.
Hrvatski poslanci v ogerskem državnem zboru preklicujejo vest, da hočejo pri točki orožne postave o častniških izpitih vložiti poseben predlog na korist hrvaščini. Glasovali bodo za nepremenjeni zakon. V seji liberalnega kluba dne 17. t. m. je rekel minister Fejervary sklicuje se na neko pismo vojnega ministra, da se na najmerodajnejšem mestu želi, naj se postopa z enoletniki tako, kakor to zahteva njihov bodoči častniški poklic. V instrukciji,
hribovcu, kakor pa kacemu gizdavemu aristokratu. Hribovec ali gorjanec ima večjidel „žlahtuiše" srce, kot pa plava v taki „višnjevi krvi"; „visokoroden" je pa brezdvomno.
Tu pa tam se kako žensko bitje vedno nazivlje z lepo donečim naslovom: „milostljiva". A koliko jih je, ki so milostljive le zii-se! Rade si odpuščajo t. i. „človeške" ali še posebej „ženske slabosti", na drugih pa vidijo zgolj pregrehe! —
In sedaj: Complimentum — kaj je to? Ali si po vsem tem, dragi čitatelj, že uganil, kaj so pokloni, „komplimenti"? Dobro znani prof. dr. Jakob Županje rekel: „Complimentum = complete mentitum"; poklon je nekaj popolnoma zlaga-nega! Kdo bi temu učenjaku glede današnjega sveta pač ne pritrdil? Jaz si že ne pomišljam dosti.
Tine Bal a nt.
Poljski škofje.
List „Kurjer Poznafiski" je objavil seznam vseh poljskih škofov povodom sedanjega pogajanja rusko-ratikanskega. Citateljem našim zaradi tega podajemo tu ves dotični seznam „Kurjera".
Razveu bivšega nadškola hnjezdno-poznanjskega
ki se bo z nova pregledala, izreklo se bo obliga-tivuo, da bo morala imeti vsaka izpitna komisija posamezne člane, ki bodo zmožni dotičnega jezika. Iustfukcija, ki se nanaša na Avstrijo, govori o m a-teriuem, ona za Ogersko o državnem jeziku; za Hrvatsko velja hrvaščina.
Tuanje države.
Srbska škofa Nikanor in Dimitrije, ki sta se izrekla zoper ločitev kraljevega zakona in jima je vlada zaradi tega prepovedala brez dovoljenja zapustiti prestolnico, odpotovala sta pred nekaterimi dnevi vsled vladuega ukaza v svoji škofiji. — „Pol. Oorr." javlja: Vse vesti, da je kralj tej ali oni osebi naročil sestavo novega ministerstva, so neistinite. Res je minoli teden sprejel v avdijenci Jovana Ri-stica in generala Gruiča, a ta dva sta se mu le zahvalila za podeljeno odlikovanje ter se pri tej priložnosti niti ni omenjala sestava novega kabineta; kralj je le mimogrede opomnil, da se bo v tem oziru odločil pozneje, ko bo prišel ugodni trenotek. — Na vladne kroge je napravilo jako neprijeten vtis, da je pričel dolgoletni svetovalec kraljev, Gara-šanin, naenkrat ljuto agitovati zoper Kristicevo ministerstvo; posebno je njegovo glasilo „Videlo" napadlo ministra Mijatoviča in Gjorgjeviča. Napomi-naui list je z ozirom na novo ustavo imenoval sedanjo vlado „politični luksus" ter izraža trdno nado, da se bo pri sestavi novega ministerstva oziralo na večino naroda, radikalno stranko. Garašanin se obrača na ono stran, kjer je pričelo vzhajati solnce.
Bolgarski metropolitje so se, kakor znano, mej grškimi prazniki zbrali v Sofiji, da bi rešili več cerkvenih vprašanj. Namestil pa, da bi se bili bavili z vladnimi predlogami, začeli so se pričkati o stvareh, kot novih praznikih v dan sv. Ferdinanda in sv. Klementine itd. O tem smo na tem mestu že obširneje poročali. Dostaviti moramo le še nastopno: Ta zadeva je jako resna. Vlada je sklenila prestaviti vse metropolite, ki so se vdeležili zgoraj-šnjega zborovanja. Znani tirnovski metropolitKlement bo prišel v Plovdiv; sofijski metropolit, ki je bil določen za Vidin, bo ostal v Sofiji. Ako se bodo metropolitje branili ubogati tej najnovejši vladni naredbi, potem bo vlada zabredla v veliko zadrego. Metropolitje imajo namreč na svoji strani velik del duhovščine po mestih in na deželi ter bi bila njena sovražna agitacija mej narodom jako kočljiva za vlado, akoravno grški duhovnik nima posebnega vpliva na prosto ljudstvo. — Vlada je prestavila veliko višjih častnikov, posebno onih generalnega štaba. Vojni minister se je namreč spri z generalnim štabom ter mu je eelo neki častnik rekel, da ne razume vojaških zadev, v katere se vmešava. Vojni minister je hotel vsled tega odstopiti, pa tudi generalni štabniki so se odpovedali službi. Slednji so vsled prinčeve prošnje preklicali svojo odpoved, koj potem pa je večina izmed njih dobila ukaz, da odpotujejo v manjše posadke, kjer so jim odkazane bolj ali manj podredjene službe. Ta dogodek nam kaže, kako slabo podlago ima disciplina v bolgarski armadi. — V nekaterih dneh se bo vršil v armadi večji avancement, ker bodo dobili novi polki svoje poveljnike. Novačenje meseca novembra in decembra se je vršilo gladko, ustavljali so se le Grki. — Brzojavni in poštni promet je bil v mi-nolein letu v primeri s prejšnjim letom jako velik. Došlo je na pr. 492.750 pisem, iz dežele se jih je poslalo 368.900. Promet s poštnimi nakaznicami je iznašal okrogle 3,100.000 frankov. Brzojavk je došlo 105.484, odšlo pa jih je 89.484. — Princesinja Klementina se je povrnila v Sofijo, kamor je došla predvčeraj.
in sedanjega kardinala grofa Ledochowskega je stanje poljskih škofov nastopno:
Nadškofija Hnjezduo-Poznanj, s katero je spojen tudi naslov poljskega primasa: dr. Jul. Dinder od 1. 1886. Sufraganna škofija za Hnjezdao je brez vladike; sufragan za Poznanj: L i ko v s k i od 1. 1887.
Nadškofija varšavska: dr. TeofilPopiel od 1. 1883. Sufragan varšavski je dr. Kazimir Rusz-kiew icz od 1. 1884. Sufraganna škofija v Lovviezi: izpraznjena.
Nadškofija mohilevska: Aleksander Gin-tow n-Dziewaltowski od I. 1883; sufraganstva Mohilov, Potočki in Livonsko: prazna.
Nadškofija levovska: dr. Ševerin M o ravski od 1. 1885. Sufragan: Jan Pavel kniaz Puzyna.
Škofija krakovska: dr. Albin Du najevvski od 1. 1879.
Škofija kaliczska: K. Berešniewicz od
1. 1883. Sufragauska školija je izpraznjena.
Škofija plocka: izpraznjena; upravlja jo škof ia partibus Kossovaki od 1. 1883.
Škofija k ulmska: dr. Leo Redner od leta 1886. Sufraganska škofija je izpraznena.
Škofija vilnenska je izpraznjena. (Škof IIry-nievviecki, imenovan 1. 1883, je od 1. 1885 in-ternovan v Jaroslavu.)
Nemški pravosodnji minister Friedber<j seja odpovedal službi zaradi nekega razpora z Bismarckom. Fridberg je bil namreč koj iz začetka velik nasprotnik kazenskemu postopanju zoper prof. GefT-ckena. — Zaveznemu sovetu je došel postavni načrt o varstvu nemškim koristim in zatiranju trgovine s sužnjimi v vshodni Afriki. Postava zahteva v ta namen iznesek do dveh milijonov mark. Izvršitev potrebnih naredb naj se izroči državnemu komisarju, ki ob enem v smislu posebnih izročenih mu navodil izvršuje nadzorstvo nad nemško-afriško družbo in njenimi uradniki. Državni kancler se pooblaščuje, da vzame po potrebi dotične izneske iz državnih sredstev. V utemeljevanji se naglaša, da bodo vodilna načela nemške naselbinske politike, kakor jih je leta 1884 in 1885 potrdil državni zbor, i v bodoče vodilo vladnemu postopanju pri prekomorskih podjetjih nemških državljanov.
Ako jo „Pol. Oorr." dobro poučena, rešilo se bo vprašanje o dednem nasledstvu v Luksen-burgu na miren način, ne da bi provzročilo katerekoli državnopravne premembe na Nizozemskem. Vdeležene države so se formalno pogodile ter smrt nizozemskega kralja ne bo dala povoda nobenim razprtijam. Govori se, da se bo vojvoda Adolf Na-savski odpovedal na korist svojemu sinu, vendar se o tem ne ve še ničesa gotovega. Holandijska vlada je vedno strogo pazila na to, da ni nikedar prekoračila meje čiste personalne unije; Luksenburg je imel celo lastne diplomatske zastopnike v Berolinu, Bruslji in Parizu. Šmrt nizozemskega kralja tudi v Luksenburgu samem ne bo provzročila v državuo-pravnem oziru nobene premembe, kakor edino to, da bo prestol zasedla druga vladarska hiša.
Volilna komedija v Parizu nam kaže veliko sličnost mej Francijo in Ameriko. Tako na pr. pripovedujejo listi z veliko resnostjo, da vsak dan dohaja na prekoatlantskih in angleških parnikih mnogo tujcev, ki si hočejo volilno bitko ogledati na lici mesta. Republikanski listi naglašajo z velikim zadoščenjem, da celo sivi Jules Simon pozivlje konservativne republikance, naj ga posnemajo in volijo Jacquesa, kar nikakor ne bo pomenilo „Živel Jacques!", marveč le „Propal Boulanger!". Za Jacquesa jako nujuo delujejo tudi prostozidarske lože, kajti tem ugajajo le take razmere, v katerih se vrsti zmešnjava za zmešnjavo in velja geslo: „Ecrasez 1' infame!" Boulanger sam je poln nade, da bo zmagal. Izrazil se je nasproti nekemu dopisniku „ Pall-Mali"- lista, da računa na večino 100.000 glasov. — Ministerski sovet je sklenil vsled predloga ministra Locroy-a, da se prepove predstava drame „L' officier bleu", ker je v igri uprizorjen tudi ruski dvor. — Škofa Freppela knjiga: „Francoska revolucija, spis ob priložnosti stoletnice 1789" je doživela že peti natis. Časopisje živahno razpravlja to; konservativno časopisje zelo hvali škofovo knjigo. — Razprava v nemškem državnem zboru o naredbi glede potnih listov v Alzaciji - Loreni ni napravila v Franciji skoraj nobenega vtisa. Večina listov pravi tem povodom le to, da prusko uasilstvo v teh dveh deželah še ni zatrlo v narodu naklonjenosti Franciji. — V Origny-u ob reki Oise-i so izbruhnili dne 17. t. m. vsled štrajka resni nemiri. Vlada je morala odposlati v ta kraj več vojakov, da napravijo red. Razburjeni delavci so zažgali neko delavnico.
Špatijsko redarstvo je zasledilo zločince, ki so vrgli petardo pred kraljevim gradom v Madridu ter upa, da bo kmalu zgrabilo vse vdeležene petar-dovce. — Dne 17. t. m. se je v Barceloni v neki hiši nasproti muzeju razpočila petarda, ki je hudo poškodovala hišo in težko ranila eno osebo.
Škofija samogicijska: Lenart P ali ulov od 1. 1883; sufragan: Barauoski. Sufragaustvo kuronsko je izpraznjeno.
Škofija lucka-žitomirska: dr. Martin K o z -lovvski od 1. 1885; sufragan: dr. Ciril Lubo-w i d z k i; sufraganstvi lučko in kijevsko sta izpraznjeni.
Škofija przemyšlska: Luka Palec k i od 1. 1882; sufragan: dr. Jakob Glaser.
Škofija tarnovska: Ignacij L o boš od leta 1886.
Školija auirustinska: Peter Pavel Lubicz-\Vierzbowski od leta 1872; sufragan Josip H o 1 hI k.
Škofija sandomerška: Anton Solkie\vicz od 1. 1883; sufraganstvo je izpraznjeno.
Škofija lublinska je tudi izpraznjena.
Škofija Kielec: T. Kuliiiski od 1. 1883.
Škofija tyraspolska: dr. Fr. K». Z o 11 -mann od 1. 1872; sufragan: A. Zeer.
Izmed odstavljenih škofov še žive: bivši nadškof varšavski F e 1 i i'i s k i v iztočni Galiciji; bivši škof vilnenski St. Krasinski v Krakovem; bivši škof poznanjski Janiszevski v Ilnjezdnu, bivši škof varšavski P. Iizevvnski v Krakovem; bivši poljski škof nemške armade Namszano\vski v Olivem.
jE(/lptske oblastnije v Suakimu so poslale sela v Kartum, da se pouči o tamošujem položaji iu potem poroča. Sel se je povrnil ter pripoveduje: Potoval je it Suakima v Kartum 24 dni; prinesel je seboj pismo vjetega Slatina beja ter izvedel, da je v jetništvu umrl Lupton. V Kartumu ni ničesa znanega o Eminu paši in o tem, da so ekvatorijalne provincije v rokah mahdistov. Vsi evropski jetniki v Kartumu so zdravi.
Izvirni dopisi.
Iz Horjula, 18. jan. (Bolezen.) Minolo leto je bilo res nekako osodepolno, viharno v marsikaterem oziru. Že letnica je nekako pomenljiva; imela je tri osmice, kljuke ali paragrafe. Napovedovalo se je, da bo svet takrat gorje klical in upil, ko se bo pisalo 1888; skoraj se res ni sešlo brez enakega upitja, če tudi osmice ne morejo kaj tacega povzročiti. Ko je počil glas, da se v Ljubljani osepnice prikazujejo, takoj se je trdilo, da se bodo še dalje širile in morda tudi nam ne bode prizanesle. Hudo so razsajale v glavnem mestu ter napadale ljudi vsake starosti brez razločka stanu ter jih mnogo pobrale. Grozen strah je bil, ko je morilka vedno Hujša in bolj neusmiljena postajala ter mrtvašnico vedno bolj napolnjevala. Šolski pouk je prenehal, dijaki so dobili izvanredne počitnice ter bili domov izpuščeni. Osepnice začele so se oglašati po ljubljanski okolici in po deželi zatrošene po ljudeh in dijakih ter zahtevale povsod obilno svojo žrtev. Tudi tu pri nas smo pazili, kedaj se bodo sem pri-teple, ker po sosednih duhovnijah so se bile že zdavnaj naselile, kosile, morile in davile. Ker so tukaj osepnice leta 1874 mnogo kvare napravile ter je umrlo 47 ljudij večidel odraslih in zakonskih in ker so leta 1882 pobrale 31 otrok, zato smo se malo tolažili, da nam utegnejo za to pot prizanesti, ker so se res nekako ogibale; romale so okrog nas, ondi se naselile ter se sčasoma poslovile iu drugod oglasile. Cez dolgo časa, ko smo že skoraj na-nje pozabili, pa se začuje glas — pri tej hiši imajo osepnice. Iu res, prišle so kot nepovabljen gost. Mislili smo res, da so že daleč čez mejo, pa se kar nepričakovano prikažejo. V štirih mesecih so poda-vile 51 otrok. To je gotovo veliko za duhovnijo, katera šteje 1500 ljudi, ko navadno po 35 do 40 ljudi umrje na leto, a se je zdaj število mrtvacev podvojilo. Neko milost so osepnice dozdaj vendar še ska-zale, ker so odraslim prizanesle; nemogoče ni, da bi se še teh ne lotile, ko le ne morejo kraj zapustiti in se posloviti od tod. Med osepničnimi mrliči se nahaja tudi jeden šolar, žalibog najpridnejši in najubogljivejši deček. Pet dni so ga mučile iu zrel je bil zd-nje. Največ otrok je umrlo v starosti do četrtega leta in nekaj od četrtega do šestega leta. Osepnični bolniki so res pravi revčki, usmiljenja vredni. Kakošna li mora biti spečenina? Hiše teh bolnikov podobne so pravim bolnišnicam. Osepnicam všeč je vsak prostor. Nekemu šestletnemu dečku se je grdoba na oko vselila. Deček je osepnice dobro pasel in srečno prestal, ali na oko le prav malo vidi. Bržkone bo treba operacije čez eno leto; da bi se le srečno zvršila, ker je dotičnemu imovitemu gospodarju prav veliko ležeče na tem dečku. Dostikrat taki bolniki niso mogli nič vživati, ker so se grdobe še od znotraj naselile. Zdaj osepnice močno pojenjujejo, a popolnoma le še nočejo slovesa dati.
Šolski pouk je vsled te bolezni od 29. oktobra 1888 do 7. januarija 1889 moral prenehati. Pa zamujeno se ne bo dalo dohiteti pri šolski mladini, ker je na tukajšnji enorazrednici nad 200 šolo obisku-jočih otrok in ker so osepnice par najboljših mesecev vzele. Bog daj vsaj v prihodnje zdravje!
Z Dunaja, 20. januarija. (Deutsches Volksblatt pa Slovenci.) Ob novem letu je tukaj začel izhajati nov nemški list „Deutsches Volksblatt", o katerem so pred rojstvom njegovim plakati kričali, da bode krščanski list, ki se bo pečal največ z bičanjem spridenega židovstva in nepopisne korupcije, ki je povsod z židovi v najtesnejši zvezi. Programa list ni izdal sicer nikakega, sklicevaje se na preteklost svojih roditeljev Vergani & Schönerer, češ, ■čemu, zadosti sva znana na vse vetrove! Temu zvest list tudi res izhaja in žre v ponedeljek Žide, v torek Cehe, v sredo plemenitaše, v četrtek duhovščino, v petek nemške Avstrijce, v soboto in nedeljo zopet Žide. Nič mu ni všeč, kakor le Velika Nemčija in njeni bog Bismarck; celö za avstrijske Nemce ne mara, kor so mu premalo nemški. Kadar je pa slabe volje, spusti svojo nevoljo še dalje po svetu in celo ms, uboge Slovence v svojo „žehto" jemlje. Kaj nam
vso dobrega želi, zvedeli bodtte iz sledečega od besede do besedo prevedenega članka, ki ga je obelodanil navedeni list v petek, dne 18. t. m. na drugi strani 16. številke zjutranjo izdaje pod nadpisom: „Slovenische Parallelclassen."
„Od šolnika prejeli smo glede vsporednic na mariborski gimnaziji dopis, ki ga strinjajoč se z nasveti tudi navedenimi nastopno natisnemo:
Čez mero hvalisani državni postavi za ljudske šole, o katerej nam mora vsak, kdor je brez predsodkov, pritrditi, da je bila brez tiste premišljenosti obravnavana, katera bi se tako pomenljivi postavi v obilni meri spodobila, da se je potem ob ireneti-čnem odobravanji „javnega mnenja" dovršila, zahvaliti se je nam Dolenje-Štajercem za najnovejši dar naučne ekscelencije za slovenske vsporednice na gimnaziji v Mariboru, v mestu, ki ima tako izrečno nemško lice, kakor Innsbruck, Linz ali Salzburg. (Če Vas le zeblo ne bo ob tem „ausgesprochen deutsches Gepriige! [Op. dopis.]) Naučna politika, katera bi se ne omejevala z vsakovrstnimi oziri, bi sicer tudi še dandanes lahko ugovarjala potrebi ustanovitve takih vsporednic, toda gospod pl. Gautsch misli si s Henrikom IV.: „Ministerskega sedeža je vse eno vredno, da se Čehom iu Slovcenem kaka malenkost brsne. Vrh tega se pa gospod pl. Gautsch starim prvoborilcem za „nemščino" gospodoma Schmerlingu in Herbstu lahko ironično posmehne in namežika rekoč: „Ipsi fecistis!" Vama je bilo do tega, po državni postavi za ljudsko šole luč človekoljubja tudi po najoddaljenih kotih po Avstriji razširiti in število takih, ki ne umejo citati, po možnosti skrčiti. Sedaj pa le poglejte mladino iz okolice mariborskega mesta, o katerem sem vže rekel, da ima čisto jedrnato nemško prebivalstvo, ona zna skoraj vsa brati in pisati — ali nemški pa ne. Ker se prav iz te mladine skoraj največji del mariborskih gimnazijalcev nabira, je ustanovitev vsporednic potreba, katerej se ni moči nič več izogniti. To ni več, nego le logično 1 Od leta do leta rastoče po-slovenjevanje dolenjega Stajerja je jedna izmed zlih posledic, ki jih jo prinesla državna postava za ljudske šole s seboj.
Sedaj ozrimo se še na druge reči. Slovenska gimnazijska mladina v Mariboru odvisna je povsem od dobrot, katere se ji morajo deliti, če ne ji življenje ni možno; po največ so vinčarski sinovi, ki se s tem delu odtegnejo, da gredo v latinske šole hlače trgat, iz katerih pridejo kot slovenski fanatiki na službe in v dostojanstva, navadno in največ kot duhovniki. Nemškega duhovnika na Dolenjem Šta-jarju smeš že z Dijogenovo svetilnico iskati. Drugi postanejo notarji, advokatje, pisarji pri sodiščih, učitelji — vsi in povsod silni agitatorji velikoruskega mišljenja. Tretji konečno pomnožujejo inteligentni proletarijat in zakotne pisače neizmerno.
Z ozirom na neki „visoki" odlok, ki je skušal omejiti brezmerui pritisk mladine v srednje šole, bilo bi odločno bolj pametno, ako bi se vinčarskim dečkom gimnazijska vrata zapirala ter bi se tako deželi ne odtezale moči, kakoršnih bi pri delu bolje in koristneje rabila. Ako pa vže ministru samemu ni nič do odloka in ako se ne zmenita zanj ne deželni šolski svet in ne gimnazijsko ravnateljstvo, skrbi naj mariborsko meščanstvo za to, cla se bode izvrševal ter naj svojo dobrotno roko vsakemn vindišarskemu dečku odločno odtegne. Tako delati je mariborsko prebivalstvo dolžno svojemu obstanku iti na pravično korist svojih otrok."
Do semkaj zdi se nam članek pomenljiv, zlasti njegov poslednji tu navedeni stavek, iz katerega sledi, da bi so Slovenci niti šolati no smeli, temveč na bi vse svoje žive dni sužnji naobraženih (?) Nemcev ostali. In tak list, ki take nauke širi, drzne se trditi, da je krščanski list, pa niti najprve zapovedi krščanstva ne pozna, ki je v vseh jezikih enaka: „Ljubi svojega bližnjoga, kakor samega sebe!" Seppl, lass dir heiin geigen!
Dnevne novice.
(Presvetli cesar) je daroval 80 gld. občini Železniki za napravo brizgalnice.
(Najvišja zahvala.) Presvetli cesar se jo po g. deželnem predsedniku zahvalil deželnemu odboru in trgovski in obrtuiški zbornici za čestike povodom zaroke nadvojvodinje Marije Valerije z nadvojvodo Francem Salvatorjem.
(Podpornemu društvu za visokošolce na Dunaji) pristopili so vnovič sledeči gospodje: kot ustano»-uika s svoto po 50 gld. Fran Ks. Souvan, vele-
tržec, trgovinske zbornice svetnik in posestnik v Ljubljani, Anton Koželj, odgojitelj na Dunaji, kot podporniki pa: dr. Karol vitez Bleiweis-Trsteniški, primarij, deželni poslanee, mestni odbornik in hišni posestnik v Ljubljani, dr. Josip Kapler, zdravnik v Ljubljani, Maks Veršec, tajnik posojilnice v Celji. Presrčna hvala vrlim rodoljubom !
(Umrl) je dne 18. t. m. v Komendi g. dr. For-tunat Mfillner. Pokojnik je bil sicer umirovljen, vendar je opravljal službo zdravnika v tamošnji Glavarjevi hiralnici. Živel je jako mirno in trezno ter bil blag in priljubljen človek; učakal je redko starost 88 let. Na gomili njegovi žaluje troje sinov; dva sta se posvetila učiteljskemu stanu, tretji pa je znani zgodovinar in profesor dr. Alf. Mfillner. — Umrl je v soboto večer posestnik v Gor. Lo-gatci g. Matija Hladuik. N. v m. p.!
(Gosp. Josipa Gorupa) sta izvolila častnim članom prostovoljna požarna bramba na Toplicah in občinski odbor v Košani.
(Duhovniške premembe v ljubljanski škofiji.) Dne 18. t. m. je umrl duhovnik v pokoji č. g. Janez Pečar v 81. letu svojo starosti. Pogreb je bil danes zjutraj v Velikem Gabru pri St. Vidu. — Župnikom v Boh. Beli je imenovan č. g. Janez Berlic, ka-pelan v Mošnjah. — Na župnijo Zlato Polje je bil danes kanonično vmeščen č. g. Leopold Lotrie.
(Slovensko gledališče.) Včeraj so predstavljali veselo igro „Moja zvezda" prav dobro, ker nastopile so najboljše moči slovenskega odra gospodje Borštnik, Kocelj, Danilo in gospici Zvo-narjeva in Gostičeva. — Nato se je pela opereta „Mesečnica". Gospa Grbičeva in gospodičina Daneševa ste itak znani občinstvu kot vrli in izvežbani pevki, a tudi gdč. Nigrinova in gg. Slavko in Perdan so včeraj izborno peli in predstavljali. Sploh je bila predstava gladka. Gledališče je bilo dobro obiskano.
(Pisateljskega društva) zabavnemu večeru minolo soboto je predsedoval gosp. Fran Drenik ter čital zanimive črtice o „Rožniku". Prebrala se je tudi lepa kantata gosp. A. Funtka, ki jo bode uglasbil g. dr. Ipavec v Gradci in se bode pela letos pri odkritji Vodnikovega spomenika.
(Izneverjenje v Zagrebu.) Vse mesto je bilo v soboto vznemirjeno, ko se je raznesel glas, da je podžupan Ferdo Kalabar kot upravitelj zavarovalne družbe „Croatia" izneveril nad 14.000 gold. in ponaredil menic za 25.000 gold. Ivalabarjevo početje zadnje tedne do žalostne smrti bilo je goljufija, da ljudje v prvem trenutku niti ž ujegovo nedolžno družino niso imeli sočutja. Ko je brezvestni človek že leta 1S83 posegel s tatinsko roko v tuje žepe, kakor se razvidi iz zapiskov, bil je tako predrzen, da so je dokopal do podžupanstva. Skušali so sicer nekateri možje stvar vsaj toliko prikriti, da bi rešili čast mesta in družbe, toda Kalabar je bil trdovraten do zadnjega trenotka. Že pred meseci je upravni odbor zasledil nerodnosti v blagajnici družbe. Član ravnateljstva Hondl je že koncem decembra zra-čunil primanjkljaj v blagajnici v znesku 14.000 gld. Zahtevali so od Kalabarja ključe, ta pa se je vedno izgovarjal, da je bolan, mej tem časom pa je prepisal svoje premoženje na ime soproge. V petek zjutraj še so skušali Kalabarja pregovoriti, naj pokrije primanjkljaj s svojim premoženjem, on pa je odgovoril, da tega ne more, ker je ponaredil tudi menic za 25.000 gold. Nato je načelnik upravnega odbora Grah o r naznanil kazensko preiskavo. Ob 6. uri zvečer so šli preiskovalni sodnik Šla j mer, zdravnik dr. Wickerhauser z redarji v Kalabar-jevo vilo, da ga primejo. Ker jim ni hotel odpreti vrat, utrli so redarji šipe ter so zlezli v prvo sobo. V tem trenutku se je Kalabar v zadnji sobi ustrelil. Kalabar je denar večinoma potratil. Družba „Croatia" nekda ne bo imela zgube, ker se bo izneverjena svota pokrila z ostalim premoženjem Kalabarjevim. To so nasledki korupcije in velikomestne lahkoživ-nosti, ki se širi v manjših mestih.
(Bolniško in podporno društvo pomočuih uradnikov za Kranjsko.) Pri včerajšnji odborovi seji bil je namesto odstopivšega blagajnika g. A. Androjne izvoljen g. Oton Petan.
(Razstava podob.) Kakor smo že poročali, razstavljenih bode v kratkem v redutui dvoraui v Ljubljani več podob. Razstava bode odprta že ta teden.
(Premcščcnjc in imenovanje.) Okrajni sodnik v Žužemperku g. L. Perko je premeščen v Šmarije, pravni praktikant gospod A. Mihael je imenovan avskultantom za Štajersko.
(Most Čez Dravo) pri Ormoži, ki spaja Štajersko s Hrvatsko, odprt je bil zadnjo sredo splošujemu prometu.
(Volka) je ustrelil dn6 16. t. m. logar J. M ar t i uči č iz Lekove Doline v gozdu snežniške graščine.
((¡oriške obrtniške in trgovske zbornice) predsednik in podpredsednik sta Evgen baron Ritter in J. Paterno 11 i.
(Vabilo in program) predpustnih veselic narodne čitalnice metliške za I. 188-'): 20. januarija: Domača zabava. 3. februarija: Vodnikova svečanost.
1.	Kitica Vodnikovih pesmi; igra mestna godba.
2.	Slavnostni govor. 3. Petje. 4. Ples. 17. februarija: Petje in domača zabava. 3. marcija: Maskerada. 5. marcija: Finale. Začetek vselej ob 8. uri. K obilni vdeležbi najuljudneje vabi	ODBOR.
(Vabilo) k veselici, katero priredi prostovoljna požarna bramba v Smariji v V. Vodnikov spomin dne 3. svečana t. 1. ob 4. uri popoludne v prostorih g. Vinka Ogorelca na Škofljici s sledečim vsporedom: 1. Govor. — 2. Tombola. — 3. Deklamacija. — 4. Petje. — 5. Prosto razveseljevanje. — Vstopnina za neude 20 kr., za družino 40 kr. — čisti dohodek je namenjen za napravo nove brizgalnice. — K tej veselici najuljudneje vabi	odbor.
Raznoterosti.
Treuienoh« ag»4»roéilo.
§ p	Čas	Stanje		Veter	Vreme	> »L b S
opazovanja		zrftkotuora t min	toplomer» po Celziju			i. s s « a
19.	7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u.zvec.	545-1 742-0 740 5	ö-2 22 00	»1. SV7.ll. M. szap. si. vili.	oblačno m	0-00
20	7. u. zjut. 2. u. po|j. 9. u. zvee.	738 8 737-8 7377	—2-0 0 0 —0-6	brez v. si. vzh. »	megla oblačno	'5-50 * sneg
—	Papežu Leonu XIII. so letos k novemu letu, kakor piše „Cath. Times", čestitali vsi cesarji, kralji in državni načelniki.
—	Hrvatski milijonar na Novem Seelandu. Pred 25 leti je pomorski kapitau Karina iz Kraljeviče odpotoval v Kitaj ter je zapustil doma svojo ženo Marijo roj. Medaničevo iz Kostrene-Sv. Barbare in sina Tomaža in Josipa, ki sta oba že momarična častuika. Iz Kitaja je šel Karina v Auckland, glavno mesto angleške naselbine na Novem Seelandu, kjer je pričel trgovati z lesom, potem pa otvoril gostilno. Njegova družina ves ta čas ni ničesa čula o njem. Še-le pred petimi leti je poslal svojemu zbolelemu sinu Josipu 500 gld. Pred dvema mesecema je Karina zbolel ter pisal svojima sinovoma, naj prideta k njemu; denar za potne troške jima je ob enem s pismom poslal. Ko prideta v Sidney, izvedela sta, da je njujin oče že mrtev. Tamošnji trgovci z veliko potrpežljivostjo in prijaznost|o pomagajo bogatima dedičema pri težavni zapuščinski obravnavi. Potrebne listine sta že poslala občinski in župnijski urad v Kraljevicah. Zapuščino po umrlem Karini cenijo na 300.000 šter-lingov, ali v našem denarji na 3,600.000 gold.
—	Pogumna žena: Iz Kalkute se poroča v „Times": „Lady Eva Quin. ki je sedaj na lovu v gorenji Indiji, je ustrelila že pet tigrov."
—	Zoper črve v pohištvu priporoča „Deutscher Miiller" naftalin raztopljen v lanenem olji. Les se večkrat s takim oljem namaže in v kratkem so črvi pokončani.
Telegrami.
Budimpešta, 20. jan. Liberalna stranka državnega zbora je sprejela vse točke orožne postave, ki se nanašajo na jednoletne prostovoljce. V polni seji so je Tisza izjavil o pro-tokolaričnem pojasnilu § 14., ki se je ponudilo konferenci liberalne stranke.
Zahvala in prošnja!
Odbor akad društva „Tiglav" v Gradci zmatra za svojo častno dolžnost, da pričotkom novega leta izreka svojo najtoplejšo zahvalo vsem onim p. t. gg., koji so kot podporni udje darovali znatne denarne vsote našemu društvu : G. prof. dr. Gregorju Krek-u, prof. Turkuš-u, ravnatelju F. Bradaški, majorju v pok. A. Komelu Sočebranskemu, dr. II. Ipavieu, prof. Hauptinannu v Gradci, dr. Vošnjaku, dežel, odborniku, Ivanu Hribarju, gl. zastopniku banko Slavijo, ces. svetniku J. Mur-niku, sod. svetniku J. Hrenu, prof. S. Rutarju in II. Rolir-mannu v Ljubljani, dr. J. Slancu v Rudolfovem, dr. J. Sernecu v Colji, in dr. J. Fonu v Zagrebu. Zajedno obračamo se do teh gg. s ponižno prošnjo, naj nam tudi v novem letu ohranijo svojo blagohotno naklonjenost in sploh do vseh rodoljubov v naši domovini vabeč jih, naj bl.igoizvolijo pristopiti v kolo podpornikov naših.
Zahvaljujemo so nadaljo g A. Trstenjaku v Ljubljani, g. prof. Jesenku v Trstu in č. g. MahniSu v Gorici, koji so društveni knjižnici darovali po več knjig, slavnemu blagotvo-ritcljemu občestvu v Peterburgu in slavni Matici Hrvatski v Zagrebu, slavnim uredništvom: „Dom in Svet", „Dolenjske Novice", „Popotnik". Rimski katolik", „Slovenec", „Slovenski Gospodar", „Slov. Pravnik", „Vrtec", „Učiteljski Tovariš", ki so brezplačno, in slavnim uredništvom: „Edinost", „Obzor", „Politik", „Soča", „Vienač", „Wiener medic. Zeitung", ki so nam za polovično ceno pošiljala cenjene listo svojo in konočno slavnima uredništvoma „Slovenskega Naroda" in „Slovenca", ki ste vedno blagohotno in brez plače objavljali društvene razglase.
V GRADCI, dne 19. januarija 1889.
Za odbor:
Srednja temperatura obeh dni 0 8" in —1'9°0„ za 2-8° in 11° nad nornialom.
Duuajsku borza.
(Telegratično poročilo.) 21. januarija.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka)	82	gl. 50	kr.
Sreberna „ 5% „ 100 ., „16% „	83	„ 15	„
4% avstr. zlata renta, davka prosta . . .	111	„ 30	„
Papirna renta, davka prosta......98	„ —	„
Akcije avstr.-ogerske banke ...'..	885	„ —
Kreditne akcije ..........311	„ 60	„
London.............120	„ 60	„
Srebro..............—	„ —	„
Francoski napoleond....................9	„ 53	„
Cesarski cekini......................5	„ 67'/,,,
Nemške marke ..........59	„ 5	„
Tržne cene v Ljubljani
dné 19. januarija.
---------------		kr.		gl-	«7.1
Pšenica, hktl. . . .	6	34	špeh povojen, kgr. .	_	«i
Rež, „ ...	4	49	Surovo maslo, „	—	78!
Ječmen, „ ...	4	25	Jajce, jedno „	—	21
Oves, „ ...	3	09	Mleko, liter ....	—	6:
Ajda, „ . . . Proso, „ ...	4	32	Goveje meso, kgr. . Telečjo „ „ .	—	54
	4	83		—	48
Koruza, „ ...	5	—	Svinjsko „ „ .	—	44
Krompir, „ ... Leča, „ ...	2	14	Koštrunovo „ „ .	—	32
	12	—	Pišanec.....	_	40
Grah, „ ...	13	—	Golob .....	_	20
Fižol, „ ...	11	—	Seno, 100 kgr. . .	2	50
Maslo, kgr. .	—	94	Slama, „ „ . .	2	32
Mast, „	—	68	Drva trda, 4 □ mtr.	6	50,
Speli svež, „	—	50	„ mehka, „	4	25 i
Potrtega srca naznanjamo, da je srčno ljubljeni, uepozabljeni mož, oziroma oče in brat, gospod
Matija Hladnik,
posestnik v Gorenjem Logatci,
sinoči ob polu 11. uri po dolgi, mučni bolezni, večkrat previden s sv. zakramenti za umirajoče, ve.s udau v voljo božjo, 37 let star, preselil se s tega sveta v boljšo večnost.
Pogreb bode v torek ob polu osmi uri zjutraj v Gorenjem Logatci.
Ranjkega priporočamo vsem sorodnikom in prijateljem v molitev in blag spomin.
GOR. LOGATEC, dne 20. jan. 1889.
Marija Hladnik roj. Jenčič, soproga.— Franc, sin. — Anton Hladnik. c. kr. prof., Franc Hladnik, Peter Hladnik, bratje, (i)
stud. jur. Jos. Kotnik,
t. č. predsednik.
stud. med. Jaroslav Žitek,
t. č. blagajnik.
Tužnega srca javljamo podpisani žalostno vest prijateljem in znancem, da je danes v petek, dne 18. januarija t. I., o poludne prečastiti gospod
JANEZ PEČAR,
duhovnik v pokoji,
po dolgi, mučni bolezni, previden s svetimi zakramenti za umirajoče, v 81. letu dobo svoje udan v voljo božjo mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb bode v ponedeljek, dne 21. t. m., ob 9. uri zjutraj v Velikem Gabru.
Blagega ranjkega priporočamo v pobožno molitev in spomin.
ŠT. VID pri Zatičini, dn6 18. jan. 1889.
Šentviški duhovniki.
i
Anton Kastelic, trgovec in posestnik, Josip Zoreč, živinozdravniški pom. in posestnik, in Julija Simončič roj. Zoreč naznanjajo v svojem in v imenu vseh obilnih sorodnikov tužno vest, da je po božji previdnosti njih preljubljena soproga, oziroma mati, gospa
Ivana Kastelic
prej omož.
po dolgi, zelo mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, danes ob 9. uri zjutraj v 48. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspala.
Truplo drage rajnee bo v torek, dne 22. t. m., ob 4. uri popoludne na šmihelsko pokopališče k večnemu počitku prenešeno.
Sv. maše zadušnice brale se bodo v mnogih cerkvah.
Predrago ranjko priporočamo v blag spomin in molitev.	(i)
RUDOLFOVO, dne 20. januarija 1889.1
Tužnitn srcem naznanjamo prežalostno vest, da je Bogu vsemogočnemu dopadlo po-
(1)
klicati v boljše življenje gospoda
dr. Fortunata liillner-ja,
doktorja zdravilstva, umirovljenega c. kr. okrajnega zdravnika, zdravnika P. P. Glavarjevega zavoda v Komendi itd.,
ki je po kratki bolezni, prejemši svete zakramente za umirajoče, danes ob uro popoludne v 88. letu dobe svoje mirno v Gospodu zaspal.
Truplo predragega raukega izročilo se bode v nedeljo, 20. t. m., ob 7«4:- uro popoludne materi zemlji.
Svete maše zadušnice brale se bodo v mnogih cerkvah.
Znancem in prijateljem priporočamo ljubljenega umrlega v blag spomin in molitev.
V KOMENDI pri Kamniku, dne 18. jan. 1889.
(i)	Žalujoči ostali.
Spominjajte se ljubljanske dijaške in ljudske kuhin je pri igri in stavah, pri slovesnostih, oporolcah in nepričakovanih dobitkih.
Izvrstno sredstvo
zoper kašelj, liripavost, kakor tudi izborno hranilno sredstvo zoper davico, bolezni v grlu, pljučnih vejah in pljučah so	[(20—11)
juotikataralieiie krogljice,
koje izdeluje lekarnar	S €■<•<» ■ i v
JLij| aa Rt lJ.a aa i, Dunajska cesta. Njemu naj se pošiljajo tudi zunanja naročila, koja izvršuje proti povzetju izneska. Skatljica 20 kr.
Krogljice iz sladnega ekstrakta, salmiaka, eks-trakta sladkih korenine, sleznega testa, poprove mete in santonina v škatljicah po 10 kr. Pri večjem nakupu rabat.
m Brata EberI, H
izdelovalca oljnatih barv, lirnežev, lakov X $$	in napisov.
Pleskarska obrt za stavbe in meblje. ||
*	E jsani»,	||
J i& Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vilharja hiši št. 4. Q
tT priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse II K v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot
znano reolno fino delo in najnižje cene. S Posebno priporočilne za prekupee so oljnata barve ^ v ploščevinastih pušicah (Blechbuchsen) v domačem lanenem oljnatem firneži najfineje naribane in boljše - - nogo vse te vrsto v prodajalnah.	2
Ceiiilco un. ziiliternnje.