I Z B O R K N J I G IZ S L O V E N S K E K N J I Ž N E P R O D U K C I J E Z A M L A D I N O V L E T I H 1973—1974 Pričujoči priporočilni seznam je izbor iz slovenske knjižne produkcije za mladino v letih 1973—1974. Obsega kvalitetne leposlovne knjige (izvirna dela in prevode), ki so primerne za mladino do 14. leta. Seznam upošteva: — prve objave, — prvič samostojno objavljena besedila iz že znanih zbirk, — nove izbore besedil iz že objavljenih knjižnih izdaj, — ponatise in ponovne izdaje, — dela iz leposlovja za odrasle, ki jih priporočamo tudi za mladino okrog 14. leta. Vsebinske anotacije so navedene samo pri proznih delih in to le pri prvih objavah, ponatisi in ponovne izdaje niso anotirane; dramatika in poezija sta torej brez vsebinskih anotacij. Pri vsaki enoti brez izjeme pa seznam na- vaja starostni razpon, za katerega je navedeno delo najbolj primerno. Ta razpon je pri nižji starosti večkrat dokaj širok, saj se ne omejuje samo na obdobje, ko je otrok sposoben tehnično-bralno samostojno obvladati določen tekst, marveč upošteva tudi obdobje, ko malček še ni bralec, doživljajsko pa je že povsem dorasel besedilom, ki mu jih berejo ali pripovedujejo odrasli. Znak * opozarja na knjižne izdaje, ki jih seznam še posebej priporoča za uporabo pri uri pravljic. Seznam je nastal v študijskem oddelku ljubljanske Pionirske knjižnice. Iz- bor del: Marjana Kobe, Martina Sircelj in Andra Znidar; bibliografski popis: Andra Znidar; vsebinske anotacije: Marjana Kobe (M. K.) in Martina Široelj (M. S.) Alenčica sestrica Gregčeva. (Slovenska ljudska pesem. Ilustr. Milan Bizovi- čar. Ljubljana, Mladinska knjiga 1973.) (16) str. 8° p. f. (Velike slikanice.) Poezija. Od 7. do 9. leta. Alešovec Jakob: Kako sem se jaz likal. Povest slovenskega trpina. (V Ljubl ja - ni,) Prešernova družba; (Trst, Založ- ništvo tržaškega tiska) 1973. 354 + (II) str. 8°. Začetek svoje avtobiografije postavlja pi- satelj v otroška leta, ki jih je kot sin kmečkega čevljarja preživljal na vasi. Dru- žinsko življenje je bilo v celoti podrejeno očetovi hierarhični volji ter njegovim am- bicijam na eni in materini posredovalni mehkosrčnosti na drugi strani. Ti dve na- sprotji sta izoblikovali prilagodljiv in ve- der fantovski značaj, ki mu, ko ga oče po- šlje v šolo, še kako koristiti, še posebej, ko postane samostanski gojenec ali »klošterski muc«, hodi v Alojzijevišče in študira — dokler ne zmanjka denarja. Potem se po družinskem posvetu, založen s hrano za pol leta, preseli k eni izmed mnogih štu- dentovskih gospodinj v Ljubljani. Študij prekinjajo počitnice na deželi in peš izleti tja do Beljaka. Potem sledi mučno iska- nje službe, postane igralec, časnikar, do- mači učitelj. Avtobiografija z gostim in humorno-ar- haičnim načinom pripovedovanja in opiso- vanja ne podaja le natančno pisateljevih šolskih let in dogodivščin, marveč je tudi pristen prikaz življenja in razmer takrat- nega časa — v mestu in na deželi. Arhaično žlahtnost teksta ubrano sprem- ljajo črno-bele ilustracije. Od 13. leta. M. S. Andersen Hans Christian: Kralj ična na zrnu graha. (Prev. Rudolf Kresal.) Ilustr. Marija Lucija Stupica. (Ljub- ljana,) Mladinska knjiga (1973). (16) str. 4°. (Velike slikanice.) Hudo je, če si kraljevič in se moraš poro- čiti — seveda s kralj ično in ne veš natan- ko, kako bi med mnogimi deklicami spo- znal pravo kraljično; posebno še, če potr- ka vsa mokra v nevihtnem večeru na vrata. Kraljica-mati je mokro deklico preizkusila tako, da ji je pod dvajset košatih pernic zataknila grahovo zrno. Izkazalo se je, da je mokra deklica res prava kraljična, saj jo je grahovo zrno skozi dvajset pernic ožulilo tako, da je bila vsa modrikasta. In kraljevič se je z njo poročil. Duhovito zgodbo spremljajo domiselno barvne ilustracije. Levstikova nagrada za ilustracije. Do 8. leta.* M. S. Argilli Marcello: Atomček. (Prev. Eve - lina Umek. Ilustr. Marjanca Jemec- Božič. V Ljubljani,) Mladinska knjiga 1973. 152 + (III) str. 8». (Cicibanova knjižnica.) Atomček, glavni junak zgodbe, se rodi po naključju. Na svet ga prikliče norčava igra mačka Čarodeja z raznobarvnimi gumbi na komandni plošči v Atomski centrali. Na pogled je Atomček podoben majhnemu človeškemu fantiču, čeprav njegovo okro- glo telo ni videti iz mesa in kosti. V resni- ci pa je to nenavadno bitje pravi pravcati atom — z eno sšmo, toda bistveno poseb- nostjo: namesto brezčutnega jedra bije v njem dobro in pošteno človeško srce. Zato ga ne premamijo obljube in ne prestrašijo grožnje generala Hrusta, ki bi rad z nje- govo energijo zgradil atomsko bombo. Trdna navezanost na deklico Biserko, ki ga ima rada kot lastnega bratca, pomaga Atomčku, da premaga vse ovire in s po- močjo punčkinega očeta, sposobnega jedr- skega fizika, mu slednjič uspe usposobiti velikanski atomski reaktor, ki bo deloval v miroljubne koristi celega mesta. Po tematiki izrazito sodobno fantazijsko besedilo z jasnim humanističnim sporoči- lom je hkrati tudi napeto in zabavno otro- ško branje. Od 8. do 10. leta. M. K. Arhar Vojan: Kresnice. (Ilustr.) Jelka Reichman. (Ljubljana, Borec 1974.) (51) str. 8°. (Kurirčkova knjižnica.) Poezija. Do 8. leta. Babica in vnučka. Dopolnjevanka. (Ilustr. Ivan Seljak. Ljubljana, Mla- dinska knjiga 1973.) 32 str. 8° p. f. (Ci- cibanova knjižnica.) Zivobarvno slikanico sestavlja trideset kratkih, samo po eno stran obsegaj očih verznih in proznih sestavkov različnih slo- venskih avtorjev. Med besedili je tudi pet- najst dopolnjevank. Ta, med otroki zelo priljubljena zvrst teksta, se zdi še posebej primerna kot prvo branje za bralce-začet- nike. Do 8. leta.« M. K . Babica pripoveduje. Slovenske ljudske pripovedi. (Izbr. in pripr. Kristina Brenkova. Ilustr. Ančka G-ošnik-Go- dec. Ljubljana,) Mladinska knjiga 1973. 38 + (II) str. 8«. (Čebelica.) Do 8. leta.* Bach Richard: Jonatan Livingston Ga - leb. (Fotogr. Russell Munson. Prev. Janez Gradišnik.) Ljubljana, Mladin- ska knjiga 1974. 96 + (IV) str. 8». (Knjižnica Sinjega galeba. 180.) Zgodba o galebu Jonatanu Livingstonu je s prispodobo izražena težnja k odkrivanju, k popolnosti, k svobodi; težnja, izpopolniti galebji let, ga napraviti lepšega in ga s popolnostjo iztrgati najbolj banalnemu na- menu, zaradi katerega galebi letajo — iska- nju hrane — je mladega galeba Jonatana osamila. Družina in jata sta ga izobčili, pregnali na Daljne čeri, kjer se Jonatan, v čistem veselju in svobodi izpopolnjujoč svoj let, sreča z drugimi mladimi galebi izobčenci. Njihova skupna težnja k lepoti jih celo osvobodi sovraštva do jate, ki jih je izobčila. Zgodbo o galebu vsklajeno spremljajo čr- no-bele umetniške fotografije. Od 13. leta. M. S. Barrie James Mathew: Peter Pan v Ken- singtonskem parku. (Prev. Janko M o - der. Ilustr. Marij Pregelj. Ljubljana,) Mladinska knjiga 1974. 89 + (III) str. 8°. (Moja knjižnica. Razred IV. 20.) Ponatis 1. knjige iz izdaje 1. 1960. Od 8. do 12. leta. Batič Milena: Zaigrajmo. Dramski pr i - zori za proslave skozi vse šolsko leto. [Maribor,] Milena Batič 1974. 128 str. 8«. Od 5. do 10. leta. Baum Lyman Frank: Čarovnik iz Oza. (Prev. Janko Moder. Ilustr. Maksim Sedej. Ljubljana,) Mladinska knjiga 1974. 172 + (III) str. 8®. (Moja knjižni- ca. Razred III. 21.) Od 7. do 10. leta. Beecher-Stowe Harriet: Koča strica T o - ma ali življenje črncev v suženjskih državah Amerike. (Prev. Olga Grahor. Prir. Kristina Brenkova. Ilustr. Niko- laj Omersa. V Ljubljani,) Mladinska knjiga 1973. 189 + (II) str. 8». (Zlata knjiga.) Od 10. do 12. leta. Belina Marjan: Užaljeni medvedek. Igri- ca za najmlajše s prologom in šestimi slikami. Ljubljana, Scena 1973. 28 str. 8°. (Dramska knjižnica. 1973. 1.) Od 5. do 10. leta. Bevk France: Črni bratje. — Učiteljica Breda. (Ljubljana,) Mladinska knjiga 1974. 140 + (II) str. 8«. (Moja knjižni- ca. Razred V. 20.) Od 10. do 12. leta. Bevk France: Lukec in njegov škorec. — Pestrna. (Ilustr. Ančka Gošnik-Go- dec. Spremno besedo napisala Alenka Glazer in Marijan Tršar. Ljubljana,) Mladinska knjiga 1974. 158 + (I) str. 8°. (Zlata knjiga.) Od 9. do 12. leta. Bevk France: Ob morju in Soči. Potopis. (Ilustr. Miklavž Omersa. 2. ponat. V Ljubljani,) Mladinska knjiga 1974. 136 str. 8®. (Cicibanova knjižnica.) Od 10. do 12. leta. Bevk France: Pastirci pri kresu in ple- su. (Ilustr. Tone Kralj . Ljubljana,) Mladinska knjiga 1974. 64 str. 4°. (Ci- cibanova knjižnica.) Poezija. Do 10. leta. Bevk France: Rož, Podjuna, Žila. P o - topis. (Ilustr. Miklavž Omersa. 1. ponat. V Ljubljani,) Mladinska knjiga 1973. 90 + (II) str. 4®. (Cicibanova knjižnica.) Od 10. do 12. leta. Bevk France: Tolminski punt. (Ilustr. Ive Subic.) Ljubljana, (Borec) 1973. 58 + (II) str. 8». Od 10. do 12. leta. Bevk France: Zlata voda in druge zgodbe. (Izbral in ur. Ivan Bizjak. Ilustr. Nada Lukežič. Nova izd. L jub - ljana,) Mladinska knjiga 1974. 148 + + (III) str. 8®. (Moja knjižnica. Razred IV. 19.) Od 8. do 12. leta.* Bitenc Janez: Pesmi o zimi in dedku Mrazu. (Ilustr. Lidija Osterc. Mari- bor, Obzorja 1973.) (23) str. 8®. Z 1 gramof. ploščo. Do 8. leta. Bratko Ivan: Teleskop. (Nova, popr. in predel, izd. Ljubljana,) Mladinska knjiga 1974. 245 + (I) str. 8®. (Moja knjižnica. Razred VIII. 19/20.) Od 13. leta. Brenk Kristina: Dolga pot. Ilustr. Ive Šubic. (Ljubljana, Partizanska knjiga 1973.) 16 str. 4®. (Lastovke.) Od 7. do 9. leta. Brenk Kristina: Prva domovina. (Ilustr. Marlenka Stupica.) Ljubljana, (Borec) 1973. 70 + (II) str. 8®. (Kurirčkova knjižnica.) Knjiga je zbirka zgodb in sličic iz življe- nja majhne deklice, ki živi v preprostem in varnem, z naravo in starimi žlahtnimi običaji povezanim kmečkim okoljem. V tem življenju majhne deklice ima kruh, ki ga peče mati, poseben vonj; hvaležni lačni deček in sirota je deležen njenega iskrenega sočutja; tetina skrinja je zanjo zakladnica skrivnostno lepih reči in prav- ljice, ki so jih pripovedovali po hišah, či- sta resnica; potem so tu še prazniki in obredi, šola in učiteljica, pomlad s prvi- mi češnjami in poletje s cvetočo lipo, gozd in rože . . . skratka Horjulska dolina — prva domovina, ki jo je avtorica v svojem otroštvu spoznavala. Zbirka je opremljena s črno-belimi ilustra- cijami. Od 6. do 9. leta. M. S. Brest Vida: Veliki čarovnik Ujtata. (Ilustr. Melita Vovk-Štih. V L jubl ja - ni,) Mladinska knjiga 1974. 73 + (II) str. 8°. (Cicibanova knjižnica.) Vida Brest [ps.] = Majda Peterlin. Matjažek je že vso jesen hudo bolan. Ne more na sprehod, ne more se igrati z vrst- niki. Zelo mu je dolgčas. Tedaj ga na le- pem obišče Ujtata, možiček, ki zna priča- rati vse, kar si fantiček zaželi: pravljični sprehod na ljubljanski Grad, selitev v lep- še stanovanje, trg, kjer se da kupovati za gumbe, javni mlekovod, izlet na morje itd. Zgodba se odvija na dveh ravneh: pr- va je fantazijski svet malega vročičnega bolnička, druga pa »resnično« vsakdanje življenje, v katerem nastopajo Matjažkova mamica, teta in zdravnik, ki o fantičkovem čarovniškem prijatelju kajpak ničesar ne vedo. Ko pa Matjažek ozdravi, čarovnik Ujtata izgine, saj »kadar so otroci zdra- vi in dovolj zrastejo, se jaz za vselej po- slovim.« Besedilo je izrazita sodobna pravljica, ki jo likovno domiselno dopolnjujejo in pona- zarjajo številne črno-bele ilustracije. Od 5. do 9. leta. M. K. Biirger Gottfried August: Prigode laž- njivega Kljukca. (Prir. Severin Šali. Ilustr. Aco Mavec. Ljubljana,) Mla - dinska knjiga 1974. 8° p. f. (Kljukčeva knjižnica.) 2 zv. Besedilo je bolj ali manj svobodna skraj- šana priredba nekaterih najbolj znameni- tih Kljukčevih dogodivščin. Pri svojem delu prirejevalec ni sledil neokrajšanem prevodu Biirgerjeve popolne izdaje, ki jo slovenska mladina že pozna, marveč je očitno uporabljal drugo predlogo. Barvna slikanica (ponatis iz Pionirskega li- sta) je prva knjiga iz nove knjižne zbirke, kateri daje tudi ime (Kljukčeva knjižnica) in v kateri naj bi izhajala samo slikaniška zvrst mladinskega branja. Od 8. do 12. leta. M. K. Cenac Claude: Na milijarde sonc. (Prev. Lojze Kovačič. Ilustr. Alenka Vogel - nik.) Ljubljana, Mladinska knjiga 1974. 132 str. 8°. (Knjižnica Sinjega galeba. 178.) Claude Cenac [ps.] = Claudine Vivier. Fant, ki ga starši zaradi slabega zdravja pošljejo iz Pariza k teti na deželo, doživi tako nenavadne reči, da zgodbo lahko uvrstimo med znanstveno fantastične pove- sti. 2 e na vlaku mu sopotnica da vedeti, da o kraju kamor prihaja in o njegovi teti krožijo skrivnostne govorice. Naselja de- jansko ni ver vsi so se izselili takrat, ko je studenec skrivnostno in nenavadno usahnil. V kraju so ostali le fantova teta, pastir in ovce ter dolmen — nenavadni ve- likanski kamen s svojo davno zgodbo o vi- linskem studencu. Ta kamen in izginotje vilinskega studenca fanta silno razburjata, kajti izkaže se, da so vanj zapletena bitja iz drugih planetov. Posredi pa je hud ne- sporazum, ki so ga zakrivili zemljani, pre- bivalci izumrlega naselja. Fantu je dano, da se s temi bitji ponovno sreča, da jih vzljubi, ker so to popolnejša bitja in da razčisti nesporazum iz davnih dni. Potem izvir zopet oživi in le-to postane dokaz, da se je fant s temi bitji resnično srečal; sre- čanje pa je v fantu zapustilo hrepenenje po čudoviti deklici iz vesolja. Povest je opremljena s črno-belimi ilu- stracijami. Od 10. do 13. leta. M. S. Cerkovnik Marja: Pravljica na visokih petah. Ilustr. Marjanca Jemec-Božič. (Ljubljana, Mladinska knjiga 1973.) (16) str. 4«. (Velike slikanice.) Ker so Katkini starši v službi, je deklica velikokrat doma čisto sama in samostojno zajtrkuje, se oblači in za krajši čas klepe- ta s prijazno sosedo. Potem se za dobro voljo oblači v mamine obleke in čevlje z visokimi petami, si nadene še klobuk in odide na ulico. S svojimi nenavadnimi oblačili spravi vse mimoidoče v smeh in dobro voljo, vsi zaplešejo, dokler veter Katki ne odnese klobuka; Katka je huda, toda veter se z njo hudomušno poigrava, dokler Katke ne spravi v smeh. Potem je noč in Katka zaspi, veter pa ji na blazino položi vesel magnolijin cvet. Zgodbo razgibano spremljajo barvne ilu- stracije. Do 8. leta.* M. S. Cerkovnik Marja: Praznična pravljica. (Ilustr. Marjanca Jemec-Božič. L j u b - ljana,) Mladinska knjiga 1974. (16) str. 4°. (Velike slikanice.) To prijazno novoletno zgodbo doživlja de- klica v sanjah, kakršne se lahko sanjajo samo v varnem dedkovem naročju in ob srebrnolasi babici, ki peče dišeče novolet- ne potice. V teh sanjah deklico odpelje beli konj na belih saneh iskat vse tiste, ki so na novoletni večer sami in zapuščeni: tovarišico učiteljico, mladega slikarja, osamljeno prijateljico. Potem vsi pri ded- ku in babici praznujejo sladko dišeč in topel in varen novoletni večer. Do 8. leta.* M. S. Cerkvenik Angelo: Ovčar Runo. (Ilustr. Karel Zelenko. Spremno besedo napi- sala Nada Gaborovič in Marijan Tršar. Ljubljana,) Mladinska knjiga 1974. 155 + (III) str. 8». (Zlata knjiga.) Od 9. do 12. leta. Clostermann Pierre: Veliki cirkus. (Prev. Zoran Jerin. Ponat.) [Ljubljana,] Mla- dinska knjiga 1973. 272 + (III) str. + pril. 8°. (Ti vražji fantje v letečih škatlah.) Od 13. leta. Collodi Carlo: Ostržek. (Prev. in sprem- no besedo napisal Albert Širok. Ilustr. Marlenka Stupica. 1. ponat. V L jub - ljani,) Mladinska knjiga 1974. 150 + + (I) str. 8°. (Moja knjižnica. Razred III. 13.) Carlo Collodi [ps.] = Carlo Lorenzini. Od 6. do 10. leta. Collodi Carlo: Ostržek. (Prev. Albert Širok. Ilustr. Marlenka Stupica. Spre- mno besedo napisala Albert Ši- rok, Marijan Tršar. V Ljubljani,) Mladinska knjiga 1973. 203 + (IV) str. 8°. (Zlata knjiga.) Od 6. do 10. leta. Cooper James Fenimore: Usnjena no - gavica. (Prir. Fritz Steuben. Prev. Branimir Kozinc. Ilustr. Herbert Lentz. V Ljubljani, Mladinska knjiga 1973.) 8". 1. Divjačinar. 224 + (II) str. 2. Zadnji Mohikanec. 246 + (II) str. 3. Stezosledec. 204 + (IV) str. 4. Naseljenci. 217 + (I) str. 5. Prerija. 200 + (II) str. Knjige so originalom zveste skrajšane pri- redbe, ki izpuščajo predvsem predolgovez- ne opise. Rdeča nit posamezne zgodbe ostaja nedotaknjena. Tudi v slogu je prire- jevalec, znani nemški pisatelj indijanaric Fritz Steuben, sledil originalom z vso po- trebno spoštljivostjo. Od 12. leta. M. K. čopič Branko: Oslovska leta. (Prev. Ivan Minatti. Ilustr. Bine Rogelj.) L jubl ja - na, Mladinska knjiga (1973). 182 + (II) str. 8". (Knjižnica Sinjega galeba. 174.) Od 13. leta. David Kurt: Črni volk. (Prev. Stanko Jarc. Ilustr. Hans Baltzer.) Ljubljana, Mladinska knjiga 1974. 246 + (II) str. 8". Zgodba se dogaja v 13. stoletju v brezbrež- nih stepah današnje Mongolije. Pripove- duje jo Kara Cuno, Črni volk, vrstnik, mladostni prijatelj, soborec in slednjič nasprotnik Temudžina, znamenitega noma- da na konju, ki je kot Džingiskan s svojimi divjimi hordami postopoma zavojeval ogromne predele Azije in pri tem neusmi- ljeno uničeval starodavne kulture. Jedro zgodbe govori o rasti in razkrojil trdnega prijateljstva med obema junakoma od pr- vih nesporazumov med zavezniškima po- bratimoma do propada Črnega volka in njegove družine, ki je logična posledica nezadržno stopnjujočega se Džingiskano- vega despotstva in slepe sle po osvajanjih. V samosvoje poetičnem slogu napisano be- sedilo temelji na zanesljivih zgodovinskih virih in je hkrati napeto pustolovsko bra- nje. Realistične črno-bele ilustracije pona- zarjajo tedanje slikovite noše in pripoved- no spremljajo dinamiko dogajanja. Od 13. leta. M. K . Diekmann Miep: Padu j e nor. (Prev. Janko Moder. Ilustr. Jenny Dale- noord.) Ljubljana, Mladinska knjiga (1973). 121 + (I) str. 8°. (Knjižnica Si - njega galeba. 172.) Padu je deček črne polti. Z babico in ded- kom živi v siromašni vasi, ki leži na bregu enega od Kribskih otokov (Antili). Njegov resnični svet je v rjastih razbitinah stare oceanske ladje, ki jo je bil orkan vrgel na breg. V njeni notranjosti, ki jo je polepšal s svojimi slikami, ima Padu skrite svoje najljubše zaklade, reči, ki jih je bil našel na obali ali kje drugje; tu se skrije, kadar je kaj narobe ali kadar bi bil rad čisto sam; tu premišljuje in si izmišlja vse tisto, kar bi rad doživel; tu se najlepše igra. Padu je skratka za svojo okolico posebnež. Zato otroci in odrasli večkrat vpijejo za njim, da je nor. Vendar se dečku v zaple- tu okrog izgubljenega osla posreči dokazati vaški srenji, kako zna biti kos tudi »resnič- nim« težavam vsakdanjega življenja. Kljub vabljivi zunanji eksotiki bo zgodba našla doživljajsko odmevnost predvsem v občutljivejših bralcih. Od 10. do 12. leta. M. K. Dodič Ivan: Uganke in zanke. (V L j u b - ljani, samozal.) 1974. 27 + (IV) str. 8°. Poezija. Od 8. do 10. leta. Dolinar Brane: Detektivi na jeklenih konjičkih. (Ilustr. Božo Kos.) L jubl ja - na, Mladinska knjiga (1974). 276 + (I) str. 8°. (Knjižnica Sinjega galeba. 177.) Brane Dolinar [ps.] = Brane Demšar. Štirje fantje ravno zaključujejo osemletko, ko je oče enega izmed njih, vratar v to- varni koles, osumljen tatvine. Drejc, vra- tarjev sin, je prizadet. S prijatelji na svojo pest organizira pravo detektivsko zasledo- vanje, ki napeto dogajanje razplete v sre- čen konec: tatovi cilindrov za pony expre- sse so razkrinkani in čast Drejčevega oče- ta. zaslužnega partizana — invalida, je jav- no oprana. Spretno napisana mladinska detektivka. V sozvočju s humornim tonom pripovedi v sodobnem najstniškem žargo- nu so tudi črno-bele ilustracije. Od 11. do 13. leta. M. K . Erben Karel Jaromir: Lonček, kuhaj! (Prev. Fran Bradač.) Ilustr. Lidija Osterc. (Ponat.) [Ljubljana,] Mladin- ska knjiga 1973. (16) str. 8°. (Čebelica. 162.) Do 8. leta.* Erben Karel Jaromir: Lonček, kuhaj! (Prev. Fran Bradač. Ilustr. Lidija Osterc. Ljubljana, Mladinska knjiga 1974.) (16) str. 8». (Mala slikanica.) Do 8. leta.* Fatur Lea: Pšenica — najlepši cvet. [Prir.] Kristina Brenkova. Ilustr. Ančka Gošnik-Godec. (V Ljubljani,) Mladinska knjiga 1974. (16) str. 8«. (Čebelica. 174). Zgodba ima vse značilnosti ljudske prav- ljice z močno etično poanto. Pripoveduje o sinu, ki se ni hotel pokoriti kraljevemu ukazu, da morajo vse stare ljudi pobiti in je skril svojega ljubega starega očeta. Po- tem je kralju zrasla hči-kraljična, ki jo je obljubil dati tistemu, ki bo rešil tri ugan- ke. Modri skriti stari oče je pomagal sinu razvozlati uganke: sin je dobil kraljično, kralj pa je izdal ukaz, po katerem morajo vsi stare ljudi ljubiti, jih spoštovati in se ravnati po njihovi modrosti. Pravljica je opremljena z barvnimi ilustracijami. Od 6. do 9. leta.* M. S. Ferlež Ivan: Siva druščina. Ilustr. Bata Kneževič. (Ljubljana, Partizanska knjiga 1973.) 89 + (V) str. 8». (Matja- ževa knjižnica.) Od 8. do 10. leta. Finžgar Franc Šaleški: Leta moje mla - dosti. (Izbr. in ur. Bogomil Gerlanc. Ilustr. Gvidon Birolla in Ive Šubic. 1. ponat. V Ljubljani,) Mladinska knjiga 1973. 102 + (II) str. 8°. (Moja knjižni- ca. Razred VI. 11.) Od 11. leta. Finžgar Franc Šaleški: Pod svobodnim soncem. (Ilustr. Aco Mavec. Spremno besedo napisala Ignac Kamenik in Marijan Tršar. Ljubljana,) Mladinska knjiga 1974. 8°. (Zlata knjiga.) 2 knj. o d 12. leta. Finžgar Franc Šaleški: Pod svobodnim soncem. Povest davnih dedov. (3. ponat. Ljubljana,) Mladinska knjiga 1974. 8°. (Moja knjižnica. Razred VII. 4—5.) 2 knj. Od 12. leta. Fond'hurle Pierre-Marie: Sneguljčica. (Prev. in prir. Draga Ahačič.) L j u b - ljana, Pionirski dom [1973], 24 + (XII) str. 8°. (Pojdimo se gledališče.) Ilustr. Dramatika. Od 7. do 10. leta. Gagaj, gagaj, gos. (Ljudske pesmice.) Nabrala in porisala Marija Vogelniko- va. (V Ljubljani,) Mladinska knjiga 1973. (16) str. 8°. (Čebelica. 159.) Do 8. leta. Godina Ferdo: Sezidala si bova hišico. (Ilustr. Ive Šubic. V Ljubljani,) Mla - dinska knjiga 1974. 252 str. 8°. (Cici- banova knjižnica.) Dopolnjen ponatis knjige Kos rženega kruha. Od 8. do 12. leta. Golar Manko: Okrogle o Veržencih. (Ilustr. Božo Kos.) Ljubljana, Mladin- ska knjiga 1973. 70 + (I) str. 8°. K zgodbam o Butalcih in Ribničanih sodijo tudi »Okrogle o Veržencih«, ki jih je med ljudmi svoje rodne Prlekije pisatelj izbral in zapisal ter preoblikoval v literarno be- sedo. Verženci so brihtni, veseli, samoza- vestni, pogumni ljudje in zato so tudi zgodbe o njih hudo pametne, hudo vesele in premetene, samozavestno-junaške, da je kaj. Se posebej tista o obisku Veržencev pri turškem sultanu, o Nacekovi šolski vnemi pri učenju abecede ali o tem, kako so se rimski vojščaki posladkali z Zefino smetano . . . 28 hudomušnih zgodb prispe- va pisatelj k, s strani otroških bralcev, hu- do zaželenemu zdravemu in jedremu hu- morju, ki ga je v ilustracijah dosledno iz- razil tudi ilustrator. Od 9. do 11. leta. M. S. Grabeljšek Karel: Moja partizanska oprema. (Ilustr. Božo Kos. Ljubljana, Partizanska knjiga 1974.) 70 + (II) str. 8°. (Matjaževa knjižnica.) Žlica, puška, bombe, kapa, obleka, plašč, čevlji, nahrbtnik, perilo, šotorsko krilo, čutara in funkcija — to je dvanajst po- glavij knjige in obenem dvanajst zornih kotov, iz katerih pisatelj plastično osvetli prototipno podobo korenjaškega slovenske- ga partizana. To stori brez spogledljivega heroiziranja, hkrati pa v klenem jeziku ter vedro humornem slogu, ki ga podkrepju- jejo tudi humorne črno-bele ilustracije. Z izvirno zasnovo celote ter drugimi slogov- nimi značilnostmi nakazuje besedilo nove možnosti pri leposlovni obravnavi temati- ke NOB za mladino. Od 10. do 12. leta. M. K . Grabeljšek Karel: Najmlajši partizan. (Ilustr. Zdenka Borčič-Golob. L j u b - ljana, Partizanska knjiga 1973.) 30 + (II) str. 8°. (Matjaževa knjižnica.) V petih kratkih črtičnih zapisih spremlja pisatelj mlado ženo, ki s pomočjo kurir- skih vodičev tihotapi svojega dveletnega otroka, najmlajšega partizana, skozi parti- zanske hoste in mimo okupatorjevih zased k svojim staršem na domačo kmetijo v škofjeloških hribih. Od 9. do 11. leta. M. K. Grafenauer Niko: Ka j je na koncu sve- ta. (Ilustr. Lidija Osterc. V L jubl ja - ni,) Mladinska knjiga 1973. 64 str. 8°. (Cicibanova knjižnica.) Poezija. Do 10. leta. Grimm Jakob in Wilhelm: Rdeča kapi- ca. Naslikala Marlenka Stupica. (Prev. Fran Albreht. 1. ponat. V Ljubljani,) Mladinska knjiga 1973. (16) str. 4». (Velike slikanice.) Do 8. leta.* Grimm Jakob in Wilhelm: Trnuljčica. (Prev. Fran Albreht.) Ilustr. Marlenka Stupica. (Ljubljana, Mladinska knj i - ga 1973.) (16) str. 4°. (Velike slikanice.) Do 8. leta.* Guillot René: Goščava in živali. (Prev. Gitica Jakopin. Ilustr. Matjaž Schmit.) Ljubljana, Mladinska knjiga 1974. 138 + (II) str. 8°. (Knjižnica Sinjega galeba. 181.) Devet krajših zgodb. »V teh zgodbah, ki govorijo o sožitju živali in goščave, sem hotel samo po svoje razplesti, kar pripo- vedujejo o črni A f r i k i . . . domači pripove- dovalci v vaseh sredi pragozda in savane od Senegala do reke Niger . . .« Tako pravi o knjigi avtor sam. Besedila potemtakem niso zgolj zapisi afriških pravljic ali bajk, marveč iz ljudskega izročila izhajajoče sa- mosvoje poetične zgodbe o ljudeh in živa- lih goščave, o njihovem nasprotstvu in prijateljstvu ter o neizprosnih zakonih od civilizacije še neokrnjene narave. Od 12. leta. M. K. Hvaležni medved. Koroška narodna. (Za- pisala Kristina Brenkova.) Ilustr. Jože Centa. (Ljubljana,) Mladinska knjiga 1974. (16) str. 8°. (Mala slikanica.) Do 8. leta.* In ptičke nam zapele so. Pesmi za otro- ke. (Izbr. in ur. Lino Legiša.) Ilustr. Marija Vogelnikova. (2. natis. V L jub - ljani,) Mladinska knjiga 1973. 96 str. 4°. (Cicibanova knjižnica.) Do 10. leta. Ingolič Anton: Diamanti, ribe in samo- var. Mladinska (¡potopisna:) povest. (Fotogr. izbr. in prispeval avtor.) Ljubljana, Mladinska knjiga (1974). 250 str. 8°. (Knjižnica Sinjega galeba. 175.) V potopisni mladinski povesti se prepletata dve zgodbi, dedova in vnukova. Vnuk Lov- ro, petnajstletni urednik podbrešltih Iskric, je slovenski delegat na posvetovanju mla- dih novinarjev v Moskvi. Po kongresu Lovro s prijateljem Olegom odpotuje še v Sibirijo in obišče med drugim tudi dia- mantna polja v Irkutsku in Bajkal. Na- vdušena pisma, ki jih piše dedu, vzbudi- jo v nekdanjem jeseniškem železarju Igna- cu Korenu spomine na prvo svetovno voj - no, na ujetništvo v Sibiriji, na vstop v Rdečo armado pa tudi na ljubljeno Varjo, ki mu je v Sibiriji rodila dva otroka, pa se je Ignac, kljub vsemu, sam vrnil v do- mače kraje pod Stolom. Sele po povratku domov Lovro dokončno razvozla dedovo življenjsko zgodbo in ugotovi, da je po ne- navadnem naključju v brezbrežni Sibiriji srečal prav dedovo Varjo in njegovega sina, zdaj predsednika ribiškega kolhoza ob Bajkalskem jezeru. Knjigo spremljajo dokumentarni posnetki, ki jih je prispeval pisatelj sam. Od 12. leta. M. K. Ingolič Anton: Gimnazijka. Roman. (Ilustr. Melita Vovk-Stihova. Sprem- no besedo napisala Berta Golob, Ma- rijan Tršar. 4. izd. V Ljubljani,) Mla- dinska knjiga 1973. 251 + (III) str. 8°. (Zlata knjiga.) Od 13. leta. Ingolič Anton: Potopljena galeja. Mla- dinska povest. (Ljubljana,) Mladinska knjiga 1973. 204 + (III) str. 8°. (Knjiž- nica Sinjega galeba. 169.) Vesela zgodba o druščini štirih dečkov in treh deklic okrog štirinajstih let, ki se dol- gočasijo v dveh počitniških domovih ob morju. Na skrivaj in na lastno pest si z »izposojeno« ladjico privoščijo petdnevni izlet na Komate. Pri potapljanju v skri- tem zalivu odkrijejo potopljeno benečan- sko galejo, kar da njihovemu potepu nov smisel. Hkrati jih njihova dragocena najd- ba tudi opraviči pri upravi kolonije in pri milici, ki jih že na vse kriplje išče. Tako se ubežniki vrnejo v kolonijo kot zmagovalci in občudovani od vseh svojih počitniških tovarišev. Povest je razgibana sodobna pustolovka. Od 12. do 14. leta. M. K. Ingolič Anton: Tajno društvo PGC. (Ilustr. Štefan Planine. 3. ponat.) L jub - ljana, Mladinska knjiga 1973. 171 + (III) str. 8°. (Moja knjižnica. Razred VI. 1.) Od 10. do 12. leta. Ingolič Anton: Udarna brigada. Pravl j i - ca iz naših velikih dni. (Ilustr. France Mihelič. Ljubljana, Partizanska knj i - ga 1973.) 129 + (V) str. 8°. (Matjaževa knjižnica.) Od 7. do 10. leta. Jalen Janez: Bobri. (Ilustr. Milan Bizo- vičar. Spremni besedi napisala Mira Medved in Marijan Tršar. L jubl ja - na,) Mladinska knjiga 1974. 8°. (Zlata knjiga.) 1. Sam. 206 + (II) str. 2. Rod. 205 + (II) str. 3. Vrh. 202 + (II) str. Od 12. leta. Jarunkova Klara: O psičku, ki j e imel dečka. (Prev. Janez Mušič. Ilustr. Jan Lebiš.) [Ljubljana,] Mladinska knjiga 1974. 28 str. 4®. (Velike slikanice.) Mali nelepi psiček brez gospodarja je bil sam sebi odveč. Ker je že dolgo vedel, da vsakemu psu pripada vsaj en človek, je sklenil da si najde prijatelja. To je bil droben, pegav prvošolček. Drug drugemu sta bila pri priči všeč in tako je psiček dobil dečka. Toda v svetu ljudi se mu je priljubil tudi stari osamljeni nočni čuvaj. Odslej je psiček delil svojo naklonjenost lepo pravično med oba prijatelja: podnevi je bil pri fantičku, ponoči pa pri čuvaju. Prisrčni sodobni živalski pravljici daje po- sebno izvirnost pripoved iz psičkove per- spektive. Od 5. do 9. leta.« M. K . Jerome Jerome Klapka: Trije možje se klatijo. (Prev. Ciril Štrukelj. Spremno besedo napisal Iztok Ilich. Ljubljana, Mladinska knjiga 1974.) 211 + (IV) str. 8°. (Humor.) Od 13. leta. Jovanovič Zoran M.: Mak ob progi. (Prev. Stanko Jarc. Ilustr. Ignac K o - fol.) Ljubljana, Mladinska knjiga 1974. 133 + (II) str. 8°. (Knjižnica Sinjega galeba. 179.) Otroci železničarjev živijo čisto svojsko življenje. Stanujejo ob progi v postajnih poslopjih, ki so ponavadi oddaljena od na- selij, zato so veliko sami in nimajo dosti priložnosti, da bi se udeleževali vaškega življenja in otroških iger. Takšno odmak- njeno in rahlo zasanjano je življenje dečka, ki je glavna oseba v povesti »Mak ob pro- gi«. Njegov oče je postajenačelnik z rde- čo kapo, tako rdečo, kot so rdeči cvetovi maka, ki raste ob progi. K o deček prične hoditi v šolo, se svoje osamljenosti še bolj zave, še bolj zahrepenl po prijateljih-vrst- nikih in v svoji samoti še bolj ceni vsak stik z ljudmi; njegova smola je v tem, da se kot otrok postajenačelnika večkrat seli; postajna poslopja ob progi so sicer bolj ali manj povsod enaka, otroško družbo, vrst- nike pa si mora deček povsod na novo poiskati. To mirno samotno otroško živ- ljenje prekine vojna: ko z vsemi moškimi odpelje vlak tudi dečkovega očeta, ko se matere z otroci zatečejo v samostan, ko pelje po progi, ob kateri še vedno vsako poletje cveti mak, vse več vlakov s tujimi vojaki in ko se začno vlaki zopet vračati in obtičijo na progi s kolesi obrnjenimi navzgor; dokler nekega dne ne pripelje ve- selo okrašen vlak poln veselih ljudi, ki na postaji puste zastavo z rdečo zvezdo, ki je tako rdeča, kot so maki ob progi; to je konec vojne in za njo pride dečkova selitev v mesto, kajti deček je zrasel v gimnazijca in tako nastopi slovo od male postaje in proge z rdečimi maki. Otroški roman tega bosansko-hercegovske- ga pisatelja spremljajo realistične črno-be- le ilustracije. Od 10. do 12. leta. M. S. Jug Slavko: Nasmejane črke. (Ilustr. Marjanca Jemec-Božič.) Ljubljana, Drž. založba Slovenije 1974. 45 + (I) str. 8«. Slavko Jug [ps.] = Slavko Hočevar. Poezija. Do 8. leta. Jurca Branka: Beli konjič. (Ilustr. Roža Piščanec. [Skrajšana izd.] Ljubljana, Mladinska knjiga 1974.) 142 + (I) str. 8«. (Moja knjižnica. Razred II. 8.) Od 6. do 9. leta.* Jurca Branka: Čuj in Katka. (Ilustr. Marjanca Jemec-Božič. V Ljubljani,) Mladinska knjiga 1974. 96 str. 8°. (Ci- cibanova knjižnica.) Glavni osebi sta Cuj in Katka, ki vežeta vrsto zgodb iz otroškega življenja, v kate- rem imajo živali, še posebej pa najdeni zvesti psiček, zelo pomembno mesto. Iz začetnih zgodbic zvemo, kdo sta Katka in Cuj in na kakšen žalostno srečen način je prišel psiček Cuj v Katkino družino. Nato pa se zvrstijo preproste sličice iz dekliči- nega življenja: o psičkovi bolezni, o počit- nicah na morju in pod šotorom, o prvem snegu itd. Vsaka posamezna zgodbica ima svojo ilu- stracijo. Do 8. leta. M. S. Jurca Branka: Gregec Kobilica. Ilustr. Ivan Sel jak-čopič . (Ljubljana, Parti- zanska knjiga 1973.) 20 str. 4°. (La- stovke.) Od 6. do 8. leta.« Jurca Branka: Ko zorijo jagode. (Ilustr. Jože Ciuha.) Ljubljana, Mladinska knjiga 1974. 225 + (I) str. 8°. (Odisej.) Jagoda končuje osemletko. V jeseni se želi vpisati na šolo za oblikovanje. Zgodba jo spremlja od pozne pomladi do zaključ- ka šolskega leta. V tem sorazmerno krat- kem času, ko poteka njen vsakdan sicer v običajnih tirnicah med domom in šolo, do- živi ljubljanska najstnica vrsto za svoj raz- voj pomembnih življenjskih situacij, v ka- terih je zdaj otroško naivna, spontana in zasanjana, zdaj skorajda že mlada ženska. Prvo ljubezensko srečanje in razočaranje ob nekaj let starejšem fantu, nesebična pomoč zdomskim otrokom v domači hiši, trdno tovarištvo s sošolcem Nejcem, ki išče očeta, tvorno vključevanje v šolsko in izvenšolsko življenje razredne skupnosti, so nekatere od temeljnih doživljajskih raz- sežnosti, skozi katere vodi pisateljica svojo junakinjo na poti osamosvajanja in opti- mistične značajske trdnosti. Od 13. leta. M. K . Jurčič Josip: Sosedov sin. (2. ponat. V Ljubljani,) Mladinska knjiga 1973. 72 str. 8°. (Moja knjižnica. Razred VIII. 4.) Od 13. leta. Jurčič Josip, Janko Kersnik: Rokovnja - či. Zgodovinski roman. (Ur. ter sprem- no besedo in op. napisal Tine Orel. Ilustr. Maksim Gaspari. 1. ponat. V Ljubljani,) Mladinska knjiga 1973. 200 str. 8°. (Moja knjižnica. Razred VII. 11.) Od 13. leta. Kalan Ludovika: Na obali. Pesmi ' za otroke. (Nova Gorica, samozal. 1973.) 56 + (IV) str. 8». Z 1 si. Poezija. Do 10. leta. Kersnik Janko: Kmetske slike. (Ur., spremno besedo in op. napisal Boris Paternu. Dotis.) V Ljubljani, Mla- dinska knjiga 1974. 86 + (II) str. 8°. (Kondor. 61.) Od 13. leta. Kette Dragotin: Šivilja in škarjice. Ilustr. Jelka Reichman. (Ponat. L jub - ljana,) Mladinska knjiga 1973. (16) str. 8". (Čebelica. 163.) Do 8. leta.* Knight Eric: Lassie se vrača. (Iz angl. prev. Avgust Petrišič. Ilustr. Štefan Planine. Spremno besedo napisala Avgust Petrišič, Marijan Tršar. V Ljubljani,) Mladinska knjiga 1973. 194 + (III) str. 8°. (Zlata knjiga.) Od 10. do 12. leta. Kosmač France: Dve ribici. (Ilustr. L i - dija Osterc. Ljubljana,) Mladinska knjiga 1974. 48 str. 8°. (Cicibanova knjižnica.) Poezija. Do 14. leta. Kosovel Srečko: Sonce ima krono. P e - smi in proza. (Izbr. in ur. Lino Legiša. Ilustr. Lidija Osterc. Ljubljana,) Mla- dinska knjiga 1974. 88 str. 8°. (Moja knjižnica. Razred III. 19.) Do 14. leta. Kostanjevec Zdenko: Dogodivščine par- tizanskega šoferja. (Ilustr. Božo Kos.) Ljubljana, (Borec) 1974. 97 + (I) str. 8°. (Kurirčkova knjižnica.) Od 10. do 12. leta. Košuta Miroslav: Štirje fantje muzi- kantje. (.Pravljica po Grimmovem motivu.:) Ljubljana, Delavska enot- nost 1974. 40 str. 8°. (Dramska knj iž- nica. 1974. 1. = Gledališče mladih.) Dramatika. Od 7. do 10. leta. Kovačič Lojze: Možiček med dimniki. Ilustr. Milan Bizovičar. (Ljubljana,) Mladinska knjiga (1974). (24) str. 4°. (Velike slikanice.) Zgodba se odvija v mestu, ki ima okrog hriba z gradom nagneten svoj mirni stari del, čez rečico z mostovi pa Siri svoj ne- mirni, bleščeči in hrupni sodobni obraz. V starem delu mesta živi med dimniki na strehah skrivnostni možic, ki podnevi po- maga vsakemu someščanu, ki je zabredel v stisko, zvečer pripoveduje staromestnim otrokom pravljice, ponoči pa bedi in stra- ži, da se njegovemu staremu mestu kaj ne zgodi. Možička odkrijejo in si ga zaželijo za razvedrilo tudi zdolgočaseni stanovalci novega dela mesta. Ker ga ne morejo do- biti zlepa, ga skušajo ukrasti. Nakana se jim ne posreči. Možiček za zmerom ostane med starodavnimi hišami starega mesta, katerim pripada že od nekdaj. Levstikova nagrada 1974 za ilustracije. Od 6. do 10. leta.* M. K . Kovič Kajetan. Moj prijatelj Piki. Ilustr. Jelka Reichman. (V Ljubljani,) Mladinska knjiga 1974. (16) str. 8°. (Čebelica. 166.) Knjižico sestavljajo tri zgodbice iz obšir- nejše knjige Moj prijatelj Piki Jakob (Ljubljana, Borec 1972). Prva zgodba pred- stavi glavna junaka: to sta medvedek- igrača Piki, ki hodi v medvedjo šolo in njegov »učitelj«, pisateljev sinko. V drugi zgodbi piše medved Piki pisma medvedom v inozemstvo, v tretji pa se dogajanje vrti okrog medvedjih spominskih knjig. Teksti so deloma na novo ilustrirani. Do 8. leta.* M. K. Kruss James: Tri miške, tri muce, tri druge reči. Ilustr. Eva Johanna R u - bin. (Prepesnil Severin Šali. 2. natis. Ljubljana,) Mladinska knjiga (1974). (24) str. 4°. (Velike slikanice.) Poezija. Do 8. leta. Krylov Ivan Andreevič: Sto basni. (Poslov., predg. in op. napisal Mile Klopčič. Ilustr. Melita Vovk.) Mari - bor, Obzorja 1974. 273 + (I) str. 8°. Poezija. Od 12. leta. Laarmann Irmgard: Halo, stanujemo v živalskem vrtu. (Prev. Alenka B o - le-Vrabec. Ilustr. Jelka Reichman.) Ljubljana, (Borec) 1974. 102 + (II) str. 8°. (Kurirčkova knjižnica.) Trem punčkam iz Hannovra zboli mama. Ko mora v bolnico, ostane starejša Barbka pri očetu, mlajši Dito in Anko pa pošlje- jo za štirinajst dni k teti Joželini v Stutt- gart. Tam ju čaka veliko razburljivih pre- senečenj, saj je teta Jožefina glavna vrt- narica v botaničnem vrtu, ki leži tik veli- kega živalskega vrta. Deklicama bivanje v botaničnem in živalskem vrtu omogoči ču- dovita doživetja z eksotičnimi rastlinami in živalmi, še posebej s slončkom Cello, ki sta mu Dita in Anka botrici. Ob slovesu ju teta Jožefina in direktor živalskega vrta povabita, naj jih o počitnicah spet obi- ščeta. Od 7. do 9. leta. M. K . Laquerre Odette: Revolucija v kral je- stvu bonbonov. (Prev. in navodila na - pisala Draga Ahačič.) Ljubljana, P io - nirsk dom [1974], 16 + (XIX) str. 8°. (Pojdimo se gledališče.) Ilustr. Dramatika. Od 9. do 12. leta. Leaf Munro: Zgodba o Ferdinandu. (Prev. Janez Gradišnik. Ilustr. Robert Lawson. 1. ponat. V Ljubljani,) Mla- dinska knjiga 1974. (72) str. 8«. (Cici- banova knjižnica.) Od 5. do 9. leta.* Lenz Siegfried: Knjižni molj. Dvajset vedrih mazurskih zgodb. (Prev. Sta- na Vinšek [ = Vida Rudolf] . L jubl ja - na,) Mladinska knjiga 1973. 118 + (II) str. 8°. (Knjižnica Sinjega galeba. 168.) V knjigi se zvrsti dvajset zgodb, ki pripo- vedujejo o ljudeh v pisateljevi ožji domo- vini Mazuriji. To so šegave. včasih že kar burkasto zaokrožene povesti na način, ka- kršnega poznamo iz Butalcev našega Mil- činskega, le da tu stopajo v ospredje čisto svojske barvitosti zelo odmaknjene pisate- ljeve domovine Mazurije in njenih ljudi; o dedovi strasti do knjig, s katero je pre- magal divjaškega sovražnika; o tem, kako je ded odkril tihotapce z žganjem; kako so si potepuh in njegovi sinovi privoščili ve- likonočno pojedino itd. Vse zgodbe so pol- ne obešenjaškega humorja, ki pa je prav- zaprav način, kako izpoveduje pisatelj svo- jo ljubezen in naklonjenost do ljudi v Ma- zuriji. Od 13. leta. M. S. 7 Otrok in knjiga Leskovec Karel: Trnulje. (Ilustr. Stane Kumar. Ljubljana, Partizanska knj i - ga 1974.) 74 + (II) str. 8°. (Matjaževa knjižnica.) Zbirka osmih realističnih črtic, v katerih se pisatelj sicer trpko a brez samopomi- lovanja spominja svojega otroštva, ki je bilo zaradi revščine obsojeno na pomanj- kanje, odrekanje in prezgodnje pastirjeva- nje pri tujih ljudeh. Pripovedne črno-bele ilustracije so v so- zvočju z realističnim slogom besedil. Od 10. do 12. leta. M. K. Levstik Fran: K d o je napravil Vidku srajčico. (Ilustr. Roža Piščanec. 1. p o - nat. Ljubljana, Mladinska knjiga 1973.) (20) str. 4°. (Velike slikanice.) Do 8. leta.* Lindgren Astrid: Najboljši Kl jukec na svetu. Prev. Kristina Brenkova. Ilustr. Marlenka Stupica.) Ljubljana, (Borec) 1973. 102 + (II) str. 8» (Kurirčkova knjižnica.) V zgodbi spet srečamo starega znanca iz knjige Bratec in Kljukec s strehe. (Ljub- ljana, Mladinska knjiga 1971). Ker starša tokrat odpotujeta na križarjenje po morju, Boštjana in Barbare pa tudi ni doma, ker so počitnice, se Bratcu in njegovemu ne- navadnemu letečemu prijatelju odprejo velike možnosti za »samostojno« življenje, čeprav je prišla fantička pazit gospodična Emilija Kozel, v stanovanju Stanovnikovih pa se je istočasno začasno naselil tudi stric Julij. Toda nabritega Kljukca nobena za- preka ne spravi iz tira, tudi nagradna tira- lica ne, ki ga razglasi za skrivnostnega inozemskega vohuna. Izrabljajoč Bratčevo neizmerno naklonjenost si vase zaverovani Kljukec dovoljuje neprestane presenetlji- ve in zabavne potegavščine, ki spravljajo v obup varuško in strica, pa tudi širšo hišno okolico. Vendar odfrčl Kljukec iz zgodbe kot nesporni junak, tako v očeh bralcev, kakor tudi v očeh Bratca, pred- vsem pa, kajpak, v svojih lastnih očeh. Ob Piki Nogavički je Kljukec prav gotovo najizvirnejši junak v dosedanjem mladin- skem opusu pisateljice Lindgrenove. Od 5. do 9. leta. M. K. Lindgren Astrid: Pika Nogavička. (Prev. Kristina Brenkova. Ilustr. Marlenka Stupica. Spremno besedo napisala Kristina Brenkova, Marijan Tršar. V Ljubljani,) Mladinska knjiga 1973. 295 + (III) str. 8°. (Zlata knjiga.) Od 6. do 11. leta. Linhart Anton Tomaž: Zupanova Micka. — Veseli dan ali Matiček se ženi. (Be- sedilo prir. in spremno besedo napisal Al fonz Gspan. Dotis.) V Ljubljani, Mladinska knjiga 1974. 136 str. 8». (Kondor. 83.) Dramatika. Od 13. leta. Lobe Mira: Babica v jablani. (Prev. So - nja in Tone Kuntner. Ilustr. Marička Koren. V Ljubljani,) Mladinska knjiga 1973. 93 + (I) str. 8°. (Cicibanova knjiž- nica.) Drejček si tako silno želi babico, da si jo kratko in malo domišljijsko oživi po foto- grafiji umrle babice, ki mu jo je bila po- kazala mama. Tako se z izmišljeno babico vsak dan srečujeta na domači jablani in doživljata neznanske in zabavne dogodiv- ščine vse dotlej, dokler se v sosedovo vilo kot skromna podnajemnica ne vseli pri- jazna stara gospa. Zelo je betežna in po- trebna pomoči. Drejček jo vzljubi in se na- enkrat zave, da ima zdaj kar dve babici: eno revno, ki ji mora pomagati in drugo na jablani za razburljive stvari. V izraziti sodobni pravljici se prepletata dve resničnosti: otrokov fantazijski svet ter vsakdanje družinsko življenje, v kate- ro se Drejček vključuje, kadar se poslovi od babice na jablani. Gre potemtakem za ustvarjalni postopek, ki ga poznamo že iz del P. L. Travers, A . Lindgren in drugih. Od 6. do 9. leta. M. K. Makarovič Svetlana: Aladinova čudežna svetilka. (Po pravljici iz Tisoč in ene noči.) Ilustr. Tomaž Kržišnik. (Ljub- ljana, Mladinska knjiga 1974.) (18) str. lepor. 4°. (Velika slikanica.) Povsem samostojna avtorsko suverena pri- redba znamenite pravljice iz zbirke Tisoč in ena noč. Priredba se na svojstven na- čin loteva problema, kako sodobnemu otroku približati obsežnejša in doživljajsko tudi že precej odmaknjena orientalska pravljična besedila. Eksperimentalna likovna oprema išče nove možnosti pri oblikovanju sodobne slika- nice. Od 6. do 10. leta.« M. K . Makarovič Svetlana: Kosovirja na lete- či žlici. (Ilustr. Lidija Osterc. L jubl ja - na,) Mladinska knjiga 1974. 84 + (III) str. 8°. (Cicibanova knjižnica.) Kosovirja Glal in Glili živita, kot vsi kosovirji, v letečih žlicah, na katerih ne- prestano dozorevajo paradižniki, najljub- ša hrana kosovirskih prikazni. Ker sodita Glal in Glili med kosovirje rodovedne vr- ste, se odpravita na potep v širni svet. Iz rodne dežele Kosovirije odletita na svojih srebrnih žlicah proti severojugovzhodu. Med potjo srečata vrsto nenavadnih fanta- stičnih in fantazijskih bitij (Deževna teta, Cepetalo, Vohljaček) in doživita vrsto ne- navadnih in razburljivih a za bralca vse- skozi zabavnih dogodivščin. Slednjič sre- čata tudi ljudi, a se po neljubi izkušnji s človeškimi mladiči rajši obrneta spet pro- ti domu in slednjič srečno pristaneta v do- mači deželi. Kosovir (Cosovirius ferus ululans) je ži- valska prikazen, ki je v »resničnem« ži- valstvu ni. To neznansko radovedno, vedro in radoživo puhasto bitjece z živalsko-člo- veškimi lastnostmi si je izvirno Izmislila Svetlana Markovič. S tem ko je ustvarila kosovirje in Jih zapletla v samosvoje fan- tazijske zgodbe, je avtorica izumila novo inačico sodobne živalske pravljice. Kosovirjem in drugim fantastičnim juna- kom je v črno-belih stiliziranih ilustraci- jah iznašla izvirno likovno podobo Lidija Osterc. Od 5. do 10. leta. M. K. Makarovič Svetlana: Pekarna Mišmaš. Ilustr. Marija Lucija Stupica. (Ljub- ljana,) Mladinska knjiga 1974. (16) str. 4°. (Velike slikanice.) Redkobesedni a dobrodušni pek Mišmaš peče daleč naokrog najboljši kruh in pe- civo. Le kako more vse delo opraviti sam, brez pomočnika? Neke noči radovedna in nevoščljiva soseda Jedert razvozla to uganko: Mišmašu pomagajo pripraviti pe- ko bele, sive, črne in rumene miške! Ko jezikava soseda drugo jutro v pekarni svo- je odkritje izklepeta kupcem, postanejo radovedni tudi drugi vaščani. Za zvečer se z županom vred povabijo k Mišmašu na oglede. Toda na svoje veliko začudenje, zatem pa tudi žalost, najdejo pekarno prazno, zaprašeno in prepreženo s staro- davnimi pajčevinami. O Mišmašu in nje- govem slastnem kruhu pa ni od takrat nobenega sledu. Pravljica ohranja vse odlike žlahtnega ljudskega pripovedništva in le-te hkrati tudi že na svojstven način preustvarja. Obenem pa izkazuje besedilo izrazite last- nosti sodobne pravljice, saj pisateljica prepušča otroškemu poslušalcu ali bralcu, da si glavnega junaka dokončno domisli sam, pač po logiki lastne ustvarjalne do- mišljije: pek je namreč lahko bodisi člo- veški možiček, bodisi škrat, bodisi mišek ali pa vse troje in še čarodej povrhu. Številne barvne ilustracije domiselno po- nazorujejo zgodbo. Do 9. leta.» M. K . Makarovič Svetlana: Škrat Kuzma dobi nagrado. Ilustr. Jelka Reichman. (V Ljubljani,) Mladinska knjiga 1974. (16) str. 4°. (Velike slikanice.) Šopek čudežnih jagod, ki jih lahko ješ in ješ pa jih nikoli ne zmanjka, je nagrada pri tekmovanju škratov v najboljši škra- tovščini meseca. Zmaga tristoletni gozdni škrat Kuzma, ki je bil na skrivaj pomešal jajca iz petih različnih ptičjih gnezd. Za to škratovščino izve sraka, ki si jo je bil Kuzma pri svoji nagrajeni potegavščini tudi korenito privoščil, in sklene mašče- vanje. Z veverico, ki ji je bil Kuzma iz- maknil zalogo lešnikov in z ježem, ki mu je škrat nekoč zadelal vhod v votlino, se sraki posreči ponoči izmakniti spečemu Kuzmi čudežni šopek. K o ga jezni škrat zahteva nazaj, češ da so mu ga ukradle, mu živali na njegovem lastnem primeru dokažejo, da tudi one poznajo pravila igre »milo za drago«. Ne da bi pisateljica dvi- gnila pedagoški prst, je iz radožive in ve- dre pripovedi malemu poslušalcu ali bral- cu nazorno razviden trden etični klicaj. Razkošne barvne ilustracije plastično po- nazarjajo dogajanje v zgodbi. Do 8. leta.» M. K. Makarovič Svetlana: Take živalske. (Ilustr. Marjanca Jemec-Božič.) L jub - ljana, (Borec) 1973. 61 + (II) str. 8°. (Kurirčkova knjižnica.) Šestnajst živalskih pravljic s šaljivim uvodnim nagovorom v verzih, ki ga pisate- ljica kot lisica zvitorepka naslovi na otro- ške bralce. Radoživa in vedra besedila so po večini zelo kratka, vendar ima vsaka zgodba trden akcijski lok z razvidno za- ključno poanto, čeprav pisateljici kajpak še na misel ne pride, da bi hotela avtori- tarno moralizirati. Glavni junaki so do- mače in gozdne živali: take, ki jih pozna- mo že iz ljudskega izročila (lisica, jež, pes, maček, kokoš) in take, ki jih v pravljične zgodbe uvaja sodobna živalska pravljica (čuk, hrček, netopir itd.). In za pisateljico lahko rečemo, da je prav v pričujoči zbir- ki (in v knjigi Miška spi) ustvarila novo inačico te literarne zvrsti. Od 5. do 9. leta.» M. K. Makarovič Svetlana: Zajček gre na lu - no. Oblikoval Tomaž Kržišnik. (Ljub- ljana, Partizanska knjiga 1973.) (24) str. lepor. 8°. (Lastovke.) Pravljica iz zbirke Miška spi (Ljubljana, Mladinska knjiga 1972). Zgodba pripove- duje o belem zajčku, ki je jedel samo šti- riperesne deteljice. Mama ga je zato kot razvajenca spodila od hiše. Na poti v šir- ni svet najde zajček travnik samih štiri- peresnih deteljic. Toda ta je last srebrnih zajcev z Lune, ki se ob večerih v srebrni krogli spustijo na pašo na Zemljo. Ko od- krijejo belega zajčka in zvedo za njegovo usodo, ga povabijo na Luno, s seboj pa od- nesejo tudi kot preprogo zviti travnik. Beli zajček bo odslej lahko zmerom jedel samo štiriperesne deteljice, ob polni luni pa se bo lahko vračal na zemljo, k domačim na obisk. Likovna oprema išče nove možnosti pri grafičnem oblikovanju sodobne slikanice. Do 8. leta.» M. K. Maksimovič Desanka: Vetrova uspavan- ka. Pesmi in pravljice. (Prev.: Vera Albreht [itd.]. Ilustr.: Ančka Gošnik- Godec in Marija Vogelnik. Izbr. in ur. Darinka Petkovšek. Ljubljana,) Mla- dinska knjiga 1974. 86 + (II) str. 8°. (Moja knjižnica. Razred II. 9.) Od 5. do 10. leta. Matičetov Milko: Lisica in petelin. (Ljudske pravljice.) Zapisal in poknj i - žil Milko Matičetov. Ilustr. Ančka Gošnik-Godec. (Ljubljana,) Mladin- ska knjiga 1973. 16 str. 8°. (Čebelica. 164.) V knjižici je zbranih osem anekdotično kratkih ljudskih zgodb, večinoma žival- skih, iz raznih krajev Slovenije. Kako je dren s svojim zgodnjim cvetjem nalagal lisico; kako je žena medveda, ki je hruške tresel, imela za svojega moža; o Matjaže- vih lenuhih, ki so iz lenobe pustili, da jim je zgorela hiša in še nekatere — so pripovedi, ki v čistem in klenem slogu ob barvnih ilustracijah seznanjajo najmlajše z značilnostmi ljudske pripovedne umet- nosti. Do 9. leta.» M. S. Matičetov Milko: Zverinice iz Rezije. (Izbor ljudskih živalskih pravljic.) 7» 99 Ujel in udomačil, (z uvodom, opom- bami in italijanskim povzetkom pred- stavil) Milko Matičetov. S podobami približala Ančka Gošnik-Godec. L jub - ljana, (Mladinska knjiga, s sodel. In - štituta za slovensko narodopisje pri Slovenski akademiji znanosti in umet- nosti); Trst, (Založništvo tržaškega t i - ska) 1973. 242 + (I) str. + pril. 8°. (Zlata ptica.) Zapisovalec še danes živega ljudskega iz- ročila med rezijanskimi Slovenci je v zbir- ko vključil zgodbe o živalih, ki žive v goz- du, za razliko od domačih živali, in jih Rezijanci imenujejo zverinice. V zbirki se zvrsti šestdeset zgodb o lisici, volku, miški, žabi, kukavici, polžu, zajcu itd. itd. Prastare živalske zgodbe, ki so jim stolet- ja ustnega izročila izklesala klenost jezi- ka, misli in oblike, se v zbirki srečujejo s čisto sodobnimi inačicami, ki jih ustvar- jajo in pripovedujejo sodobni rezijanski pripovedovalci zgodb. Dragocenost zbirke je tudi v tem, da ljudskega umetnika dvi- guje iz njegove anonimnosti, saj avtor zbirke ob vsaki zgodbi navaja ime pripo- vednika. Majčkeni svet rezijanskih zverinic privlač- no oživljajo barvne in črno-bele ilustracije. Levstikova nagrada za leto 1973. Od 5. do 11. leta.* M. S. Meško Franc Ksaver: Luna in žabica. Ilustr. Marička Koren. (Izbr. Viktor Smolej. V Ljubljani,) Mladinska knj i - ga 1974. (16) str. 8°. (Čebelica. 169.) Štiri kratke živalske pravljice. Čeprav drobna besedilca, pa ima vsako od njih za bralca vendarle tehtno nravno sporočilo. To še posebej velja za prvo (Luna in žabi- ca) in zadnjo zgodbo (Žaba in lastovka), ki pripovedujeta o domišljavosti ter za drugo pravljico (Otrok in kamen), ki govori o ču- stveni neobčutljivosti. Od 7. do 9. leta.* M. K . Meško Franc Ksaver: Njiva. Izbrani prozni spisi. (Izbr. in ur. Viktor Smo- lej. Ljubljana,) Mladinska knjiga 1974. 123 + (II) str. 8°. (Moja knjižnica. Raz- red VI. 21.) Urednik zbirke je vključil v pričujočo iz- dajo pet avtorjevih klasičnih realističnih črtic iz kmečkega življenja, med kateri- mi sta najznačilnejši psihološki črtici Nji - va in Požigalec. Naslednji pomembni je spominski zapis Na begu, v katerem opisu- je preganjanje, ki ga je bil kot slovenski duhovnik na Koroškem deležen v prevrat- nih letih tik po prvi svetovni vojni. Od 13. leta. M. S. Milčinski Fran: Butalci. Ilustr. Milan Bizovičar. (Ljubljana, Borec) [1974]. (44) str. 8°. (Kurirčkova knjižnica.) Slikanica je v besedilu priredba nekaterih najbolj znamenitih butalskih zgodb. Prire- jevalec jih je povezal v neprekinjeno str- njeno besedilo, ki ga likovno ponazarjajo humorne živobarvne ilustracije. Od 8. do 11. leta. M. K . Milčinski Fran: Fridolin Žolna. — (Bu- talci. — Muhoborci. Ur., izbr. in spremno besedo napisal Slavko Pregl. Ljubljana, Mladinska knjiga 1974.) 286 + (V) str. 8°. (Humor.) Od 13. leta. Milčinski Fran: Razbojnik Cefizelj in občinska blagajna. (Ilustr. Jože Ciuha. V Ljubljani,) Mladinska knjiga 1974. (16) str. 8°. (Čebelica. 172.) Znamenita butalska zgodba o Cefizlju, ki mu je zmanjkalo denarja za slastne ko- ruzne hlebčke, pa je ne bodi len ukradel občinsko blagajno in se namenil z njo v pekarno kupovat. In so Cefizlja lovili, kot se za razbojnika spodobi. Vendar se zgodba čisto po butalsko zaključi tako, da je Ce- fizelj tisti, ki slednjič ujame policaja in ga proti nagradi tudi milostno izpusti. Izvirna črno-bela likovna spremljava be- sedila se v stilu povsem razlikuje od ilu- stracij, ki smo jih ob butalskih zgodbah srečevali doslej. Od 7. do 9. leta.* M. K . Miollis Marie-Antoinette de: Tri šalo- igrice. (Prev. Barbara Šega. Režijska navodila napisala Draga Ahačič.) Ljubljana, Pionirski dom [1973], 22 + (I) str. 8°. (Pojdimo se gledališče.) Ilustr. Od 9. do 13. leta. Mitgutsch Ali: Pri nas na vasi. Slikani- ca. (Prev. Stanko Jarc. Ljubljana, Drž. založba Slovenije 1973.) (12 + III ov.) str. 4°. Slikanica je brez besedila. Likovno zelo pripovedne podobe, polne najrazličnejših zanimivih podrobnosti, prikazujejo raz- lične prizore iz vaškega življenja. Slika- nica se zdi zelo primerna za aktiviranje otrok v izražanju, saj jo lahko s pridom uporabimo kot učinkovito spodbudo za otrokovo samostojno fabuliranje v smereh, ki jih nakazuje obravnavana tema. Do 8. leta.* M. K . Mlada Breda. Izbor ljudskih pesmi. (Izbr. in ur. ter opombe napisal Boris Merhar. V Ljubljani,) Prešernova družba 1974. 253 + (I) str. 8°. Od 13. leta. Mlakar Janko: Gospod Trebušnik. (Ur., jezikovno pregledal in spremno bese- do napisal Stane Mihelič. Ljubljana, Mladinska knjiga 1974.) 277 + (II) str. 8°. (Humor.) Štirje humoristični potopisi z istim glav- nim junakom. To je korenjaški Trebušnik, rejeni, svojeglavi in odrezavi prekupčeva- lec z živino z Gorenjskega. V prvi zgodbi ga avtor popelje v hribe (Kako je Trebuš- nik hodil na Triglav), v drugi z vlakom proti morju (Kako se je Trebušnik vozil v Trst), v tretji pa na Dunaj (Trebušnik na dunajski lovski razstavi). Na četrtem in najdaljšem potopisnem potepanju spremlja pisatelj Trebušnika in njegovo veselo druž- bo vzdolž jadranske obale v Črno goro in preko Bosne in Hercegovine nazaj domov. Mlakarjev humor je predvsem situacijski, zelo rad pa pisatelj uporablja tudi besedne igre. Od 13. leta. M. K. Najlepše turkmenske pravljice. (Izbr. in prev. Cvetko Zagorski. Ilustr. Cita P o - tokar. V Ljubljani,) Mladinska knjiga 1974. 226 + (II) str. 8°. (Zlata ptica.) Po dveh ruskih virih je urednik zbirke Cvetko Zagorski izbral in prevedel prav- ljice iz Turkmenije, dežele v Srednji Aziji, z zelo staro kulturo in še starejšim ljud- skim izročilom. Dobra tretjina v zbirki ob- javljenih pravljic so zgodbe o Pol-uhcu, pogumnem turkmenskem palčku, ki zna in ve vse in ne trpi krivic, ki bi jih kdo pri- zadel njegovim prijateljem, siromakom. Drugi pomembni junak izbranih pravljic je Mirali — sultanov prijatelj, modrec ter pravičnik, priljubljen tako med preprosti- mi ljudmi kot na dvoru. Zbirka turkmenskih pravljic je opremlje- na s črno-belimi ilustracijami. Od 6. do 10. leta.» M. S. Novy Lili: Majhni ste na tem velikem svetu. (Izbr. Josip Vidmar. Ilustr. L i - za Hribar. Pripr. Fides Petek. V L j u b - ljani,) Mladinska knjiga 1973. 64 str. 8°. Poezija. Do 10. leta. Ožogowska Hanna: Narobe fant. (Izbr. in prev. Zdenka Škerlj-Jermanova. Ilustr. Marija Lucija Stupica. V L j u b - ljani,) Mladinska knjiga 1974. 129 + (II) str. 8°. (Cicibanova knjižnica.) Zgodbe o narobe fantu je prevajalka iz- brala iz dveh knjig sodobne poljske pisa- teljice. Posebnost njenih zgodb je, da so junaki vedno fantje, ki bi sicer bili radi pametni in vzorni in poslušni in pridni pa se jim izcimi vedno obratno od tega. Ker pa je le njihova volja dobra, se nanje ne da jeziti, samo smešni so, zelo smešni: ko fant dobi denar za frizerja, pa si spričo hude vročine namesto kratkih las privošči s prijatelji sladoled; ko fant hoče popra- viti mamine slabe živce in ji popleska vra- ta in omare sončno rumeno in travnato zeleno, in še je dobrih fantovskih name- nov na pretek popisanih v knjigi. Zgodba je opremljena s humornimi črno- belimi ilustracijami. Od 9. do 11. leta. M. S. Padoan Gianni: Robinzon v vesolju. (Prev. Evelina Umek. Ilustr. Giancar- lo Cereda in Giuseppe Lagana.) L j u b - ljana, Mladinska knjiga 1974. 233 + (II) str. 8°. (Odisej.) V tričlanski ekipi ameriških vesoljcev na Apollu X-3 je tudi mladi major z imenom Robinzon. Njihov polet proti luni je brez- hiben do trenutka, ko jih začno naprave opozarjati, da jim goriva iz neznanih vzro- kov nevarno zmanjkuje. Prisiljeni so se spustiti na lunino površino. Pri tem se dva vesoijca smrtno ponesrečita, živ pristane le Robinzon. Začenja se njegov boj na živ- ljenje in smrt; z velikimi napori si zgradi iz ostankov vesoljske ladje vozilo, ki bi mu pomagalo priti na tisto stran lunine površine, s katere bi lahko pozval pomoč. Medtem pa sovjetski vesoljski centri spremljajo dogajanje na luni in menijo, da gre za sovražne ameriške manevre. Na opazovanje odpošljejo vesoljca Andreja, ki ugotovi nesrečo in se navkljub navodilu svojega centra odloči za reševanje preži- velega Robinzona. Srečata se, med njima izginejo pregrade in predsodki dveh tek- mujočih velesil, katerima pripadata; tudi Američani odpošljejo reševalno ladjo in samo človečnosti dveh hrabrih vesoljcev je pripisati, da rešitev uspe. Od 13. leta. M. S. Pavček Tone: Juri-Muri v Afriki. ( :0 fantu, ki se ni maral umivati.:) Ilustr. Melita Vovkova. (Ponat.) Ljuoljana, Mladinska knjiga 1973. (32) str. 8° p. f. (Cicibanova knjižnica.) Poezija. Od 6. do 8. leta. Pečjak Vid: Pobegli robot. Ilustr. Ančka Gošnik-Godec. (V Ljubljani,) Mladin- ska knjiga (1974). (16 + I ov.) str. 4°. (Velike slikanice.) Do 8. leta.» Peroci Ela: Hišica iz kock. Ilustr. Lidija Osterc. (3. natis. Ljubljana, Mladinska knjiga 1973.) (16) str. 4». (Velike slika- nice.) Do 8. leta.» Peroci Ela: K j e so stezice. Ilustr. Dunja Furlani. (Ljubljana, Partizanska kn j i - ga 1974.) 16 str. 4®. (Lastovke.) Od 6. do 8. leta. Peroci Ela: Moj dežnik j e lahko balon. (Ilustr. Marlenka Stupica. 2. ponat. V Ljubljani,) Mladinska knjiga 1974. (16) str. 4°. (Velike slikanice.) Do 8. leta.» Peroci Ela: Stara hiša št. 3. Ilustr. Lidi - ja Osterc. (Ljubljana, Mladinska kn j i - ga 1973.) (16) str. 4». (Velike slikanice.) Staro, prazno hišo št. 3, v kateri je ostala le še bela mačka, so se namenili porušiti. Odkrili pa so jo otroci, opremili z za- bojčki, na okna postavili rože ter zaku- rili v štedilniku, da se je iz dimnika ve- selo kadilo. Trikrat so prišli delavci s ka- mionom, da bi hišo porušili pa je niso, ker so jo tako prijazno obljudili. Potem pa so na mestnem uradu hišo št. 3 pre- črtali s seznama za rušenje. Ilustracije barvno sveže dopolnjujejo pravljico. Do 8. leta.» M. S. Peroci Ela: Za lahko noč. (Izbor prav- lj ic iz knjig: Tisočkratlepa, Majhno kot mezinec, Ptičke so odletele. Ilustr. Ančka Gošnik-Godec. 2. ponat. V Ljubljani,) Mladinska knjiga 1973. 205 + (II) str. + pril. 8°. (Cicibanova knjižnica.) Od 5. do 8. leta.» Petan Žarko: Kako je svet postal pisan. (Ilustr. Jože Ciuha. Ljubljana,) Mla - dinska knjiga 1974. 75 + (III) str. 8°. (Cicibanova knjižnica.) Knjiga predstavlja zgodbe, kot jih sproti sestavljata dva otroka, deček in deklica, Andrej in Majda, večinoma v dialogih z očetom. Tako je Andrej z novimi barvica- mi na risalnem listu s pisanimi barvami popestril svet; tako je očka z risbo priča- ral deklici z lešniki v očeh na pločniku vrt — in Majdo, ki je vedno »sedela na ušesih«, je tako očarala zgodba o kralju, ki je imel z voskom zalita ušesa, da je ho- tela kar pri priči odtajati svojo gluhoto, sedeč na priključenem električnem štedil- niku. Zgodbe so sodobne, o sodobnih mestnih otrocih, katerih domišljija se veselo pre- pušča igri nesmisla ali nonsensa. Zgodbe so opremljene s črno-belimi, h groteski nagibajočimi se ilustracijami. Od 6, do 8. leta. M. S. Petrovič Mirko: Deklica s 7 mandeljni. (Prev. Marija Kovačič.) Ilustr. Milan Bizovičar. (V Ljubljani,) Mladinska knjiga 1974. (16) str. 8°. (Čebelica. 167.) Zgodilo se je, da je deklici Branki oteklo grlo in morala je v bolnico. Tam so ji operirali mandeljne, ki jih je bilo sedem. Deklici v bolnici ni všeč; čim bolj ji gre z zdravjem na boljše tem bolj prepirljiva in sitna, tem bolj lačna je. Končno prideta dan in ura, ko sme deklica domov; vse te- gobe so pozabljene in prijazno pomaha zdravnikom in bolniškim sestram v slovo. Zgodbo spremljajo močno stilizirane črno- bele ilustracije. Od 7. do 9. leta.» M. S. Podgorec Vidoe: Hajduški studenec. R o - man. (Prev. Nada Carevska. L jub l ja - na,) Mladinska knjiga 1974. 115 + (III) str. 8". (Moja knjižnica. Razred IV. 21.) Od 10. do 12. leta. Potrč Ivan: Pravljica o Vanču. Ilustr. Ive Subic. Ljubljana, Partizanska knjiga 1973. 16 str. 4". (Lastovke.) Z nekaterimi kompozicijskimi prijemi ljudske pravljice pisatelj pripoveduje zgodbo o treh prijateljih — dečku Vanču, mucu Mrjavu in psu Čuvaju, ki jim je sovražnik požgal domove in so šli iskat v svet starše in pravico. Pot jih pripelje v sovražnikovo zasedo: reši jih pes Čuvaj in njegovo življenje je cena, za katero deček Vanč in muc Mrjav srečno prispeta do partizanov, staršev in pravice. Barvne ilustracije ponazarjajo težko vzduš- je pretekle vojne. Od 6. do 8. leta. M. S. Prebrisano dekle. Lužiškosrbske prav- ljice. ([Sest.] PawoI Nedo. Prev. Giti- ca Jakopin. Ilustr. Dunja Furlani. Ljubljana,) Mladinska knjiga (1973). 216 + (III) str. 8°. (Zlata ptica.) Izbor ljudskih pravljic za mladino odkriva vrsto znanih tem iz nemškega izročila pa tudi znatno število čeških pravljičnih sno- vi. Vendar tisto, kar je lužiškosrbskemu pravljičnemu izročilu lastno in predvsem značilno zanj, ne tiči toliko v posebnih, popolnoma novih pravljičnih temah, tem- več v načinu preoblikovanja že znanih snovi. Opozoriti pa gre tudi na očitno zelo stare pravljične snovi, ki so v zapisih ohranile svojo prvotno svežino. Tu misli- mo predvsem na živalske pravljice z vol- kom in lisico in na starodavne čarovne pravljice. Od 6. do 11. leta.» M. K . Prežihov Voranc: Solzice. (Ilustr. Milan Bizovičar. Spremno besedo napisala Stanko Kotnik, Marijan Tršar. V L jub - ljani,) Mladinska knjiga 1973. 101 + (II) str. 8". (Zlata knjiga.) Prežihov Voranc [ps.] = Lovro Kuhar. Od 10. leta. Radovič Dušan: Strašni lev. (Prev. Ivan Minatti. Ilustr. Štefan Planine. V Ljubljani,) Mladinska knjiga 1974. (16) str. 8°. (Čebelica. 171.) Poezija. Do 8. leta. •'¡ki Rebolj Tomo: Goldenbruk in Sanja. (Ilustr. Jelka Reichman. Ljubljana, Partizanska knjiga 1973.) 50 + (V) str. 8°. (Matjaževa knjižnica.) Zgodba je enodnevni izsek iz življenja ze- lo občutljivega dvanajstletnega dečka. Gol- denbruk je najrajši sam. V samotnem za- livu ima »svojo« špiljo, v njej pa »svojega« duha, izmišljenega, vendar edinega resnič- nega prijatelja in sogovornika. Tistega dne, o katerem govori zgodba, zaide v za- liv deklica Sanja. Ob igri postaneta prija- telja. Goldenbruk ji razkaže svoje kralje- stvo in pri tem začuti, da je srečen, ker ga lahko z nekom deli. Ko Sanja odide, se Goldenbruk prvič zave svoje osamljeno- sti. Zato gre v mesto, da bi deklico po- iskal. Razočaranje nad njo in nad drugimi stiki z ljudmi v mestu preboleva Golden- bruk zvečer spet sam v svojem samotnem zalivu, bogatejši za novo spoznanje: tudi najboljši prijatelj se ti lahko izneveri. V zgodbi z nekaterimi razsežnostmi sodob- ne pravljice zazvenijo tudi že rahlo toni prvih ljubezenskih vzburjenj. Doživljajsko odmevnost bo zato ta samosvoja zgodba našla predvsem v občutljivejših bralcih. Od 10. do 12. leta. M. K . Ribičič Josip: Miškolin. Ilustr. Jelka Reichman. (3. natis. V Ljubljani,) Mladinska knjiga (1974). (48) str. 4®. (Velike slikanice.) Od 5. do 9. leta.* Ribičič Josip: Rdeča pest. (Ilustr. Janez Vidic. Spremno besedo napisala Nada Gaborovič in Marijan Tršar. L jub l ja - na,) Mladinska knjiga 1974. 182 + (I) str. 8°. (Zlata knjiga.) Od 10. do 12. leta. Rodari Gianni: Pravlj ice po telefonu. (Prev. Evelina Umek. Ilustr. Ančka Gošnik-Godec. V Ljubljani,) Mladin- ska knjiga 1974. 136 str. 8° (Cicibano- va knjižnica.) Nekoč je živel računovodja — trgovski potnik. Ker je bil doma samo ob nedeljah, njegova hčerka pa si je vsak dan želela večerno pravljico, ji je očka ob devetih telefoniral, kjerkoli je že bil in ji povedal zgodbo. Te pravljice so zbrane v pričujoči knjigi in so povečini zelo kratke, ker so telefonski pogovori pač dragi, vendar so nekatere med njimi tako lepe, da so jim menda prisluhnile tudi telefonistke. Tako je rečeno v uvodu v zbirko igrivih sodob- nih pravljic, ki tematsko posegajo v žival- ski svet, v svet sodobnega otroka in nje- gove igre, na področje moderne tehnike in celo v znanstveno fantastiko. Večkrat iz- zvenijo zgodbe tudi v močno socialno ob- tožbo in tako na svoj način razodevajo pisateljevo izrazito napredno svetovnona- zorsko usmerjenost. Od 5. do 9. leta.* M. K. Rozman Smiljan: Sin Martin. (Ilustr. Bine Rogelj. V Ljubljani,) Mladinska knjiga 1974. 182 + (III) str. 8°. (Ci- cibanova knjižnica.) Zgodba o očetu, ki se mu je rodil sin Mar- tin in s tem spravil očeta v številne ne- predvidene težave, je polna humorja. Smešno je, če oče ve, da se mu bo rodil otrok, ne ve pa še nič o njem, niti ne ve ali bo fant ali deklica, ne ve ničesar o navadah in značaju bodočega dojenčka. Zato je oče bolj nebogljen kot dojenček, ki se rodi kot sin Martin. In v tej nebog- ljenosti mora hočeš nočeš oče sodelovati z vsem tistim, kar se godi, ko se otrok rodi in raste in ko vsak dan pokaže sin kàko nenavadno in nepredvideno novost. Tako se oče v zgodbi mnogo bolj počasi, kot hitro rastoči sin, izkopava iz svoje smešne nebogljenosti. Humorno besedilo usklajeno spremljajo črno-bele ilustracije. Od 5. do 9. leta.* M. S. Rudolf Franček: Trnuljčica preveč in trije palčki. (Pravljična igra.) L jub - ljana, Scena 1973. 50 str. 8°. (Dramska knjižnica. 1973. 5.) Od 7. do 10. leta. Saint-Exupéry Antoine de: Mali princ. (Prev. Ivan Minatti. Ilustr. Antoine de Saint-Exupéry. Ljubljana,) Mladinska knjiga 1973. 84 str. 8°. (Biseri.) Od 13. leta. Scott Walter: Ivanhoe. Zgodovinski ro - man. (Prev. Vladimir Levstik. Ilustr. Kost j a Gatnik.) V Ljubljani, Mladin- ska knjiga 1974. 8». (Biseri). 2 knj. Od 13. leta. Sekora Ondrej : Dogodivščine mravl j in- čka Ferdinanda. (Narisal Ondrej Se- kora. Prev. Janez Mušič. Verze prepe- snil Severin Šali.) [Ljubljana,] Mla- dinska knjiga 1973. 180 + (IV) str. 4". (Cicibanova knjižnica.) Ferdinanda spoznamo po rdeči pikčasti rutici, ki jo ima zmerom zavezano okrog vratu. Tudi drugače se razlikuje od osta- lih mravljinčkov v domačem mravljišču: bolj podjeten je, bolj radoveden in iznajd- ljiv, bolj nabrit in razigran, hkrati pa zelo prisrčen in vsakomur pomaga, če le more. Nič čudnega torej, če se radoživi junak neprestano zapleta v najbolj nenavadne in napete dogodivščine z najrazličnejšimi predstavniki pisanega sveta žuželk in dru- gega živalskega mikrokozmosa. Izredno dinamične barvne in črno-bele ilustracije otroka, ki vzame knjigo v roke, naravnost spodbujajo k branju zgodbe, hkrati pa so v svoji humornosti tudi v pristnem sozvočju s slogom pravljičnega besedila. Od 6. do 9. leta. M. K. Seliškar Tone: Bratovščina Sinjega ga- leba. (Ilustr. Božo Kos. Spremno bese- do napisala Ignac Kamenik in Mari- jan Tršar. Ljubljana,) Mladinska knj i - ga 1974. 133 + (I) str. 8°. (Zlata knj i - ga.) Od 10. do 12. leta. Seliškar Tone: Tovariši. Povest parti- zanske zvestobe. (3. slov. izd. L jubl ja - na,) Mladinska knjiga 1974. 197 + (II) str. 8°. (Moja knjižnica. Razred V. 21.) Od 10. do 12. leta. Seton Ernest Thompson: Črni kljusač in druge zgodbe. (Narisal Ernest Thomp- son Seton. Prev. Pavel Holeček in Alenka Goričar. V Ljubljani,) Mladin- ska knjiga 1973. 240 + (III) str. 8". (Iz- brano delo. 1.) Od 10. do 12. leta. Seton Ernest Thompson: Rolf gozdov- nik. (Narisal Ernest Thompson Seton. Prev. Rudolf Kresal. V Ljubljani,) Mladinska knjiga 1973. 189 + (I) str. 8°. (Izbrano delo. 2.) Od 10. do 12. leta. Seton Ernest Thompson: Winnipeški volk in druge zgodbe. (Narisal Ernest Thompson Seton. Prev. Marija K m e - tova in Avgust Petrišič. V Ljubljani,) Mladinska knjiga 1973. 310 + (III) str. 8°. (Izbrana delo. 3.) Od 10. do 12. leta. Sienkiewicz Henryk: Mali vitez. (Prev. M. A. Prir. Severin Sali. Ljubljana,) Mladinska knjiga 1974. 350 + (I) str. 8°. (Moja knjižnica. Razred VII. 20/21.) Od 13. leta. Sienkiewicz Henryk: Mali vitez. (Prev. M. A.) Ljubljana, Drž. založba Slove- nije 1974. 541 + (I) str. 8°. (Izbrana dela. 6.) Od 13. leta. Sienkiewicz Henryk: Potop. (Prev. R u - dolf Mole.) Ljubljana, Drž. založba Slovenije 1974. 8°. (Izbrana dela. 3—5.) 3 knj. Od 13. letal Sienkiewicz Henryk: V puščavi in go - ščavi. Prev. France Vodnik. (Ilustr. Nikolaj Omersa. Spremni besedi napi- sala Iztok Ilich in Marijan Tršar. Ljubljana,) Mladinska knjiga 1974. 8°. (Zlata knjiga.) 2 knj. Od 10. do 12. leta. Sienkiewicz Henryk: Z ognjem in m e - čem. (Prev. Janko Moder.) Ljubljana, Drž. založba Slovenije 1974. 8° (Izbra- na dela. 1—2.) 2 knj. Od 13. leta. Slaby Zdenek: Zelena kapica. (Prev. Branimir Kozinc.) Ilustr. Marija Stu- pica. (V Ljubljani.) Mladinska knjiga 1973. (16) str. 8». (Čebelica. 161.) V hišici na samoti prebiva Zelena kapica s stareišim bratom, izumiteliem Kapori- nom. Zivi sredi samih zanimivih robotov, strojev in strojčkov, ki jih ji Kaporin iz- umlja za igranje in za vsakršna delovna opravila. Zelena kapica pa se dolgočasi. Zaželi si družbe živih vrstnikov in zato s helikopteriem odleti iskat babico, ki ji je bila spletla zeleno kapico. Po nevšečnih srečanjih z lisico, medvedom in volkom Zelena kapica slednjič le najde svojo ba- bico, pri njej pa tudi primerno družbo živih otrok. Zgodba je sodobna pravljica s humanističnim sporočilom, ki se motivno spogleduje s starodavno pravljico o Rdeči kapici. Do 8. leta.» M. K. Slovanske pravljice. Izbral Jiri Horäk. (Prev. Janez Zor [itd.]. Ilustr. Lidija Osterc. Ljubljana,) Mladinska knjiga 1974. 249 + (V) str. + pril. 8". (Zlata ptica.) Zbirka prinaša 55 ljudskih pravljic tride- setih slovanskih narodov, med njimi tudi hrvaške, srbske in slovenske ljudske prav- ljice. Urednik je posegal po najstarejših plasteh slovanskega pravljičnega gradiva, po tako imenovanih čarovnih pravljicah, v katerih nastopajo neresnična bitja, ki žive v bajnih gradovih, na steklenih gorah ali globoko v podzemnih palačah in ob njih junaki iz človeške družbene plasti. Prav v tej plasti se po avtorjevem mnenju najbolj čutijo narodnostne posebnosti, če- prav so si pravljice sicer po nekaterih mo- tivih sorodne. Štiri slovenske ljudske pravljice so vklju- čene v zbirko, ki lih je urednik našel pri starejših slovenskih zapisovalcih, pri Va- Ijavcu in Sašlju. Od 6. do 11. leta.» M. S. Slovenske narodne pravljice. Izbr. in ur. Alojzi j Bolhar. (Ilustr. Maksima Ga - sparija.) 7. natis. (V Ljubljani,) Mla - dinska knjiga 1974. 203 + (IV) str. + pril. 8°. (Zlata ptica.) Od 5. do 10. leta.» Smolnikar Breda: Popki. (Ilustr. Melita Vovk-Štih.) Ljubljana, Mladinska knjiga (1973). 88 str. 8°. (Knjižnica Si- njega galeba. 173.) V zgodbah, ki niso med seboj fabulativno povezane, je prikazan svet doraščajočih deklic, svet nemira, prvih ljubezenskih ču- stev in spogledovanja; v ospredju so med- sebojni odnosi mladoletnic, ki izražajo ta- ko prijateljstvo kot zavist, koketnost kot zagrenjenost. Zgodbe so napisane mladost- no sveže, vendar s pisateljsko prizadetost- jo. Spremljajo jih prešerno stilizirane be- lo-črne ilustracije. Od 12. leta. M. S. Snoj Jože: Stop za pesmico. (Ilustr. Jože Ciuha. V Ljubliani,) Mladinska knjiga 1973. 59 + (III) str. 8°. (Cicibanova knjižnica.) Poezija. Do 10. leta. Spyri Johanna: Heidi. Prev. Meta Sever. (Ilustr. Ančka Gošnik-Godec. Spremni besedi napisala Darja Kramberger in Marijan Tršar. Ljubljana,) Mladinska knjiga 1974. 238 + (II) str. 8». (Zlata knjiga.) Od 9. do 11. leta. Sto pesmi za otroke. (Izbr. in ur. Janko Glazer. Ilustr. Štefan Planine. L j u b - ljana,) Mladinska knjiga 1974. 136 + (V) str. 8°. (Moja knjižnica. Razred II. 7.) Do 10. leta. Stupica Marlenka: Kadar boben ropota. (Ilustr. Marlenka Stupica. Verzi Niko Grafenauer. Ljubljana, Mladinska knjiga 1974.) (8) str. lepor. 8° p. f. (Najdihojca.) Do 5. leta. Stupica Marlenka: Sredi polja rdeči mak. (Ilustr. Marlenka Stupica. Verzi Niko Grafenauer. Ljubljana, Mladin- ska knjiga 1974.) (8) str. lepor. 8° p. f. (Najdihojca.) Do 5. leta. Stupica Marlenka: Velik . . . majhen . . . (Ljubljana, Mladinska knjiga 1974.) (8) str. lepor. 8" p. f. (Najdihojca.) Ilustr. Do 5. leta. Suhodolčan Leopold: Hi, konjiček. Ilustr. Marjanca Jemec-Božič. V Ljubljani, (Borec) 1974. (32) str. 8». (Kurirčkova knjižnica.) Od 6. do 8. leta. Suhodolčan Leopold: Kam se je skril Krojaček Hlaček. Ilustr. Marlenka Stupica. (V Ljubljani, Mladinska knj i - ga 1974.) (32) str. 4». (Velike slikanice.) Krojaček Hlaček je fantazijski junak, ki ljubi otroke in se rad igra z njimi. O teh otroških igrah s Krojačkom Hlačkom je govor v knjigi; spremljajo pa jih prikup- ne barvne ilustracije. Do 8. leta. M. S. Suhodolčan Leopold: Mornar na kolesu. (Ilustr. Aco Mavec. Ljubljana, Parti- zanska knjiga 1973.) 88 + (III) str. 8». (Matjaževa knjižnica.) Spominski zapisi avtorja segajo v tisto zgodnje otroštvo, ko deček — junak vseh zgodb, ki so v knjigi, še ni znal ločiti leve noge od desne, levega škornja od desnega. Nebogljeno mučnih in smešnih pa prešer- nih dogodivščin pisatelj nasuje za cel koš in v teh spominih se odkriva lepota otro- štva na deželi, kjer travniki in logi in po- toki niso ograjeni, otroštva, ki je hkrati lepo in skromno in bogato. Prva pot v šo- lo, šolske dogodivščine, vožnja s kolesom v mornarski obleki, srečanje s stražnikom, ki je pesnik, doživetja vojne in okupacije in še s celo vrsto zgodb spremlja otroka na njegovi poti k odraščanju. Velika od- lika teh spominskih zapisov je v njihovi preprostosti in ljubeznivi toplini, ki v ce- loti razgrinjata razsežnosti otroštva in jih niti ne popravlja niti ne spremlja izkušnja odraslega. Vesele črno-bele ilustracije spodbudno spremljajo literarno besedilo. Od 10. do 12. leta. M. S. Suhodolčan Leopold: Naočnik in Očal- nik, mojstra med detektivi. (Ilustr. Aco Mavec.) Ljubljana, Mladinska knjiga (1973). 194 + (II) str. 8«. (Knjiž- nica Sinjega galeba. 170.) V desetih zgodbah so hudomušno opisani podvigi dveh nadvse smešnih in nerodnih pa ljubeznivih in dobrodušnih detektivov Naočnika in Očalnika: iščeta in odkrijeta zmikavta dragocenega izuma, preganjata strahove, ki jih vidijo otroci ponoči, raz- iskujeta avtomobilsko nesrečo, da bi našla dečka in deklico, ki sta zašla v slaščičar- no na sladoled itd. Njuna dobrodušna in prizadevna nerodnost ter detektivska vne- ma povzročita vrsto smešnih zapletov. Ta- ko zaideta v neštete komične situacije, iz katerih pa se vedno srečno in duhovito iz- kobacata. Detektivsko komlko zgodb posrečeno spremljajo črno-bele ilustracije. Od 10. do 12. leta. M. S. Suhodolčan Leopold: Narobe stvari v mestu Petpedi. — (Srečna hiša Dober- dan. — Figole Fagole.) Tri komedije za mlade. (Ljubljana,) Mladinska kn j i - ga 1973. 174 + (II) str. 8°. (Mladi oder.) Od 7. do 10. leta. Suhodolčan Leopold: Rumena podmor- nica. (Ljubljana,) Mladinska knjiga 1974. 155 + (I) str. 8°. (Moja knjižnica. Razred VI. 19.) Od 11. do 13. leta. Suhodolčan Leopold: Skriti dnevnik. (Ilustr. Melita Vovk-Stihova. 2. ponat. V Ljubljani,) Mladinska knjiga 1973. 158 + (II) str. 8°. (Moja knjižnica. Raz- red VII. 3.) Od 10. do 12. leta. Sutcliff Rosemary: Robin Hood. Prev. Ana Padovan. (Ilustr. Milan Bizovi- čar. Spremno besedo napisal Iztok Ilich. Ljubljana,) Mladinska knjiga 1974. 233 + (II) str. 8". Zlata knjiga.) Avtorica povesti je sodobna angleška pi- sateljica zgodovinskih zgodb. Na svojstven način je prikazala najznamenitejšo oseb- nost angleškega srednjega veka — Robina Hooda. Deloma izhaja iz legende o tem junaku, deloma pa iz svojega temeljitega poznavanja angleške zgodovine. Povest za- čenja z zgodbo o tem, kako se je Robin Hood postavil po robu vladajočim fevdal- cem in zakaj je postal zaščitnik tlačanov in njihovih pravic. S tem svojim plemeni- tim bojem si pridobi vrsto somišljenikov, kot so: 'Mali John, Will Lokostrelec in Will Škrlatni, Gilbert Lokostrelec in Alan A'Dale in ne nazadnje se mu pridruži ple- menita Marijana, Robinova mladostna pri- jateljica. s katero potem slavi poroko v zelenih gozdovih. Povest se konča z Robi- novo smrtjo, ko Robin nasede ukani se- strične, opatinje Uršule. Zastrupljen, z zadnjimi močmi izstreli svojo poslednjo puščico, potem pa mu prijatelji v zelenem gozdnem mahu izkopljejo grob. Od 11. do 13. leta. M. S. Swintz Martha: Kraljevi smetanovi k o - lački. (Prev. Barbara Šega. Navodila napisala Draga Ahačič.) Ljubljana, Pionirski dom [1974]. 22 + (XVI) str. 8°. (Pojdimo se gledališče.) Ilustr. Dramatika. Od 9. do 13. leta. Šenoa August: Kmečki punt. (Prev. France Terseglav. Spremno besedo napisal Krsto Špoljar. V Ljubljani, Partizanska knjiga [itd.] 1973.) 280 + (II) str. 8°. (Gubčeva knjižnica.) Od 13. leta. Šenoa August: Zlatarjevo zlato. Zgodo- vinska povest iz 16. stoletja. (Prev. in spremna beseda Tone Glavan.) Mur- ska Sobota, Pomurska založba 1973. 304 str. 8°. Od 13. leta. Šenoa August: Zlatarjevo zlato. Zgodo - vinska povest iz 16. stoletja. (Prev. in spremna beseda Tone Glavan.) 2. izd. Murska Sobota, Pomurska založba 1974. 304 str. 8°. Od 13. leta. Šinkovec Črtomir: Sonce na hoduljah. (Ilustr. Jelka Reichman.) Ljubljana, (Borec) 1973. (48) str. 8°. (Kurirčkova knjižnica.) Poezija. Do 10. leta. Šinkovec Črtomir: Škorčeva šola. (Ilustr. Jaka Torkar. Jesenice, Kulturno umetniški klub Tone Čufar 1973.) 58 + (IV) str. 8°. (Mala Čufar jeva knjižni- ca. 8.) Poezija. Do 10. leta. ŠkerI Ada: Nevsakdanje potovanje. (Ilustr.) Melita Vovk (-Štih). (V L j u b - ljani, Mladinska knjiga 1973.) (16) str. 4°. (Velike slikanice.) Poezija. Do 8. leta. Šmit Jože: Ježek se ženi. (Ilustr. Milan Bizovičar [itd.]. Ljubljana,) Mladinska knjiga 1974. 81 str. 8°. (Moja knjižni- ca. Razred III. 20.) Poezija. Do 10. leta. Šmit Jože: Kaj dela žabica. Ilustr. Mi - lan Bizovičar. (V Ljubljani,) Mladin- ska knjiga 1973. 16 str. 8°. (Čebelica. 160.) Poezija. Do 8. leta. Šolohov Mihail Aleksandrov«: Človeko- va usoda. (Prev. Alenka Kraigher- Gregorc. Ilustr. M. V. Kuprijanov, P. N. Krilov, N. A. Sokolov.) Ljubljana, Mladinska knjiga (1973). 67 + (I) str. 8°. (Knjižnica Sinjega galeba. 171.) Zgodbo razvije pisatelj iz svojega srečanja z možem in otrokom takoj po drugi sve- tovni vojni. Čakajoč na prevoz s čolnom zve za usodo moža, ki ga je vojna odtr- gala od žene in treh otrok. Pride v nem- ško ujetništvo, doživlja ponižanje in na- silje in tudi sam ubija, da bi rešil tova- riša; ko najde priložnost, zbeži čez fronto k svojim in jim pripelje v ujetništvo nem- škega oficirja z dragocenimi dokumenti. Potem začne iskati svojo družino, ženo in otroke — in zve za njihovo smrt. Ostal je sam in tavajoč v svoji bridkosti sreča otroka, prav tako samega in siroto. Ponu- di se mu za očeta, otrok ga sprejme in tako si delita novo življenje, skromno a bogato tople človečnosti. Od 13. leta. M. S. Štorkan Karel: Me, zgubljena dekleta. (Prev. Zdenka Škerlj-Jermanova.) Ljubljana, Mladinska knjiga (1974). 170 + (II) str. 8». (Knjižnica Sinjega galeba. 176.) Zgodba pripoveduje o vsakdanjih a za do- raščajoča dekleta izredno pomembnih do- godkih, ki se razpredajo skozi celo leto. Sošolki Zofijo in Dominiko druži podobna usoda: njuni starši so ločeni, razlika je le v tem, da živi prva pri materi, druga pa pri očetu. Srečata se v hmeljarski brigadi, skupaj obiskujeta zdravstveno šolo in do- življata vso problematiko prakse s težki- mi bolniki; večkrat se spričkata in razide- ta, pa spet najdeta in si imata spet tako neznansko veliko povedati in skupaj pre- tuhtati. Knjiga torej ne govori o »padlih« dekletih, ampak o tisti moralni svežini, ki jo lahko mlad človek doseže v spopadu z okoljem in s samim seboj. Prav gotovo ena najboljših sodobnih tako imenovanih »knjig za dekleta«. Od 13. leta. M. K. Šušteršič France: Mehurčki iz cemuna. (Ilustr. Milan Bizovičar.) Ljubljana, (Borec) 1974. 122 + (II) str. 8. (Kurir- čkova knjižnica.) Cemuni so nekakšni zbiralniki talne vode, ki nima odtoka. Voda mezi vanje iz tal, na gladini pa se v kratkih presledkih de- lajo brbrajoči mehurčki. Cemuni nastane- jo na močvirnih tleh na Cerkniškem jeze- ru. Prav tja, na jezero in v njegovo oko- lico se vračajo pisateljevi spomini, ko v jedrih realističnih črticah obuja svoje otroštvo. Le-to se je odvijalo med trdim kmečkim delom, sproščenejšim pastirjeva- njem pa tudi med razposajenimi igrami, med katerimi je bila prav gotovo najlepša drsanje po zaledenelem Cerkniškem je- zeru. Od 10. do 12. leta. M. K. Švajncer Janez: Junak na kolcih. (Ilustr. Janez Vidic. Ljubljana,) Mladinska knjiga 1973. 153 + (II) str. 8». (Knjiž- nica Sinjega galeba. 166.) Od 10. do 12. leta. Šviga švaga, čez dva praga. (Uganke. Izbr. Darinka Petkovšek.) Ilustr. Jel - ka Reichman. (V Ljubljani,) Mladin- ska knjiga 1974. (16) str. 8°. (Čebelica. 165.) Poezija. Do 8. leta. Tavčar Ivan: Cvetje v jeseni. (Posebna izd. Ljubljana,) Mladinska knjiga 1974. 108 + (III) str. + pril. 8°. Od 13. leta. Tolstoj Lev Nikolaevič: Hadži-Murat. Roman. (Prev. Vladimir Levstik. L jub - ljana,) Mladinska knjiga 1974. 128 str. 8°. (Moja knjižnica. Razred VII. 19.) Od 13. leta. Trdina Janez: Bajke in povesti o Gor - jancih. (Izbr. in ur. Dušan Moravec. V Ljubljani,) Mladinska knjiga 1973. 132 str. 8°. (Moja knjižnica. Razred VII. 18.) Od 13. leta. Trikrat hura za veselje. Izbor otroških pesmi in ugank. (Avtorji pesmi: Tone Pavček [itd.]. Izbor Niko Goršič. Risbe Ninica Goršič. (Ljubljana, Delavska enotnost 1974.) 36 + (II) str. 8«. (Umet- nost in kultura. 97.) Do 8. leta. Tršar Marijan: Zgodbe o psu Riku. (Ljubljana,) Mladinska knjiga 1974. 100 + (I) str. 8°. (Moja knjižnica. Raz- red V. 19.) Od 10. do 12. leta. Twain Mark. Prigode Huckleberryja Finna. (Prev. Janez Gradišnik. Ilustr. Marijan Amalietti. Ljubljana,) Mla- dinska knjiga 1974. 8°. (Biseri.) 2 knj. Mark Twain [ps.] = Samuel Langhorne Clemens. Od 11. do 13. leta. Vajt Tina, Milko Matičetov: Dvanajst ujcev. (Ljudska pravljica iz Rezije.) Ilustr. Ančka Gošnik-Godec. (V L jub - ljani,) Mladinska knjiga 1974. (16) str. 8°. (Čebelica. 170.) Ljudska pravljica pripoveduje o materi, ki je imela dvanajst lačnih in strganih otrok. Da bi jih nahranila Ih oblekla, se je od- pravila k dvanajstim stricem, k dvanaj- stim mesecem. Strici so ji dali rož in ja- bolk in hrušk in borovnic in grozdja, oble- ke pa ne. Tako jih je nasitila, oblekla pa še vedno ne. Materino pot k dvanajstim mesecem pri- kazujejo črno-bele ilustracije. Do 8. leta.* M. S. Vandot Josip: Kekčeve zgodbe. (Tekst za slikanico pripr. France Bevk. Ilustr. Marička Koren. V Ljubljani, Mladin- ska knjiga 1973.) (64) str. 4". (Velike slikanice.) Prvi ponatis slikanic: K e - kec gre na pot, Kekec se vrne, K e - kec in botra Pehta, Kekec ozdravi Mojco. Od 6. do 8. leta. Vandot Josip: Kekec nad samotnim breznom. (Ilustr. Marička Koren. Spremno besedo napisala Nada Ga - borovič in Marijan Tršar. Ljubljana,) Mladinska knjiga 1974. 202 + (I) str. 8°. (Zlata knjiga.) Od 8. do 10. leta. Variot Jean: Velikaška norost. (Prev. in navodila napisala Draga Ahačič.) Ljubljana, Pionirski dom [1973], 24 + (V) str. 8". (Pojdimo se gledališče.) Ilustr. Dramatika. Od 14. leta. Verne Jules: Bajna dediščina. — Svo je - glavi Keraban. (Prev. Bogo Stopar. V Ljubljani,) Tehniška založba Slovenije 1973. 529 + (VI) str. 8°. Ilustr. V knjigi »Bajna dediščina« podeduje fran- coski zdravnik Sarrasin, pobornik za uspešno preventivo s pomočjo vsesplošne- ga dviga osnovne higiene med ljudmi, ogromno vsoto denarja. Sklene, da jo bo uporabil v plemenite zdravstveno-znan- stvene namene. Vendar se izkaže, da mora dediščino deliti z nemškim kemikom, pro- fesorjem Schultzejem. Ta pa namerava svoj del denarja uporabiti za izdelavo orožja, ki bi vse človeštvo, še zlasti pa latinsko raso, podvrglo Nemčiji. Tako zra- steta v Ameriki dve utopični mesti: Sar- rasinov France-Ville, prototip brezhibno higieničnega in zdravega načina življenja ter Stahlstadt, mesto jekla, kjer rasist Schultze izumlja svoje uničevalno orožje. Vendar pošastnega Nemca uničijo lastni izumi. Odtlej tudi mesto jekla deluje v zgolj miroljubne koristi vsega človeštva. Utopično besedilo s trdnim humanističnim sporočilom. Svojeglavi Keraban je turški veletrgovec s tobakom iz Carigrada. Jedro zapleta ak- cijsko zelo goste zgodbe je v trmoglavosti konservativnega glavnega junaka, ki se noče pokoriti novemu davku novoturške vlade, pristojbini (10 par), ki jo mora pla- čati vsak, kdor se hoče prek Bosporja pre- peljati iz Carigrada v Skutari ali nazaj. Keraban, ki ima hišo v Skutariju, se rajši po kopnem okrog Črnega morja odpravi proti domu, kar ga stane ogromno denar- ja. Na dolgotrajnem potovanju doživi s svojo družbo vrsto nepredvidljivih dogo- divščin v slikovitih azijskih deželah. Brez tipično vernovske utopične razsežno- sti ostaja zgodba na ravni humorne ekso- tične pustolovke. Od 13. leta. M. K . Vipotnik Janez: Mati Brodarička. (Ilustr. Miha Vipotnik. Ljubljana, Partizan- ska knjiga 1974.) (15) str. 4°. (La- stovke.) K materi Brodarički sta se zatekla parti- zana; nahranila ju je in ker sta bila trud- na in se je nočilo, sta zaspala. Prebudil jih je sredi svetle mesečne noči Sultanov la- jež. K materi Brodarički so prihajali do- mobranci. Prepozno je bilo, da bi parti- zana ušla in tako je mati Brodarička po- stavila vse na eno kocko — pravzaprav na laž; napojila je sovražnike z vinom in jih nalagala, da so v bližini, v gozdu na boj pripravljeni partizani. Seveda so pre- strašeni sovražniki pustili materi njeno slastno vino in jo ucvrli v dolino — par- tizana pa sta bila rešena. Besedilo je s svojskim modernim likov- nim izrazom pospremil Miha Vipotnik. Od 7. do 10. leta. M. S. Vitez Grigor: Zrcalce. Ilustr. Danica Rusjan. (Prev. Jože Smit. V L jubl ja - ni,) Mladinska knjiga 1974. (16) str. 8°. (Čebelica. 175.) Do 8. leta.* Vrščaj Zima: Sinička nas je obiskala. Ilustr. Jože Ciuha. (V Ljubljani,) Mla- dinska knjiga 1974. (16) str. 8°. (Čebe- lica. 173.) Od 7. do 9. leta. Winkler Venceslav: Hlebček kruha. (Ilustr. Milan Bizovičar. Ljubljana, Partizanska knjiga 1973.) 14 + (I) str. 4°. (Lastovke.) Cas NOB. Jože, Tinek in Lizika so lačni in težko čakajo na kruh, ki ga je zame- sila mama. To bo zanje praznik. Toda ko otroci še topli hlebček že držijo v rokah, gre mimo hiše utrujen partizanska kolo- na. Po tihem sporazumu izročijo otroci kruh staremu ranjencu. Lačni so, toda materin smehljaj jim je potrdilo, da so ravnali prav. Od 7. do 9. leta. M. K. Zgodbe iz narodnoosvobodilne borbe. Uredn. odbor Kristina Brenkova [itd.]. Ljubljana, Mladinska knjiga [itd.] (1974). 255 + (IV) str. 8°. Ilustr. Od 7. do 10. leta. Zidar Pavle: Pišem knjigo. (Ljubljana,) Mladinska knjiga 1974. 110 + (II) str. 8°. (Moja knjižnica. Razred VIII. 21.) Od 13. leta. Zorman Ivo: Gnezdo sršenov. (Ljubl ja- na,) Mladinska knjiga 1974. 184 + (II) str. 8°. (Moja knjižnica. Razred VI. 20.) Od 11. do 13. leta. Zorman Ivo: Nedeljska jutra. (Ilustr. Milan Bizovičar. Ljubljana, Partizan- ska knjiga 1973.) 62 + (II) str. 8°. (Ma- tjaževa knjižnica.) Ob nedeljah zjutraj ima Metka navado zlesti k očku — pisatelju v posteljo, da bi se pogovarjala. Vsak od njunih enajstih pogovorov, ki so zbrani v pričujoči knjigi, se razvije v krajšo zgodbo o očkovih par- tizanskih letih, se pravi v drobno črtico s tematiko iz NOB. Pisatelj pripoveduje hčerki zgode in nezgode s partizani in par- tizankami, o partizanski mamici, o bojih ter junaštvih in strahu, ki so ga prestajali. Od 7. do 9. leta. M. K . Zorman Ivo: Storžkovo popoldne. (Ilu- str. Jelka Reichman. Ljubljana, Mla- dinska knjiga 1973.) 94 + (II) str. 8°. (Cicibanova knjižnica.) Storžek je sam doma. Očka je na potova- nju, mamica v službi; sestro Zoro, ki je na obisku pri prijateljici, neprestano kli- čejo po telefonu, nikogar pa ni, ki bi se hotel pogovarjati s fantičkom. Iz dolgega časa vrti Storžek različne številke in sled- njič se oglasi Marjanca, ki je tudi sama doma in zaklenjena v stanovanju. Svetuje mu, naj se izmuzne skozi odprtino za pis- ma in odpravi k Lešnikovim, tam da je zmerom zelo zabavno. Storžek se res od- pelje k Lešnikovim, najde tam Marjanco, spozna Kristinco, pet čisto enakih punčk — to so Lešnikove Čenče — in medveda Bučka. Čudovito se igrajo v hiši, kjer sploh ni vrat, da bi jih kdo zaklepal. Vrsto nenavadnih dogodivščin doživijo, med nji- mi tudi vznemirljivo srečanje s punčkami v zlatih in srebrnih škatlah, ki jih je otro- kom pokradel Dolgi Filip. V njem Storžek začuden prepozna svojega klovna Jakoba, ki so mu ga včasih zvečer dajali v poste- ljico, da bi hitro zaspal. Tudi tokrat se Storžku nemudoma zaprejo oči, čim stisne pajaca v objem. Spečega v kotu ob tele- fonu in s pajacem v naročju ga najdejo domači, ko se zvečer vrnejo domov. Zgodba je sodobna pravljica s pretanjeno pedagoško ostjo, ki je naperjena v odrasle: v tiste starše, ki na račun svojih otrok lo- vijo korak z ihtavo naglico sodobnega živ- ljenja. Od 6. do 8. leta. M. K. Zupan Vitomil: Plašček za Barbaro. (Ilustr. Marija Lucija Stupica. V Ljubljani, Mladinska knjiga 1974.) (16) str. 8«. (Čebelica. 168.) Prisrčna zgodbica o osamljenem otroškem plaščku, ki ga nihče ne mara, ne potepuh, ne muc, ne gospa, ne psička, dokler plašč- ka v vetrovnem večeru ne sreča deklica Barbara; zelo se ga razveseli, saj si je prav takega zaželela. In potem sta oba srečna. Zgodbo veselo spremljajo črno-bele ilu- stracije Marije Lucije Stupice. Do 8. leta.* M. S. Zupane Lojze: Kamniti most. (Ilustr. Gvido Birolla. 1. ponat. Ljubljana,) Mladinska knjiga 1973. 160 str. 8°. (Ci- cibanova knjižnica.) Od 5. do 10. leta.* Zupančič Oton: Izbrane pesmi. (Izbr., ur., spremno besedo in op. napisal Janko Glazer.) [Ponat.] V Ljubljani, Mladinska knjiga 1973. 158 + (V) str. + 2 pril. 8». (Kondor. 62.) Od 13. leta. Župančič Oton: Lahkih nog naokrog. (Ilustr. Marička Koren. Ljubljana, Mladinska knjiga 1974.) 22 str. 4°. (Ve- like slikanice.) Poezija. Do 8. leta. Župančič Oton: Mehurčki. (Izbr. in ur. Alenka Glae-er. Ilustr. Marlenka Stu- pica. 5. natis. V Ljubljani,) Mladin- ska knjiga 1974. 46 + (II) str. 8°. (Ci- cibanova knjižnica.) Poezija. Do 10. leta. žužek Branko: Kruh moje matere. (Ljubljana,) Mladinska knjiga 1973. 59 + (III) str. 8°. (Knjižnica Sinjega galeba. 167.) Zbirko šestnajstih zgodb uvaja pisatelj s črtico, v kateri opozori na avtobiografski značaj svojega pisateljskega dela, pred- vsem pa šestnajstih v tej knjigi pričujo- čih zgodb — utrinkov iz lastne mladosti. Posebnost v obujanju spominov iz deških let daje motivika, požlahtnjena s patino preteklih let, v kateri zaživi socialna spe- cifika in barvitost ljubljanskih predmestij, pomešana z deškim čustvovanjem in z no- stalgično ljubeznijo zrelega avtorja do preteklih mladostnih dni. V tem vzdušju spoznavamo male ljudi iz malih predmest- nih ulic, mater in njeno skromno veliči- no, sošolce in prijatelje, doživetja ob prvi knjigi, družinsko spokojnost in varnost, pa tudi doživetja krivice in smrti. Od 11. leta. M. S.