Največji slovenski dnemik t Združenih državah Velja za v?e leto • - - $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za Ne« York celo leto • $7.00 Za inozemstvo celo ieto $7.00 GLAS NARODA List slovenskihidelavcev t AmerikL The largest Slovenian Daily in I the United States. Issued every day except Sundays a I and legal Hobdays. 75,000 Readers. TELEFON: CHelsea 3—3878 Entered aa Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870 TELEFON: CHelsea 3—3878 NO. 62. — ŠTEV. 62. NEW YORK, FRIDAY. MARCH 16, 1934. — PETEK, 16. MARCA 1934 VOLUME XLII. — LETNIK XLII. AVTOMOBILSKI MAGNATJE NOČEJO PRIZNATI UNIJE SSSSU' Svoboda Avstrije-glavna skrb Mussolinija a IV 17 AnAUHTi 4 lfrniirr tf C-/ ll ŠTRAJK V ZGODOVINI AMERIKE Amerlika Delavska Federacija se pritožuje nad na-laščujočim številom kompanijskih unij. — Ju-stični urad namerava izdati ustavno povelje proti Weirton Steel Co. — National Labor Board je slišal pritožbe delavcev ter se kmalu nato odgo-dil. WASHINGTON, D. C., 15. marca. — Industri-jalni ravnatelj Hugh S. Johnson poskuša na vse načine ohrrniti mir med delavci in izdelovalci avtomobilov. Izdelovalci avtomobilov so namreč jasno in odločno izjavili, da se pod nobenim pogojem ne bodo pcgajali z zastopniki strokovnih organizacij. i William Green, predsednik American Federation of Labor, je izjavil, da preti največji štrajk v zgodovini Združenih držav. Johnson se je lotil zadeve, ko je National Labor Beard Zt slišal zastopnike delavcev ter natančno pretehtal njihove pritožbe. Nato se je odgodil, ne da bi prišel do kakega zaključka. "Labor Board" bo počakal, da bo sprejeta predloga senatorja Roberta F. Wagnerja, s katero bodo kempanijske. unije odpravljene. V tem slučaju bi imel Labor Board pravico odločati na svojo lastno t oko. Spor med delavci in delodajalci je nastal v prvi vrsti zaradi kompanijskih unij. W. J. Knudsen, vodja General Motors Corporation in zastopnik delodajalcev, je izjavil, da pod nobenim pogojem ne bo priznal nikake strokovne organizacije, dočim zastopniki delavcev zatrjujejo, da so podjetniki nesramno kršili določbe pravilnikov. William Green in duhovnik Francis J. Haas, ki sta oba člana delavskega urada zvezne posredovalne oblasti, sta danes pred senatnim odborom za delavske zadeve zagovarjala sprejem Wagnerjeve predloge. Oba govornika sta poudarjala, da se skušajo delodajalci izogniti členu 7 A postave za obnovo ameriškega gospodarstva, ki določa, da so delavci upravičeni potom zastopnikov, ki jih sami izvolijo, pogajati se z delodajalci glede delovnega časa in mezd. Duhovnik Haas je rekel, da je število kompanijskih unij v zadnjem času strahovito naraslo. Ako se vrše pogajanja z zastopniki kompanijskih unij, pomen ja to, da se delodajalci pogajajo s svojimi lastnimi najeteži. Predsednik Green se je skliceval na slučaj Weirton Steel Company, ki svojim delavcem noče dovoliti, da bi izbrali svoje lastne zastopnike. Potemtakem ni nič čudnega, če je delavstvo razburjeno in se skuša poslužiti skrajnih sredstev. Iz zanesljivega vira se je izvedelo, da namerava izdati justični urad ustavno povelje proti Weirton Steel Company. Družbi naj se postavno prepove, vmešavati se v volitve, ko delavci volijo svoje zastopnike. V Beli hiši je predsednik Roosevelt objavil, da smejo v'adni oddelki in vladne korporacije sklepati pogodbe in kupovati blago le od tistih tvrdk, ki se pokore določbam višnjevega orla. Povelje se tiče tudi državnih in mestnih oblasti, čijih načrte financira zvezna vlada. Podjetniki se merajo pismeno obvezati, da bodo izpolnjevali do-iočbe NRA. Podjetniki, ki se svojih obljub ne bodo držali, bodo kaznovani s šestmesečno ječo in $500 globe. ' Pred "Recovery Review Board" so bili danes zapisani izdelovalci električnih žarnic. Naloga tega u-rr.da, ki mu načeluje slavni odvetnik Clarence Dar- JAPONSKI IZA MADŽARSKO IN AVSTRIJO MANEVRI: BODO PRIŠLE DRUGE NA VRSTO Fac-| Japonski manevri so podobni pravi vojni. — 17 letalcev je bilo ubitih. — Armada se pripravlja na krizo. TokLo, Japonska, 15. marca. — Proi vojaških, manevrih, ki .so ne pričeli 15. februarja je bilo ubitih 17 letalcev. 5 pa jih je bilo nevarno ranjenih Pri ra-znih nezgodah je bilo rešenih 7 letalcev. Kot pravi list "Jiji", so tem nezgodam vzrok veliki manevr.-, ka-tere označuje armadno poveljstvo kot pripravo za krizo v letih 1^35 in W3«J. zaguto\ilu tega lista »so ti manevri kar najbolj podobni •pravi vojni in da .so brli "boji" bolj naporni, kot pa pri osvojitvi Mandžurije. Vsled tega .so bili letalci izpostavljeni največjim nevarnostim. Japonsko zrakoplov no poveljstvo pravi, da hoče s temi manevri izvežba.ti svoje letalec, da bodo v vsakem oziru nadkriljevaii letalec vsake druge države. Poveljstvo noče izdati pravega značaja teh manevrov, priznava pa. da bodo v bočnosti -Še mnogo natančnejši kot pa sedanji, vsled česar so .še večje izgube neizogibne. Vlada pripravlja za. puslan.sko zbornico predlogo glede zračne obrambe za celo deželo. V ta namen bo pest a vi jen posebni odbor, čegar predsednik bo ministrski predsednik. Temu odboru bodo podrejena poslopja, vodovodi in elektrarne. Tokijsko vseučilišče za industrijo deluje skupno z armado in policijo ter izdt luje načrte .za poslopja. ki bodo varila peed bombardiranjem iz zraka. Lanski manevri .so pokazali, kako slabo obrambo »predstavljajo poslopja proti zračnim na.padom. Xarodne organizacije so od časa zavzetja Mandžurije .s prostovoljnimi prispev.ki kupile 165 ae-roplanov, ud katerih jih je dobila armada 100. mornarica pa 6». Zadnje tri to dne čgsopisi vedno poročajo -o ne,/godali acropla-nov pri armadi in mornarici. 21. februarja so izmed 17 aero-planov na povratku* s Koreje v gosti megli ponesrečili trije aero-plani. En aenoplan .se j.» zadel ob goro in trije letalci so bili' ubiti, dva aeroplana pa sta trčila v zraku in je bi'o ubitih pet letalcev. Mornariški minister admiral Milico Osumi je na vprašanje v poslanski zbornici, izakaj je toliko letalskih n-p-sneč pri sedanjih manevrih. omenjal samo nesreče pri prejšnjih moncvirih ter rekel, da je bilo leta lDttl uničenih 69 aero-planov in 18 k t a'cev ubitih; leta 1032 pa je bilo razbitih ravno toliko 'letal in 12 l^talee'v ubitih, v prvih mesecih leta 1933 je bilo u-ničenih 70 a crop Jano v in 26 'letalcev ubitih. RIM, Italija, 1 5. marca. — Danes popoldne so se nadaljevala pogajanja mčd Mussolinijem ter avstrij skim kanclerjem Dollfussom in madžarskim ministrskim predsednikom Goemboesom. Koliko se mo-I re zaenkrat sklepati, gre Mussoliniju predvsem za | to, da napravi Avstrijo v gospodarskem oziru ne-J odvisno ter da ji zajamči politično samostojnost. ŠVEDSKO POSOJILO RUSIJI Moskva. Rusija, 15. marca. — Švedska vlada je za sedemletno dobo posodila sovjetski vladi 100 milijonov švedskih kron (36 milijonov dolarjev), k katerim denarjem bo .sovjetska vlada plačevala za švedsko blago. ^ iRufcija namerava kupiti na Švedskem mnogo jekla za orodje, električne stroje ter Veliko množino železne rude. PRINC SIKST UMRL V PARIZU V svetovni vojni je posredoval za mir. — Služil je v belgijski armadi. — Star je bil 47 let. Pariz, Francija. 15. marca. — Burbonsko-parmski princ Sikst, brat bivše avstrijske cesarice Zite. je umrl v starosti +7 'let. Princ 'Sikst je bil na pragu smrti več ilni vsled neke krvne bolezni, katero si je že pred več leti nakopal v Italiji. Ko se j«» nedavno vrnil iz Alžira in je bil tako .slab, da ga je kralj Viktor Emanuel v svojem avtomobilu p^>slal v Pariz, ker je L'.raizi<' princ svojo željo. da želi umreti v Parizu. Ob njegovi smrti je bila poleg njegove postelje njegova sestra Žita, ki je prišla iz 'Bruslja. Tekom Svetovne vojne je kot pooblaščenec avstrijskega eesarja Kaiola skuhal z zavezniki posredovati za mir. Ivo je Iv aro 1 zasedel cesarski presto!, je hotel kon-čatr vojno, ako bi bilo mogoče po človeških močeh. Že v decembru je Sikst Eaveznivikim vladam predložil Karol ovc pogoje .za mir. toda zavezniki so jih zavrnili. Spomladi leta 1017 je Karol sporočal francoski vladi, da bo deloval na to. da dobi Francija Al za ci jo in Lotaringijo. toda Italija je zahtevala za sebe del Avstrije, eesar pa Karol ni dovoli! in pogajanja so bila prekinjena. Priire- Sik.st, ki je bil navdušen Francoz, je v prvi vrsti želel doseči, da bi se Avstrija odpovedala zvezi iz Nemčijo in je s-kušal skleniti separatni mir meti Avstrijo in zavezniškimi državami. Princ Sikst je bil vedno prepričan, da so se njegovi mirovni načrti ponesrečili, ker so Združene držav«/ stopi'e v vojno. V začetku svetovne vojne je Sikst prrtsil za vstop v francosko vojsko. Njegova '»rošnja pa je bila zavrnjena, ker francoska postava. ne dovoljuje 'vstopa v armado princem iz kraljeve rodovinc Bur-bonov. Zato je s svojim bratom Ksaverijcm vstopil v be'gijsko vo.V=ko ter sta br'a dodelljena sa-nite.iskemu oddelku v prvi bojni vrsti. iKralj Albert jo pozneie oba poviša.1 v artilerijska stotnika, Skupno s svojo sestro bivšo ee-sarieo Žito se je ves čas trudil, da bi prijel Z it in sin nadvojvoda Oton na ogrski prestol. 'Na današnji konferenci so se bavili izključno le s političnimi in gospodarskimi problemi, ki se ti-fčejo vseh treh držav. Posvetovanja se bodo jutri nadaljevala. Poleg treh državnih načelnikov sg bili navzoči tudi gospodarski izvedenci. Mussolini prav dobro ve. da je Avstrija v gospodarskem pogledu zelo odvisna od Nemčije ter da ji Italija, četudi je združena z Madžarsko. ne more nuditi istih u-godnosti, kot bi jih ji mogla nuditi Nemčija. Vsled te ga bo prej ali .slej tudi Nemčija pritegnjena v pogodbo, toda pod pogojem, da opusti vsako misel oziroma željo, da bi se ji Avstuijn priključila. Ko bodo dani Avstriji in Madžarski vsi temeljni pogoji za gospodarski razvoj, se bo nudila tudi ostalim podonavskim državam prilika, da sodelujejo z Avstrijo in Nemčijo, kajti to bo v interesu vseh. Iz .zanesljivega vira se je izvedelo. da bo Italija odločno nasprotovala vsem poskusom za obnovitev habsburškega prestola. Tukai so začele krožiti govorice. da se bo nadvojvoda Oton (po uzorcu romunskega kralja Karo-la) nenadoma pojavil z letakom na Dunaju ter skušal izvesti državni prevrat. NESREČNA DRUŽINA Loganspcrt, Ind.. 15. marca. — M rs Dana Deaver je bila operirana na slepiču, njenega moža Otona je udaril konj in mu zlomil tri rebra. Ko sta bila oba v bolnišnici, je pogorela njuna hiša. Vse se je zgodilo v teku dveh ur ZNAMENIT INDIJANSKI POGLAVAR UMRL Glacier Park, Mont., 14. marca. Indijanski poglavar TSvo Gun White Calf, čegar podobo nasi ameriški denar po pet centov (nikel). je umrl na indijanski re-servaciji. Poglavar, ki je pripadal rodu Bla-ckfoot, je bil star 85 let. Poglavar T'\vo Gun White Calf je bil izbran, da bo njegova podo-bai krasila novi nikel, ker so bile njegove obrazne potege najznačilnejše za severno-ameriškega Indijanca. Navzlic temu, da je bil njegov obraiz poznan bolj kot kaV regakoli drugega Amerikanca. bil na to prav nič ponosen. . čas svojega življenja je živeUlt dijanski reservaciji Glacier a kjer je imel ivedno mnogo obr valcev. S seboj je ime! vedno mu dega, zelo izobraženega indijanskega tolmača George Bull Childa. Nekoč je neka žena vprašala starega poglavarja, ako ne zna govoriti angleško. — O, da. znam. — je odgovoril — toda ne maram, da bi me nadlegovali z neumnimi vpraša* nji. IZGON 7IIWWSKIH ČASTNIKOV Berlin, Nemčija, 14. marca. — Po novi odredbi, po kateri Žid je ne smejo služiti v nemški armadi, bo odslovljenih 60 častnikov. Med temi jp samo 10 pravih Židov, o-stali pa imajo židovske stare matere ali stare očete. AMERIŠKA UD JA ZGORELA Kanonska ladja "Fulton" j e zgorela n a Kitajskem. — Angleži so rešili celo posadko 18 7 mož. Šanghaj. Kitajska, 15. marca. Ko je pogorela ameriška kanonska ladja Fulton, ji- bi o rešenih vseh 1ST mož posadke, ki so bili prepeljani v Hongkong. Mornarje je mšil angleški rušilee \Vis-hai-t in angleška trgovska ladja Tsinan. 'Kanj. ni so bili samo trije atne-! ri'ki mornarji; enega je omamil d i tu. diugi m je zlomil roko, tre-1 iji |>a nogo. Njihova imena nis > bila objavljena. iLadja Fulton je bila v patrolni s>!užbi proti morskim roparjem. I Poveljnik Wish a rt a Todd je pripeljal svojo ladjo k goreči ladji v razburkam in morju. Dva-' knal so valovi odnesli Wis h art od Fultona. loda ladja se je vsaki-, krat vrnilai n odpeljala- nekaj re j Penili morna r je v. ' l*ožar je nastal ob <;.:t."» pojmi-' dne. .Naenkrat so .se ,s,tr-)_:i vstavi-j li. vsled česar ni bilo mogoče rabiti brb.galne za gašenje ognja. Takoj j* 1 >11 posla« klic SOS.' kale: "ga je sprejel Tsinan iti ga je -poročil Wishartu. ki je ob S evečer dosj)^. do goreče ladje. Fu ton je jiričel goreti 50 milj severozapadno od Ilongkonga, ko je hil na potu v Fučov. Pri zadnji vstaji v provinci Fukien so mornarji Fultona bili za varstvo Amerika licem. VEIKA EKSPLOZIJA V SAN SALVADORJU S an Salvador. El Salvador, 1~>. marca. — F hitih je bilo okoli 150 ^oseb, ko je eksplozija 250 zabojev dina.mita skoro porir-ila pristanišče La Libcrtad. Po eksploziji, ki se je dogodila [na pomolu, so se vnela bližnja poslopja in naenkrat je bilo v pla-.menili štiri bloke hiš. Med paslop-' ,ji, ki so zgore'a. je tudi mestna I hiša ia cerkev. I Poleg mrtvili je bilo tudi več sto olfieb nevarno ožganih in drugače ranjenih. Več.sto avtomobilov iz San Salvadorja je hitelo v La Libcrtad. da so vozili ranjence v bolnišnice. ! Več ur po eksploziji je bil važ-| nejši del mesta v pT amen ill. Požar se je širil s tako naglico, da je bila nevarnost, da pogori celo me-to. ki šttije. 5(XM) prebivalcev. 'Dinamik se je razletcl, ko so ga l^k-'a da'li s pa mika. ^r nekem .skladišču blizu pristanišča j(k zgoreNi 15.000 vreč kave. j V 'steni skladišču je tudi zgorela velika zaloga gatrolina. . j fftrntite xe nn "MAS KAROV A", največji sl-ovrnski dnevnik v Zffružrnih rfrrai'oh FACTOR JE IZTREBIL TOLPO j_0DVAJALCEV Ako bi odvajalci sprejeli i njegova ponudbo, bi bili še sedaj živi. — Po izpustitvi jih je zasledoval. Chicago, Dl., 15. marca. — Ko je bil zof*'t en član Touhvjeve zločinske toljje-i>l>hojen na dosmrtno ječo, je John Factor objavil vzrok, zakaj je bila ta tolpa iz-I trebi jena. V sredo zvečer je bil. liasil Bang-hart obsojen na let ječe Karadi svoje udeležbe j>ri odvedbi Fae-torja v juliju lanskega leta, ko je Factor moral j/ača.ti .^75.0(K) »vi (Mlvajalei živi in na svo-b»Mlk akt) bi sprejeli ponudeno od-kupnino v /nesku sfe50.0(M). — Toda bi i so nesramni, — je rekel Factor. — Skrajno kruto so z menoj ravnali 12 dni; so me suvali in pretepaili ter mi gnv.ili s smrtjo. Mojo družino so vsled skrbi za mene skoro pritirali v blaznost. — In -to je vzrok, zakaj sem jih je zasledoval. Ako bi bili le m a'o dostojni, bi jiresrbel za nje $;"»().000 in bi molčal. Zahtevati pa so 200 tisoč dolarjev in so slednjič dobili $75,000. iNi mi žal za to, kar sem stori proti'njim, toda ža! mi je .za njihove družine. Ječa ali električni stol je edini prostor za take zločine. Ječa ne more biti slabša, I kot 'vse to, kar sem presta1!. Ves čas sem bil zastražen in se nisem niti ujial na ulico. Moje zdravje je bilo uničeno in vsak tnenutek se bojim za svojo ženo, svoja dva sinova in za 84 let staro mater in za druge svoje sorodnike. SOVJETSKI AEROPLAN I V MANCUKUO Tokio, Japonska, 14. marco. — Vojno ministrstvo je naznanilo, tla je bil nek sovjetski aeroplan IjirLsiljen pristati na mančukuan-skem ozemtju in .sicer v okraju Mišan. setveni o od jezera Ilanka. J Oblasti so aretirale oba letalca, i Položaj letalcev in aeroplana ni {znan. Mančukuanska vlada bo I ji rot est i ra J a pri sovjetski vladi, ker j je aeroplan kršil samostojnost i mančukuaiLskega mzemlja. Japonska armada ipa .pri tem tudi ni mogla ostati brezbrižna. row, je zaščititi male trgovce pred velikimi konkurenti. Izdelovalci so se pritožili nad cenami, ki so določene v prid General Electric Company. General Electric Company izdeluje triindevetdeset odstotkov vseh žarnic ter skuša male/tvorni- ! carje popolnoma uničiti. i *C L A 8 L -1. .J I „ (t A ft O D A" NEW YORK, FRIDAY. MARCH 16, 1934 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A. Glas Naroda" Iz Slovenije. GASTON DOUMERGUE I--— Peter Zgaga PREPREČENA OROZA. V bližini kraja, kjer prebivam, je na malem hribčki! hi>:;i. v kateri gospodarita bi mu delali, če bi se dailes, ko so je njegov sloves razširil po vsem kontinentu, postavljali, češ, naš' učenec je bil, z našo pomočjo so jo tako visoko povzpel. Ne. Pisateljevanja se ne niore nihče v nobeni šoli na -vetu naučiti. Pisatelju je mogočo dati kvečjemu priliko, da razvije talent. Edina šola zanj je pa življenje. Kmalu po vojni smo opazili Adamičevo ime v nekaterih ameriških magazinih. Zanimivo je pisal, o Slovencih pa takrat ni vedel do-feti lepega povedati. Ameriški javnosti nas je predstavljal za "boliunke" m je s tem v nevednih in nerazsodnih Amerikaneih še bolj poglobil juržnjo do nas. Pred nekako tremi leti je izdal knjigo "Dinamit", v kateri je presenetljivo natančno opisal borbo ameriškega delavca, ki jo bije sam s seboj in z vsemi silami, zarot enimi proti njemu. Medtem je prevajal v angleščino dobre stvari naših pisateljev, toda ameriška javnost se ni posebno zanimala za nje. Niti Cankarjev "Hlapec Jernej" v njegovem prevodu ni mogel zainteresirati Amerikancev za pošastno trafiko lilapcev Jernejev, ki niso samo na Slovenskem doma, tmpak jih je poln ves svet. Stomilijonkrat več jih je nego gospodarjev. Predlanskim je odpotoval Adamič v domovino. Skoro sedemnajst let je preživel med tujci, toda domovina ga je sprejela z isto sočno ljubeznijo, kakor sprejme mati sina, nad čigar izgubo je že izjokaln svoje solze in oči. VtiV. ki jih jo bil v domovini, ji- tako 1«*|m» «»|»i>nl V l-iiji^i "Domačinov |»ovrat«*k*\ e bil lotil, bi ne ii»»«-l takšnega uspeha. Segel je pač s .srečno roko v neizmerni* zakladnico duhovne in stvarne lejMrfe. kakrsu«* ne premore noben tiru. gi nan> 1 na -ve: u. Ameriška kritika j«- br«v. izjeme pohvalila. Iz starega kraja š«* nismo čitali d< vet oval in .se je zato skresrala ž njim. Proti večeru sta biia z možem skupaj v trafiki in pregledovala taeasno zalo po. Oni. ki so ju videli pri tem, pravijo, da ^ta bila silno razburjena in vsa i/ .sebe. da J*o .si mis!ili. da .se zadeva med njimi ne bn dobro končala. Ko sta okoli 20 pri via domov v stanovanje v rudniški koloniji na Tereziji. .se je on pripravljal, da pojde na nočno .-službo, ona pa v piteteljo. Paveljšek salu trdi, tla je šel »za mizo in si zapisoval o zalogi. tedaj pa je ona skočila s postelje. mu .strgala papir in ga vrgla .proč. On pa da je ves iz .sebe postal kar omotičen, zgrabil nož in zabodel ženo. Pogled na kri ga je prevzel tako. da se je >ačel zavedati svojega dejanja. Nato j.* še sebi prerezal vrat in skoči! skozi okno iz drugega nadstropja. Hčerka pa trdi. da je oče nekaj časa pisal in računal, potem pa vzel britev in stopii k materini postelji in ji re.ke!: "^rdaj so pa najine ure potekle !rT Prijel jo je z eno roko za usta. da ne bi mogla kričati, v drugi roki je imel britev in ji prerezal vrat. Najstarejša J6-Ietna hčerka je vlekla mater ven iz sobe. hotee jo rešiti pred očetom, na hodniku pa je omagala in mati je izkrvavela. Na kričanje otrok .so prihiteli sosedje. Ze mrtvo ženo so prenesli v posteljo. Paveljška samega so na:li nezavestnega ležati na tleh. Prenesli so g-a tudi najprej v stanovanje, ker pa je še dihal, so i <> :»režji .*>t-n**iu .»• v iia«rl;«-i raz-tfdfla med prebiia >.t vom in vznxi'ii ra/hurjmje nad ne ^re»"-•». ki j - z::dela P«v»-lj^k »ve. nihče žejen in lačen poslovil in se menda tudi nikdar nihče ne bo. In če nima revež, kot je bil na-jirimer pokojni Jakob, ea carfare, mit ni treba skrbeti, da bi moral peš koraeati v dloboken. odtam pa plavati v New York. Pokojni Jakob je bil zagoneten človek. V Trstu je bil pek. in >e je kot tak s Turenškovimi - .'znani!. daz sem ga poznal kot "estdesetletnega visokega in suhega človeka. košatih brk in sivih las. Oči je imel ogljeiio-erne. in malo nosu mu je majkalo, kar ga je delalo skoro pošastnega. Yea.-i mi je rekla Turenškova mati: — Sama ne vein, kaj je s tem človekom? skoro bojim se ga. ker pride kakor duh, ko bi ga človek najmanj pričakoval. In res so se večkrat, ko --.mo zvečer sedeli v sobi. vrata neslišno odprla. pa je stal pred nami Jakob in s Sepctajočim glasom ponavljal: — D«ber večer vsem skupaj. Do-j ber večer, mamea Prišel je le takrat, ko je bil p.v-pofnoina zbrokan ter je dobi' jed pijačo in prenočišče za par dni ali tednov. ka>kor je pač nanesl~. Pred osmimi leti ga je nenadoma zmanjkalo. Zimskega večera sem ga zasledi! v nekem slovenski m spikiziju v Downtownu, kjer je pospravlja! in pometal h\ "e je mogel, stisne tudi kak kozarec pijače. Nekega dne mi povedo, da se je bi! nenadoma zgrudi! in da so ga odvedli v mestno bolnišnico. Pozneje pa izvem, da je umrl. Zvočer se odpravim k Tnren-"kovhn povedat novico o Jakobo-"i ->inrti. Turenškova mati je bila se m a doma. Sedela je v kuhinji ori mi/i in nekaj čitala Njen mož ie takrat »< noči delal. — Jakob je umrl. ali veste? —-i i pravim. • — Jakob, da je unirT .* — -.e ie 'ačmlila. — lio^r mu daj večni mir. -saj ga j«' bil r«*v ž potreben. Kulikokiat me je prestrašil. k«» sem bila najb«>lj '.amišljena. Kar malo dolgčas mi bo — je smeje d »-stavila, toda v njenih očeh nisem opazil nobenega strahu. Turenškova hiša je v samoti. Proti vzhodu je veiik park. ,ic pozimi popolnoma »zapuščen; na zapadno* in južno stran so v do-Mni neizmerne "meadows", proti severu se razprostira veliko pokopališče. kraj njesra v precejšnji višini je pa krematorij, kjer dan na dan sežigajo mf-tvace. Malokje je pomladi, poleti in jeseni tako prijazno kakor je pri Turen" 1 in, dočim so zimski večeri zares dolgočasni. Nevarnosti ni bi'o nobene, kajti domačijo sta pred tuj"i varovala dva velika ovčarska psa. ki sta pa na domačina komaj zalajala, če j? še! mimo. Naslednjega dne me je zopet ra-nesla pot v Downtown. — No, kdaj boste pokopali Jakoba ? — sem jih vprašal. — O. Jakoba! — so se zasmeja-!i- — Jakob ima trdno življenje. Tri ure je ležal v nezavesti, potem se je pa z izal ko mačka. Bog ve. kdo je raztrosil novico o njegovi «mrti l Da-vi so .' mi je. k(d da mi ledena roka .stisnila >m\ Vet'-erilo .-e je. Tiirensek j«- šel dehti. nj**fr«>va ž»-na pn nv ilirž «»ri .^edi in i»» zami^!jena v branj:'. Kam d:ligam je odpravi' Jak kakor k iijirn N»' v«-m kak" .Min pr t- ita TiiMid«;.»v<»ra. 'Mpr» iii. I*re-drainil -»-lii TuriMišk<>\<» tmrter. ki je v temi -m:i!a ol» p»'.-i, — Jakob ni umi ril - hi!e moje prve besede. zasopljeu sent ji razti>liiiav*-il. kaj in kak>>. — l*a je res prav, da »te prišli povedat — je r»-kl;i. Nisva po! ure nedela, ko je v veži nekaj .zašumelo. Kuliijijxka vrata no m^>lrštio odprla. Na pragu - * je pojavil Jakob — Med. kakor bi bil rz groba vstal, in zdelo se mi je. da mu manjka več nosu kot mil ga je manjkalo prejšnje čase. Stoječ na pragu je komaj* slišno zase petal: — Dober večer, mamea 1 Se danes hie zmravljinči po vsem telesu, ko pomislkn. kaj bi se zgo-uilo. če bi se s svojim obvestilom za pičle pol ure zakasnil. Owned and Published by 8L0VEKIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Frank Sakter, President__-_I*. Denedlk. Treas. Place of business of the corporation and addresses of above officers: 11C W. 18th Street. Borough of Manhattan._New York City, N. Y. "GLAS NARODA" _____(Voice of tlie IVople)__ Issued Every Day Except Sumlayn and Holidays ta celo leto velja za Ameriko in '/A New York za celo leto......$7.00 Kanado .................... $0.00 Za pol leta ...................$:$.50 f.i |hil leta.................... $.'{.00 '/ju inozemstvo za celo leto............$7.00 t četrt leta .................. $1-50 Za pol leta ........................................$:i.30 — ■■--■II- ——---— t * — -- Subscripti«u Yearly $«J.4K) __Advertisement on Agreement___ "Glas Naroda" iiLtaju vsaki dan izvzemži nebno«>ti se ne prioltfujejo. iHnar naj se blagovoli I >Jjatl (k) Huney Order. 1'ri spremembi kraja naročnikov, prosimo, cla se nam tudi prejSnJe bivaliSt-e naznani, 'da hitreje najdemo naslovnika. "tiLAS NAROI>A*\~216 W. 18th Street, New York, N. Y. Telephone: Cllelsea 3—3878 Uboj v ciganskem šotoru. Pri Strugati blizu Kočevja v avjrustu ial)«>:iii cijrani rotlu Iludorovičev. Med ujinll ^ta !»iia Tu:li dva eip:an.ska vsiljen .*a : -'14. letni Kudoll* -laiiežič iz Lok pri Tr-L(»v!jali in 40-Ietni ^Iilia Petrovič iz Iiri.ua. Pov.sem tj>rila ilila ciganskemu životarenju. zlasti Pet rov n" .i1 bil že nekaj let ]>o-eifranjen. »zapusti! je !»i! ženo z več otroci in si izbral z;i priležni-co eiirauko 3ra:ij ». ki je imela že dvt odraz i ličeri: - 2-Vlctno Angelo je živel Kudo!!' .laiiežič. z no Marijo pa Karol Iludoro- vič. Preeej dolgo >o r^e v>i trije ;>:t-ri dobri> razumeli. AJi jiočasi .>«» i«1 začeli obračati oči preko lastnih ojuie^ in >i je zlasti Petrovič uuii-š jal. o se "družinski1" vezi zaradi ljubosumja zrahljale in Petiovič j • slnbo (»drezal. Pa se je In tel maščevati. Ko so taborili v Žvirčah, je povedal posestniku Antonu Turku, da mu ji1 svoje as Tone Hudiu-ovič ukradel konja. Voljče jesvaril posestnike, naj bodo previdni. Zaradi izdajstva. so posl'i'j eigani imeli Petro-viča stalno ]>od nadzorstvom. bojaizni, da se mu dejansko ne maščujejo, se je Petrovič s priležni-eo odselil in si po.slavil svoj ^of*.!-. V noči od 2!>. na 30. avgusta .st;i prenočila blizu vasi Pri cerkvi. Oh 7. zjuhaj lta uzrla, da so .šotoru bližajo Rudolf .Tanežie z An-gelo in Tone IIu lorovič /. Marijo. Janežrč je I m - i karabinko. I[ii;i<.-lovič lovsko pu.ško. \ sini ii j*. se mu ne obeta nič tloh-e^a. je IVtrovič jiolje^nil pri zadnji sinili :ot<»ra. Mai jo so orišleei naili nit in » uti jeia i'• "'*mi c^rnjn. — Kaj j- I --mi! -I;.:-' : u-za dr! -lino'/.;."-. --( idšf J>'/'/ :• : ! V . - X- um iki'.- I .....1, . d..- I-!.- . . ?» .-> : - ..„ 3 T : ... <;;!. pa če me zapro za lei.' Tako grozil Janežič iti nekajkrat tudi staro eiganko Marijo u-strašil z nap rjeno karabinko. O!) 14. m' je Petrovič vfntil v družhi kmeta Križmaniča. .Jane-, ži - j.' zhvpil nad obema: "Ilolt ]*etrovič j,- ustrašil, tstopi! jt k .Janežiču, da inu vzame kara-!.inko, še je hitro pripogni!. ali tedaj j,* .laiiežič ustreii!. Trikrat zapored je p ,čilo. Zadet v vrat. da mu ji- kr bruhnila iz ii-,?. je Petrovič - pomočjo Marije napravil >e kakih ilvajset korakov. \a-1o .se je ztrriulil in izdihni:. I .laiiežič i i Jlmlorovič sta po zločinu ; diegui'a. Lani 30. uo-veihhra pa ur »žniki vendarle ';>' -diii Rudolfa danežiča v l)o-i :nič :'i. KpiUijr gornje drame j*-j l:d prt d novoniiškim ve'ikini senatom. ki mu je predsedoval s. o. s. Anton Kuder. obtožnico }>a je zasiti pa! dr. K li-. Obsojen je bil Rudolf dauežič na H) let in tri mesece težke ječe in na trajno izgu-7-o častnih pravic. 100 caii sneg! Dolgotrajna- zima ix okolici ;\ ranskega bornega kmeta že ;ze-| 'o ])l;iši. Pcimavali-i vremenskih , i aznirM- ju-avijo. da se bliža čas. ko bo sneg'leža! «po polju celih 100 idili in tako uničil vso »zim in o. i.K'jul bolj mi'emu vremenu leži snše vedno na meter visoko, kjer pa je izginil se kažejo posledice poledice. Y pra v .kratki dobi so si trije VdMlje na zmrzlih tleh zlomili noge ali roke. Poškodba (enepri izmed ponesr -vencev je ]>: r-v ! I'l'-'Hinii i v za izvajanje njegovega .čevljarskega jmkliea zelo nepri-I jet lin. Naši v \meriki ! ROJAKE PROSIMO, NAJ NAM ! NAKRATKO N A DOPISNICI SPOKOČE SLOVENSKE NOVI CE 12 NASELBINE. V Pitt.sburgliu je umrla dobro poznana slovtm. babica Ana Klaj-nik v visoki starosti 74 let. Pok«»j-na je bila soproga pionirja slovenske naselbine v Pitt.sburgliu 4. i en. FJajnika. — Po štiriletni bolezni v 1'leve-landu je •preminul rojak Anton Kalčič. v .starosti 37 let. Doma je bil iz v a.-s i Pa])ezi. fara Osilniea ]>ri Kočevju. V Ameriki je bival nad 20 let. — Frank Špeudar iz Mavnard, Ohio, je pade! z nekeira mosta in so nevarno pobi!. Leži v bolnišnici v Martins Ferry. O. Jstar je 71 let. Je. že do!*go vrst odrt član društev, toda dosedaj še ni bil na bolniški listi. ! — Po štirimesečuem zdravlje- : nju v bolnišnici se je vrnil domov Kari Petrič iz Greensboro, Pa., ki i . T, . ; ima strto nogo. \ istem mestu .ie umrl Aloji/ Kus, star i5S k-1 do- ' ma iz Poštene vasi pri Sv. Križu na Dolenjskem. Tu zapušča ženo. dva sinova, dve ličeri in enega brata, v starem kraju pa sestro. — V Terre Ilaute. Ind., -se je LouLs Kura nt, G. marca ob eni .zjutraj peljal domov s svojim avtom, med potjo pa je na železniškem • križilču -trčil z vlakom tako nesrečno, da je bil na mestu mrtev. Pokojnik je bil star 47 let in doma pri Hrastniku na Štajerskem. V Amt i-Lki je bi! t20 let in tu zapušča ženo. v starem kraju pa o- eeta in dva brata. Velikonočne pošiljat ve NikiLir m spumin na iloiiiuviuo in na svujev tako ja>« n in svetal kot v vdikonučuem ča^u Pa tiuli nasi domač-i o Velikincei uestrpn^ čakajo jiisuKi iz Amerike Veseli lt> pozdravov in vošf*il, najholj jih pa razveseli denarna pošiljat« v Pošljite velikonočni darila v obliki denarne nakaznice s posredovanjem i Slovenic Publishing Company Travel Bureau 216 West 18tb Street }$ew York, N Y. DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO T0ČN0 IN ZANES1J1V0 PO DNEVNEM KUR7TT « HT,nttJlVIJO V ITAV IJO Za $ 2 75 ___________Din. 100 7a S 0 .............. Lir lH) " $ 5.05_________1_____Din. 200 - $ l7r-0 ............ L,;r 2fH) - t 7.35______Din. 300 " t 44 —_______________ VT 500 ** $11.95___Din. 500 "J 87 ................... L'r inoo ~ $23.25 -____________Din. 1000 ** $174 — .................... Lir 2000 KEK SR rgKE SEDAJ niTRO UESJAJO $<> V A VE DE S F CEWE rnnVRŽESE SPREHIEMKI GORI 1U DOU Za »*olmčilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodi^ y dinarj»b «11 lirah dovoljujemo Se bolje pogoje. IXPtJlClU V AMERIŠKIH IM»I AKIIH Za »ZDlačlIo $5 00 morata poslati..... $ 575 $10 0» " .....$10 85 m $l§00 *' ........$16 — $20 00 " .......$21 — §40.00 " " ______$41 $W0f ♦ " .......$51 50 Prejemnik iob! v rt a rerr kr*pi irolafllo * do'*rjih Hujna nakazila lxvr$ujemo po CiMr Lrttei z;, pristojbino *i — SLOVENIC PUBLISHING COMPANY MGlat Naroda" J14 WEBT mik BTUEET NEW t O lih. > S \ T- A S NARODA" NEW YORK, FRIDAY. MARCH 16,1934 THE LARGEST SLOVENE DAILY 1h 9. 8. A. Dopisi. Ljubljana. Slovenija. Win. tin *te 7. zanimanjem eitali 'volueiji v Parizu in Avstriji. I* ill jo >e zakrivi! umazani - škandal, v katerega su eteni razni ugledni držav-V AvKtriji pa. če poslušamo au, klerikalci >z I)olH'u»%soin rhembergom na čelu, ki so tkiniti *ocijalitttično stran-ruge strani pa. da so kri-alUti, ki *o hoteli ]>riti do • : . le. Sploh pa *o take revo-lot v Avstriji mogoče le j<»r ima i vsaka politična sku-oroije. kar pomeni kot "dr-v državi". Tako je bilo ne-o«>d»»bnega tudi pri nas. ko je 11 lic .str« ho vala v ne podzemske sile .pri nas no delujejo in skušajo neteči /. atentati na vlake, kratkim ki* je v ek.spre.Miem .«ku. ki je priš»'l i/. Avstrije, pri Sevnici raz|Hx*i! v nekem vagonu l*»klen»>ki stroj. Eksplozija je razdejala vagon in ubila tri i>otnike. fziued katerih je bil eden Slove-uec in dva Avstrijca. Oblasti ko odredile, da zanaprej tujih vagonov ne boa lep?o bodočnost najrajši pri Aaza-rc-ih. Moraui še pripomniti, da ti tudi veliko upajo z raznimi tožbami, ki jih je bilo lani. kot "itam, nekaj čez 0000. "ožijo se navadno v.a vsako ma-I. mnogokrat z namenom »hjesti nasprotnika, ^'aso-dno poročajo, koliko se je oni mesec izdalo za razne takse v kolkih in segajo 11 leta v milijone-. Kjer so otroški in nagrade advoka--i tudi ne delajo zastonj. • tožba se suče radi meja, so tožbe radi žaljenja časti torej ljudje že manj po-> na svojo čast. Te prekli-nieje Miedo menda največ de-... Kazni zem'je lakomniki se •i lotevajo nevednih in manj dnili sosedov, s katerimi so i. Pogosto pa nalete na od-ikega Amerikanca. na kate-mvediiost se znašli jo. češ, da >.» toliko in toliko letih ničesar . ve. kaj hc le o mejah, kako da m» stale tedaj. ko so oni £e kot otroci okrog njili hodili. Ameri-kanee ljubi svojo zemljo, ker radi nje se je vrnil na>zaj. in zna tudi nastopiti. kadar je (witrebno in ve. da je on na pravem. Dostikrat se dogodi, da sosedje ali njegovi mejaši dovede jo na tu<»ate prič. ki '"dokazujejo" kako je bilo pred tolikimi in tolikimi leti. Amerika-nec vztraja, d« kakor iv mapi. tako tudi mora bit i tam. Priče so pa danes sp'oh proti vsakemu, kdor ni tako radodaren, da hi jim za pijačo dajal in posojeval. druira-<"e pa ga gledajo kakor bi se živel z njih denarjem. "GLAS NARODA" zopet pošiljamo ▼ domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorod* nike ali prijatelje, to lahko stori« Naročnina za stari kraj stane $7. V Italijo lista ne po- »•i • til jamo* Precej "nepotrebnih tožba, tako pri mejah in drugače, .pa naprav-Ija časopisje, ki priobeuje razne "Pravne nasvete" in s tem ljudi nekako polakomni po tožbah, ko bero te "nasvete" in se raivnajo po njih. Predpust je minil kakor navadno z razhajanjem in pijančevanjem tako na deželi še bolj pa v mestih. Xi se poznalo, da «»mo v krizi že tretje ali četrto leto. V predpust-ni inetež so se vrgli tako revni kot bogati, oboji so krokali in popivali do zadnjega dne in še na ]>e-pelnieo. Najbolj glasni so pa še tisti, ki pravijo, da nimajo. In dana rja. Zadnje dni so bile uvedene nekatere nove davščine, ki jih ljudstvo ne odobrava. Pa dežela ali država mora seči po nečem, če ho-če da vzdrži to in 0110. posebno |>a red v državi. Xi jim zameriti, če tu in tam raao pritisnejo na vijak. Kaj pa po drugih državah, pred vsem v Italiji, ko domaVa že ni nič tvojega. Poprej je bilo lahko. ko je država prejemala repa-racije in tudi tedaj ni bilo brez davkov. Tesar pa mnogi dane.s nočejo vedeti, dlvala sedanji vladi, ki s svojo .]>olitiko zna obdržati mir in red v državi. Pozdrav od Ameriškega strica. Little Palls. N. Y. V tukajinjem mestu smo letos zelo na slabem stališču, posebno glede finančnih razmer. Prerokovali so nam že. da poj-| de mesto 11a kant ali bankrot, to-j da do danes se ie to ni zgodilo in je upati, -da kc tudi v bodoče ne bo. Mraza smo imeli več kot dovolj, tako da je sleherni dan pri katerem kaj zamrznilo. še celo glavne vodne cevi ko po večjih krajih čisto zamrznile, tako da so mestni delavci imeli čez glavo dela. Vse to seiv-eda ne bo os t a 10 brez posledic, kajti poznalo kc bo .zopet pri mestnih davkih meseca maja. Tukaj nas je še precejšno število brezposelnih. Seveda se dan za dnem tolažimo, da bo kmalu bolje, toda vedno le pri starem ostane. J^ri tukajšnjih eivilnih delih so jih tudi že dosti odslovili, dragim, ki so še zaposleni, so pa tznižali plaee. kajti v blagajni že primanjkuje denarja. Od vet strani se sliši, da se z dotičnim denarjem ni ravnalo pravično, kar je tudi verjetno. Uvedli so sedaj preiskavo, in bo bodočnost pokazala, da li je kaj resnice na stvari ali ne. Ako bodo mogli kateremu kaj dokazati je pa drugo vprašanje, kajti dandanes je do.«*: izhodov iz takih zagat. Xa zdravstvenem polju se tudi ne moremo preveč postavljati, kajti umrlo je že leto« precej ljudi v tem mestu, med njimi tudi že trije Slovenci. Družinam izrekam obilo soža-Ija. Dva tukaj dobro poznana Slovenca se nahajata že v bolnišnici. Žel Lmo jima. da kmalu okrevata. Pohvaliti moram pa tukajšnje otroke slovenskih sta riše v, ker so se tako tzavzeli, da se hočejo naučiti materinega jezika pod vodstvom tukaj dobro poznanega rojaka Franka Dobnika. kateremu gre vsa čast. da se je zavzel za tako težko delo. Želeti je, da se uresniči ideja glede igre Mladeniškega društva v bližnji bodočnosti. T>a nam pa postni čas le ne bo predolg, je sklenil tukajšnji Slovenski Dom, Inc. pripraviti veselico s pojedino, in sicer v soboto zvečer 24. marca. Začetek ob 8. uri. Vstopnina za odrasle 5he. za otroke do 14. leta pa 25e. Da pa ne bo predolgočasno, bo pa že preskrbela tukajšnja orkestra. Pijače bo tudi dovolj, samo vrag je. ker je žep xmiraj prazen. Vabljeni ste vsi Slovenci od bli-"ii in daleč, da. nas obiščete ta večer, ker gotovo ne bo nikomur žal. kdorkoli se bo udeležil te prireditve. Toraj, tia svidenje omenjeni večer v dvorani na 86 Danube St. K sklepu pozdravljam vse znance in prijatelje po širni Ameriki in Canadi! Frank Masle. Cover dale, Pa. I>o»igo se že nisem nič oglasil v Olas Naroda, pa naj danes povem, da še živimo tisti, ki še nismo umrli. Tu na Co verda lu premogovnik št. 8, last Pittsburgh Terminal Coal Corp.. obratuje .1 dni 11a teden, po praivilniku -M) ur. Da smo vsi v rovu za to delo tudi plačani 1H> pravilniku, bi še šlo. ampak premogar-nakladač je malokdo tako srečen, da prejme plačo po tem pravilniku. Oni, ki imajo^redno dnevno delo "day-work" aH so plačani na dan, že dobe $4.60 kar pravilnik zahteva, a ni tako z drugimi, ki so plačani od tone premoga, kar ga nalože. In teh delaveov je v vsakem premogovniku, vsaj v tej okolici 00 Pre.nogovuik, ki je v takem stanju, kakor je ta naš štv. 8. dosc-daj sploh nič ne sliši o plačilnem "pravilniku", pač sliši 'le ono. kar se imenuje "delovni prisilnik". če ima£ tu delo in želiš, da rineš skozi to krizo brez pomoči relifne liste iz dnuva v dan, meseca v mesec, si prisiljen, da delaš in garaš na žive in mrtve, pa boš komaj napravil polovico one plače. $4.60. ki jo naan pravilnik priznava 1 .Te ravno tako. kot je bilo iv času. ko se je kričalo, da so majner-ji plačani po $7.50 na dan. Trgovci so kc vsi po tistem ravnali in so v majnerju videli ".sedem i 11 poldola rja moža" na dani V resnici je vedno bilo devetdeset odstotkov inajnerjev, ki so kc -šteli srečnim, če jim pridejo Siliti po 4 dolarje na dan. Po $7.50 na dan so prejemali le tiste stroke delavci v rovu. kjer se danes plača za isto delo $4.60. To so navadno delavci, lci ne pokažejo pri delu najmanjše potne kaplje na obrazu ali drugod, pa vendar vedo kolikor .zaslužijo na dan. Nasprotno pa pog:ejnio onih 90 odstotkov majnerjen*. ki so p\ačani- od tone premoga, kakšni ko: od znoja mokri ko žabe v luži; delo in delo. niti prigrizka, ki ga nese seboj v rov. nuna časa pojesti, vodo popije na hitro — pa zopet v delo. mrtvo de'o. tako mrtvo delo kot Tutankamen — pa moraš ga opraviti, če hočeš, da iztrgaš iz kanmatega zemeljskega ogrodja 2000 funtov preanoga. za katerega ti milostno plačajo lastniki teh zakladov — 52 centov! Dokler bo ohstoja!: v premogov ni industriji kontraktni sistem, toliko časa ni misliti na nobeno možno regulacijo majnerjevega zaslužka. Zavoženo je vse skupaj, in če se hoče premogovno industrijo spraviti na pravi pošteni 111 pravični tir. je edino zdravilo, ki bi pomagal o to, da federalna vlada prevzame v svojo posest do zadnjega vxe premogoive. bitoiuminozne in antracitne. A" sistemu,kot smo zdaj. nas ne reši sužnosti ne T'. M. of A. ne X. M. V. in ne Progresivci. niti ne še pol ducata drugih majnerskih unij. čeprav bi se kateri izmed teh organizacij posrečilo spraviti do zadnjega vse majnerje pod svoje okrilje. J>okler bodo naravna bogastva rude iv zemlji v oblasti privatnega kapitala, tako dolgo ni upanja na izboljšanje standarda delavnega ljudstva in sploh večine prebivalstva širne Amerike.--- Za vse industrije in stroke v Ameriki imaano že vse mogoče oranibiike. Jaz predlagam, da se napravi še pravilnik za vreme. Vse kar je prav. Xaprimer v Pratiki Voditelj avstrij. fašistov v Nemci i i li s svojim do 5 eevfjev debelim ledom! Potsdrav naročnikom in čitate-teljem 01 as Naroda. Zgagi pa čisto nič. ga preveč lomi — radi Marjane! Marko Rupnik. Aurora. Minn. Priloženo vam polljein dva dolarja za list. Tukaj je še vedno prava sibirska zima. Sveti Matija se je poslovil, pa ni bil nič prijel za sekiro. Najbrž se ni upal. ali kaj. Led je še tv-edno 3i> pak-ev debel. Dc'avske razmere so take kakor j drugod. Mestni očetje ti dajo le toliko, da gladu ne lunrješ. Da bi *i ostalo kaj za obleko ali za pijačo. pa niti 111 iti ni. Tukaj je mala naselbina, pa so v nji tri gostilne, žganjarn pa nič koliko. l*redpustom je bilo bolj malo porok, ena med njimi pa popolnoma tiha. Zvečer pride ženin domov in pravi: — Kam bomo pa nosteljo djali. Poročil sesn se. — Za božjo voljo — vzklikne mati. saj še za na.s ni 'prostora 1 T "parne* da se bodo razmere kmalu izboljšale. Vsi nestrpno pričakujemo pomladi. Ko bo vse v pel en ju lu nvetju. se bom pa zopet oglasil. Pozdrav 1 Naročnik. Iz Jugoslavije. Nenavaden pojav pri reki Zrmanji Pegasti leg ar v Sremu Te dni je v strugi reke Zrmanje. se je iz z vodo okrog 20 11a- rovič, Martince. I>obrince, Kuz-fielbin. zmanjkalo vode. Poleti to min, .Sviloš in Košut, prenašalci ne bi bilo čudno, sedaj v zimskem epidemije pa so kakor zatrjujejo času pa je ta pojaiva prebivalstvo zdravniki cigani, ki so legar zane-silno presenetila. Zrmanja se je sli iz Bosne tudi v sremsko vas posušila v svoji glavni strugi, in Grk. Najbližji zdravnik za ta veli-sicer od vasi Otona proti Mokrem ko vas je S km daleč in ko so ga polju in dalje do 4Crmenika. Src- naposled poklicali, je ugotovil sko liačelstvo v Kninu se je brzo- največ primerov epidemije v ci-javno obrnilo 11a bansko upravo ganskem taborišču. Pred odredbo Split, ki je takoj odposlala svo- karantene pa so se cigani razpr-jega ludrotehničnega strokov 11 ja- šili na vse strani ter ra-znesli neka. Strokovnjak se je že vrnil ter varno bolezen. raz'ožil vzroke nenavadnega pojava. V prehudi zimi se je namreč okrog izvira nakopičilo toliko ledu. da je vodna kapaciteta postala tako majhna da je gornji del struge vso votlo popil in da v glavno strugo naenkrat ni prišlo več vode. Kakor pripovedujejo -itari »prebivalci, je Zrmanja že •Mikrat usahnila sredi zime pred 30 leti. Na spomlad bo treba strugo pregledati in najbrže tudi poglobiti. Varaždi-n&ki Tarzan. Theodore Habicht, ki je pravočasno pobegnil v Nemčijo ter daje odtam avstrijskim fašistom svoja navodila. llllllllllll^ll^lHllillllllliil^Jl^llllllllillllllll^M stoji črno 11a beleui. da se zima prične 21. decembra ob tej in tej uri in minuti. Tu smo jo že imeli nekaj dni pred sv. Martinom, ter od takrat drži z malo izjemo kar naprej. Kdor rojakov je stiskal po sv. Martinu, se pritožuje, da mu ni radi zime in mraiza zavrelo jaz sem pa nekaj stisnil že prej. mi je pa ravno v času. ko bi imel pretočiti, vse skupaj zamrznilo! Zdaj v marcu stare lune je najboljši čas za vino pretočiti, pa imam že to staro navado, da v marcu rad pretakam le tisto, česar v prejšnjih enajstih mesecih nisem mogel. Letos se mi je pa popo'noma ]>ohudivilo ivse to delo. Odkar delamo po Niri. je tudi fiobota naš prosti dan. Zadnjo soboto prem v brlog, kjer .sem imel tisto grozdjevo župco spravljeno. 7. namenom, da bom pretočil, ker je bilo ravno pravo vreme za tako delo. Obrnem pipo — nie — obrnem drtTgam — nič. — Obračam na vse strani, vedno z istim uspehom. (iot««vo j«» samo pipa radi te neznanske zime zamrznila, ker ni niti kapljice iz nje. Podstavini v.diko skledo ter izbi jem pipo. misleč, da bo udrlo a*ino iz soda ko hmlournik, pa nič — niti za mačjo solzo ga ni bilo1. Kaj h«H"-eš. zmrznjeno je bilo. pa je! V edino in najboljšo tolažbo mi je to. da ni nič čudnega, če mi skozi to dolgo zimo .zmrzne kak sod v kleti, saj sta zmrznili še reki Alleghany in Monongaliella ter skupno potem še Ohio. Moj sod ne bo napravil nikomur nič škode in nič poplave, če se kdaj otaja. Monongaliella in Alleghany reki bosta pa še to po-m'ad marsikoga iz spanja spravi- PALAČA SOVJETOV ROCKEFELLER Z1V1 V STEKLENI SOBI Znani milijarder John D. Rockefeller. ki se trudi, da bi dočakal 100 let. je nedavno obolel. Napovedali so uiu že smrt. toda Rockefeller se uspešno zdravi. Živi v stekleni sobi. Stene in strop so zgrajeni po zakonih Therniosove stekle-11 ice: med dvojno steno iz stekla kroži stalno topel zrak. Poleg tega razsvetljuje sobo močna svetloba. V kratkem začno graditi v Moskvi novo razkolno palačo, eno največjih poslopij, kak jih ima svet. Vlada je razpisala natečaj za idejne osnutke, izmed katerih je izbrala osnutek arhitekta Borisa Jofaua. Palača bo visoka o-krog 375 m. na »vrhu bo pa stal o-gromen Leninov kip. V pogovo-1111 z novinarji sta avtorja osnutka palače sovjetov prof. Ilelfreich ■ in arhitekt .Tofan izjav i'a. da bo j pasi op je »visoko 415 111. Oe bo to • res, dobi Rusija največje poslopje i na svetu. iDoslej je bi-! največje I poslopje na svetu znani newyor-ški nebotičnik Empire Building visok 407 111, d očim je Eifflov stolp v Parizu visok samo 300 m. Tudi obseg palače sovjetov bo zelo velik. Ptvsebna pozornost bo posvečena figurirani okrasitvi poslopja. V pojedinih nadstropjih bo stalo 18 skulptur. ki so projektirane kot spomeniki delavstvu vseh glavnih držav siveta. K okrasitvi palače bodo mnogo pripomo- g'a tudi mozaična in keramična dela ruskih umetnikov. ! ki jo prinašajo velikanske leče na Zagrebški listi poročajo o sen-|>trehj. i> zbirajo svetlobo iu toplo-I zaciji. ki se j«-.začela v Varaždinu to solnea in jo izžarevajo v sobo. 1 in končala v Postojni. Natakarski' j vajenec ir varaždinskem hotelu j v " i "Novak" Josip <'eh je v prostih j ,iu-ah silno mnogo prebiral pusto-J . lovne spise o potovanjih drznili i raziskovalcev in epizodah globe-' troterjev. Svoje romantično čtivo ! 1 je izpopolni še z gledanjem pusto-, lovskih filmov in lepega dne je v njem dozorela drzna misel, da še on poskusi robinzonado v žarki Afriki in na daljnih samotnih o- SLOVITE GROBNICE V MEHIKI Mehikanski arheolog!, lci so pred dvema Jet rna odkrili grobnico številka 7 na Monte Albanum, so zdaj odprli grobnico št. 40.~Ze v ! tokih TLVga oceana. Tega svoje- pITl našli dragocenost ga sklepa ni nikomur zaupal, ra. J hajne vrednosti. Dragocenosti groh-■een svojemu dnevniku'. V ta dnev-inie0 *tev 40 I)a prekašajo prve. ,nik je zapisal, da je čitajoč knji-10robnica ima "b,iko celi(M>- v "H 'ge in gledajoč filme prišel do pre- so našii !)olf" drugih človeških o-prieanja da je človek najsrečnejši! tudi okostje človeka, ki je l.ll med divjimi živalmi v pragozdu jetl! 111 stegnjen. Preiskava je lio-in da se je zarasli tega odločil od-, ?na'a- <'a je bil ta človek kmalu po iti v src.» vroče Afrike. Njegov j sv"j' sm: ti I,ok°l,an- Urobnica je sklep je postal neomajen, ko" je j v pobarvana rdeče. videl v kinu film 'Tarzan, gospo-j koIi »»rliča je stalo pet krasnih žar dar pragozda". Ko je prišel iz ki- v Zillk°tekičnem >Iogu. Vsaka žara BAR V CERKVENI ZCRADBI Kakor pororajo angleški l:sti. nameravajo v najstarejši 111 najlepši angleški eerkvS. v Westmin-sterski opatiji, otvoriti bar. Sevetla ne bo obujati! londonskega nočnega življenja, ker je z;r-m šljen povsem prakt čno in ni določen javnosti, temveč izrečno samo ljudem, ki so stalno zaposleni v opatiji. T11 prihajajo v poštev predvsem učitelji, učenci in stre-žaji šole. ki je priključena »riatiji. Baru je namenjena tako zvana "jeruzalemska s«ba". ena najlepših v opatiji in znamenita že žeto. ker je v njih izdihnil kralj Henrik IV. na domov, je takoj pripravil svo-io prtljago in zapisal v dnevnik ima oblik > dolgonosnega boga za-pofekov. (»h sencih je okrasek iz l EMLJEVIDI besede: UZ Bogom Evropa, grem l^rcsja. V grobnici >o n.dalje nri-v Afriko". Svoj prihranjeni okra"evati. je na do1 go in široko episal svoje velike načrte, mlsfleč. da ga bodo vsi železničarji zato še pohvalili in mu želeli srečno rajžo. Toda železničarji <0 ga kar brž postavili nazaj v Jugoslavijo in čeir dva dni ie bil spet v Varaždinu. kjer je (bi'o sanj končno vel javno in ne-| ip-ektieno konec. Gospodarja je mladi pustolovec zaprosil za o-proTčenje. rekoč. e jim je posrečilo naj-to truplo v nekem p'aninskem prepad it. Vsi irnaki kažejo, da je bil grob razkopan. mrlič pa vržen v r>r-r»art uradi starega sovraštva. Vi v'ada med Vidojevčani in pre-Hvr.lci sosednje vasi Jabučevo. Obe rasi se že dolga leta praivda-ta haš zArndi paznikov na Kru-' ko ve m brdu. kjer so Vidojeviča-ni pokopali svojega sovaščana. Oblasti sedaj preiskujejo, kdo je bil osebno udeležen pri starem sovraštvu, ki se je tako grdo zneslo nad mrličem. STENSKI ZEMLJEVIDI SLOVENIJE \"a mučnem impirju c i»l«t-iieiihni jiregihl ............ POKRAJNI ROČNI ZEMLJEVIDI: Dravska lianoviiia........... IJubljansKe in mariborske oblasti .................... Pohorje. KozjaU............. CANADA JlfBtfUŽENIH DRŽAV J*o 40 VELIKI ....... MALI ......... NOVA EVROPA .40 ..15 .00 ZEMLJEVIDI POSAMEZNIH DRŽAV: Alabama. Arkansas. Arizona, Colorado, Kansas, Kmlurky, 'Tennessee. Oklahoma, Indiana, .Montana, Missippi, IVashine- Ion, Wyoming .............2ft * * Illinois. Pennsylvania. Minne-* sola, Michigan, Wisconsin, West Virginia, Ohio, New York, Virginia ............. Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini. Money Order ali poštne znamke po 1 ali I renta Če pošljete rotovino. reki rajte pismo. €i KNJIGARNA GLAS NARODA" 216 W. 18 Street New York, N. Y. GLAS MAR O D A" mmm THE LABGE8T SLOVENE DAILY in U. S. A. Važno za potovanje. Kdor je namenjen potovali v ttari kraj ali dobiti koga od tam, je potrebno, da je poučen v t*teh stvareh. Vsled nas* -dolgoletne ukninje Vam tu moremo dati najboljša pojasnila in tudi vsa potrebno preskrbetit da je potovanja udobno »" hitro, '/.ato se sat/pno obrnite na nas za vsa pojasnita. Hi preskrbimo vse, bodih pro in je ta povratna dovoljenja, potne liste, vizeje in sploh v*e, kar je ea potovanja potrebno v najhitrejšem času, m kar je (/lavno, ea najmanjše ntroške. Nedriavljani naj nr. od Likajo do zadnjega trenutka, ker prodno se dotri iz Washingtona povratno dovoljenje, RE-ENTRY PERU IT, trpi najmanj en mesec. Ptiite tnrej takoj ta brezplačna navodila in bj no t ovijamo Vam, da boste por eni in udobno potovali. SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU 216 West 18th Street New York. N. Y. Povesti in Romani Agitator (Kersnik) br«£. .--.__________St Andrej liefer ................................. Beneftka vedeievalka ...................JtS Beigrajski biser ...............................35 Beli mecesen ...................................40 Brie n*fi. mali Junak..................,6t Boiičoo darevi _______________________________35 Božja pot na Bledo ..........................20 Božja pol na fouarni tori —............ Cankar: Grešnik Lcnard, broS. ...............7® Mimo življenja ...........................80 Moje življenje ..........................95 Romantične duSe ---------------------68 Balkansko-Turski* vojska ...............-80 I talka n sii ^ rojaka, s slikami .........23 Boj in zmaga, povest ~.......................tO Blagajna Velikega vojvode .............Bil Burska vojttka ..................................49 Beat in dnevnik ...................................60 Čarovnica .........................................JE5 Cvetina Boro g rajska .......................45 Cvetke ............................................JS5 Čebelica ................................................25 Črtice iz življenja na kmetih ........Ja Drohur, in razne povesti — Spisal UilOoAki .............-.........60 llekle Eliza ............................-.........4« Dalmatinske povesti —......................35 Dolga roka .............................................50 Do Ohrida in Kitolja ..........-............70 Doli z orožjem ...................................50 Dve sliki: —• Njiva; Starka ........(Meško) ......................................60 Devica Orleanska ...............................50 Duliovni bo i .................................-50 Dedek je pravil; Marinka In fckra- teljrkf ...........................................4« Elizabeta ..................-........................35 Fabijola ali cekev v Katakombah.....45 Fran Barou Trenk.................................35 Filozofska zgodila ...............................60 Fra Diavolo .......................................,.50 Ooispodariea sveta ...................~........48 Gostilne v stari Ljobljani ................60 Grška Mytologija---------------------------1.— Gusarji ........................... ....................75 Gusar v oblakih ............................„...80 Hadži Maral (Tolstoj) ................„40 Hektorjev mei ...................................50 Hedvika ...........-........_........................40 Hudi časi. Blage duše, veseloigra .75 Helena (Kmetova) .......,...................40 Hado Brezdno (1L i».) ______________.35 Homorske. (irutoske in Satire , vezano ........................................80 broSlrano......................................60 Izlet g. Broužka ..............................1.20 Izbrani spisi dr. II. Dolenca -...........60 Is tajnosti prirode ___________________________58 Is modernega sveta, trdo vez.....1.60 Izbrani spisi dr. Ivan Mencinger: 2 zvezka ________________________________1.58 Igračke, broširano ».............................88 Igralee ______~_______________________J______-..75 Jagnje-----------------------------------------JO Janko in Metka (za otroke) ____________38 Jernat Zmagovat, Med plazovi _______.50 Jutri (Sfrng) trdo vez ...______________.75 broS.___________________________________60 Jurčičevi spisi: % Popolna Izdaja vseh 10 zvezkov. lepo vezanih ............................18«-— 6. zvezek: Dr. Zeber — Tngomer broširano ________-......, • .75 Juan IM serija I Povesti ls Španskega življenja_____________________M Kako se sem jaz tikal (Alešovec) I. zvezek ---------------.68 Kako sem se jaz likal (Alešovec) 11. it.__________88 Kake sem se las likal (Ale6ovec< III. sveaek_______68 Korejska brata, povest ia mlsljonov v Koreji----------------------J8 Knraa osveta ......—---------------------30 Kmečki punt (Šenoa i ________________________88 Kuhinja pri kraljica gosji oožiel Kaj se je Markam sanjalo ___________25 Kazaki_________________________________.88 Križev pot patra Kupljenika____.70 Kaj se je izmislil dr. Oks________.45 Levstikovi shrani spisi _____________J6 I. z v. Pesmi; Ode in elegije; Sonet je; R »mame, balade In legende; Tolmač (lie* »tik ______78 5. sv. SIBia Levstika in njegovo kritike in polemike _____________78 ljubljansko slike, HiSnl lastnik. Trgovec, KiipMjakl stražnik. Uradnik, Jezični doktor. Uostli-fit&ir. Klepetuljo, Na taks res, Duhovnik, Itd. _________________„88 Knjigarna "Glas Naroda" V SLOVENIC PUBLISHING COMPANY ... 216 Wet J 8th Stre«. New York kralj boris v parizu ! _ _ I * ' ■ • ** t N;» povrotku iz H rublja. kjer j l-"1 udeležil imgreba belgijskega ' kralja Albert;«. se jt* ustavil v Pn- J rizu boig;«rsk: kralj liork S ko!;>-* Ivors je odšel takoj v Elizejsko p. lačo, kjer je hit sprejet z vsemi slo- j vesnwtmi. k: gredo državnemu po- j glavarju. Predsednik republike Le. j brun fra je najprkreitejae pozdravil ter pa povedel v tako zvani b>-li salon, kjer sta ostala. oba držav-1 11a poglavarja skoraj eelo uro v intimnem ra^eovoru. Iz Elizejske pa-1 I a (V se je kralj Iloris v spremstvu 1 dodeljenega mu ordonančnega of i j eirja odp.*ljal v aunanje uiinistr-l stvo. kjer se je sestal z ministrskim { predsednikom Barthoujeni. Razsr»-! vor bolgarskega kralja / obema vodilnima francoskima državnikoma je trajal nad dve tiri. V političnih krofih pripisujejo tem sestankom i 11 razgovorom veliko politično važnost zlasti z ozi-rem na dogedke. ki so so v zadnjem »"•asu odi« t ali na Balkanu in v j Srednji K v rop j, v zvezi s s'klenitvi- ] jo balkanskega pakla. Zunanji mi- i II ister Barthou je nato sprejel ino-r-emske novinarje, ki se silno za \ nima I i za ta sestanek ter jim izjavil: "Naravno je. da so se razgovori z Nj. Vel. kraljem Borisoot nanašali v prvi vrsti na Balkan ia . na probleme Srednje Evrope v zvezi z avstrijskim vprašanjem. (jlavno pozornost smo seveda »».►--sv«'fili baikanskemii paktu, ki j* i nedavno p«»dpicd< !njt'. Ialik.» pa v^ak <*a> pri-;>i. i*reprii"an sem. da i>»> v te »si " - ' 1 "*«-ri! svoje in tudi tu. ! .'ak. /-• MM"-; ,kraf v «lrujrih pr:«»- j jvi^icšt Nj. \Vi. kralja Borisa :,-1 i-' Z«'J.' /. '/..tuj.' ! I.t ;!«an^:v dr/iV iti namduv. 'irat t ■ r■ i; s,: }»t!"• * i<>_ bi ■>.-• • j.r.'i,', itiiT'i !m niti ne " /,I: . .... kajti P -T4»pnc, j Žailj ' .}'» lUiKtjjn '•vi-.t iJjš<* i i rrajn ,iš.>, kaknr prisiljena .laiif-tut i;am !;■!•;!•;,> /•• "i" «I '.!"T\<». .?;, v-aiia v I».i!^rar»ji ;m kra' j. k"; ima v -v..jih žibili i Jtnifi fram-osko kri. Ta kralj je nil id. moder in hraber t<*r prija-| teljsko razjto:o%«*n do Franci je." Iz izjave zuuanjega mitiistra sklepajo v političnih in diplomat-' Poziv! Izdajanje lista je ▼ zvezi z velikimi stroški. Uno 1 go jih je, ki so radi ala bih razmer tako prizadeti, da so nas naprosili, --—-- da jih počakamo, sato naj pa oni, katerim je mpgoce, poravnajo naročnino točno. 1 ———- Upnva "O. H." : barva obraza m zdravje j " Videti ste slabi" ali "Barva J vam je zdrava'\ to reki. ki jih J slišimo vsak dan iz ust ljudi, reki, ! ki geniju samo kot površne nyodn»» . banalnosti k dnufaeniim impovo-J rmu. j Lajik. ki nihta noi^ene medicinske i izknšnje. izbira talcoie izi'uze jh> svojem zelo <»>eUni*m občutku, ki vplivajo nanj razne viianje okol-išeien. kakor drža človeka, o katerem je govor, razsvetljava itd. La-!jik bo tedaj neredko popolnoma { napačno presojal .stanje sočloveka, j Samo zdravnik, ki hna veliko prak-|so. bo lahko |k> vnanjem videzu z j večjo sigumoKtjo ocenil zdravstva • no .stanje nekega človeka. Zdrav-'nik ix>zna tudi vse l>olje vzroke, ki dajejo človeškemu obraizu različno bar\-o. Popclimma krivo je naziranje. da kažejo rdeča lica zdravega človeka, hhsia pa bolnega. Strokovnjak dobro ve. da so prhnrtri zelo težkih j bolnikov, n. pr. jetičnikov na piju-!«"»ih v nekem določenem stadiju, ki ' kažejo na videz zdrava, rožnata lica. Po drugi strani so drugače Jzdravk morda le nekaj preolbwat-Ijivi ljudje, ki kaj hitro spremenijo barvo svojega obc.-aza, od rožnate v bledo, iz blede spet. v rožnato itd., ne da bi imelo to najmanj- ' se zveze /. njihovim y.<\raVstveniin stanjem. Takšne •!5f>re,membe temeljijo pač rade tudi 11a povwun psi-hičnih momentih. jivJ, veselju, presenečenju itd. in nimajo nobenega opravka* ;* organskimi vzroki, najmanj pa kakšn«> boleznijo. Tudi ua športnikih, ki so uetlvoanno j zdrav tip. oparuj.-mo jn> težkih brv , ji!i dohn-eno bledot-o obraza, 3<> tulierkulozii, malarija, .rak. naletimo n. pr. prečesto uu ■neko posebno rjavkasto barvo o-j h raza. Pri ljudeji. ki trpijo na je-s j trih. je ta barva nekoliko temnej-iša z. rnrmenkast itn i «Kltenki. 1'zrazi-! to rumene obraze dobimo pre 1- • vsean pri bolnikih na žolču. Pri teh se tudi očesna belina -pobarva o- ičitno rumeno. ^If^lrikaste ustnice 1 in obrabe kažejo na bolezni srca in diha!, posebno izrazito modrikasto barvo imajo takšni ljudje v akutnih primerih — pomislimo 11 h pri-irter na astmatike in podobne, bolnike med napadi dušenja. JSphrii so "nenaravne" barve obraza; vsaj pri helokožeih še naj-siguruejši v na nji rua^ raznih bo-lezati. a tudi tu je treba holezeo ugotoviti še po drngih enakih in metodah, urc-den je možna defini-ti\~na sodba. Kazni načini prehrane in podobne vnauje okoliščine dado človeku namreč tudi lahko nenaravno barvo, pri t«*m je pa Jahko ziilrav kakor »riba v vo - n^nl jiv in ne-t •' ■ 1 ■ X !:ij j - ti- .'-vi! prof. J. FU-her - t-.111« -j . .v,.jih hv.im. f» v. •' 111. ■ •»1 ra .'KoViaijii, »lu .V 1 " na !» j s i.": hem >- iiil. <>111 -'s. 1. M ,a! ri i1 1» H .1 V '/.' n -* i • /. . v fl » ' t -or. hm •. ........ K -.*!. • • io i■ k • . y.!i*K.fjjVo »loka- '- ' '■ ■ ■ • t.; • j.- k. :hi*)i » ' / it rastlowki klorofii > ' i' lil' !• i: u. Njegova ugo-f v" v aia po i eg strokovnega ke-: ''•■! -:a titdi \el:.t fi' -zof^k »-bioto- • -<' p« men. - ij - Ia je doka«^ enrttio- življenj,kih pojav«.v pri raMlin-""fvu in živalstvu. Znanost bo zdaj smatrala kri in rastlinski mk r:i dve ob! ki ene in i.ste prvine, ki je značilna zn ves ortranski .sv««t PfC ALBERT I-PIC DUP0NT I lielgij ^ki listi prinašajo zanimivo 'g.«lb«», ki karakterizira značaj rajnkega Alberta I.. belgij-»kegi kralja. -Mod vsemi planinci je bil AlU^rt prvi znan radi .svoje drznosti nuni planinskimi turami. Ka*l je nahajal v Savojske Alpe. kjer mi bilo vrha. da bi ga ne bil pre,plez::'. V" fhainr.iiixu sklenili, da v tčiist be!^:j>!; »:*aija imenuje;.« nek nov vrh. I.; - . -.1 ...'\r:!i "A! bert I." T., .i • . - o... in Al • ;r lilanea. K • krn : /ve.N >:a 1 s • j.« tak- j , : v iam.ur .. : 1 ta h; s n_:"!< !:.! sv : vil:. Kriki r . . : a vadi. je r • i i v.-; " -j- t" i") n s;..<'!Hs? \ ;t. \" I., t *Iti > ' .i" ja\ • Mr. Dup.-n . Nari>'-i! -] j- dri i..a v.'.j;»il N't;«I«"ti 11 j* iia tliie je • -i Z.iu- .-a.; ' •> ' j«vil v.■ 11..! . ::>t -mil ;e kr j naročil, naj ;■ •!.'• n i»-.»r ■. «.• kralj j > j.' mivui. j«;-.i. Ko jt- prists no. vrh, je v prašal vodnika, naj mu ' pokaže Pi,- ALi:.-rt I. V odnik mu je razkazal v se vrhove i 1 a jih ini •-»oval drugega za drugim, le Piea Alberta I. ni pokazal. Kralj j.- bil z-: nekoliko nevoljen Kj je končno vprašal \odnika. kako .-.e imenuje vrb, ki jim je si al čisto nasproti in .ki gn vodnik ni pokazal. Tedaj je i vodnik -pov^c-m mimo dejal: "A, ; tegale inisiite, tega bomo od danes naprej iimcuovali Pie Dupont.... ' NAROBE - STRELA Najnovejša raziskovanja so do-gnala, da se človeako oko moti, ko i domneva. Ia je videlo blisk v trenutku. ko trešči. 1'čenjaki namrev danes ugotavljajo, da človeško oko ; vidi električno izpraznitev v na-I sprotni MJieri, to je od »»ndje pro--j ti nebu. Dr. Boys, nekdanji pred-isednik londonske Ph\>-ieal Society j je s posebnim fotografskim apara: tom posnel >trelo. oziroma blisk. Ta ima obliko nekaj metrov dolge svetlobne pušice, ki ima razmeroma »najbnn hitrost, to je hitrost ene tri deset i ne svetlobne hitrosti. Kljub temu je oko ne ojiazi. Takoj ko se pojavi ta svetlobna pušica, siedi ■ nasprotni tr.»sk i blisk) od zemlje proti oblaku, ki pa je povsem drugačne vrste. Ta blisk se }K)jaVi tudi večkrat. ^^Hiislgl IGRE rtcneibl trgov««. Igrokas T 3. OeJanJ M j Oran de Itergetae. Berlina komedij« v petlb ilejanjlb. Trdo ve- ■aoo--------------1.7« j Rdela, drama v 4. dej._________ ff • morja, 5. dej...........tt Lokalna Itleinin, S. kj«. Smrt M .rijr lletiir, ^lar*>in ««tr».!» ................3$ ■ 14 m.o|»U\ Hi. floitjan, Jtina^Ua Mliru, ...T......jt( ! J.». miofil«1 TurKi t»r»d Hunajrm. 1'abjn'a tn N« /a ................._..........JM' i 20 KfHifie. S«. J'Ia leta. trda vez ............................70 broširana ...„..................................58 Na Indijskih ntukib .............................5(1 Naši ljudje............................................4(1 Nekaj iz ruske zgodovina ...................35 Na krvavih poljanah. Trpljenje in strahota z bojnih pohodov MvSSe- t:a slovenskega j«.lka ....................1.50 Ob 50 letnici l)r. Janeza E. Kreka ...25 Onkraj pragozda...............................,.8fl ] Odkritje Amerike, trdo vezano .........60 mehko vemea ..............................50 I Prapreeanore zgodbe ...........................S5 J Tasli in zanki .....................................2."] j Pater Kajetan....................................1.— I PingvinsUi otok ...................................C€ ! Povest o sedmih obešenih .................50 Pravica hladiva ...................................5C P-ibirki ir Roža (Albrecht) .............23 Pariški zlatar .......................................33 Prihaja?, povest .................................60 »ožigalee...............................................23 , Povesti, pesmi v prov.l (Uamlelnire) trdo vpzano .................................1.— Po strani klobuk .................................50 Plat Si ona .............................................48 Pri stri cd .............................................60 Prst božji ............................................3€ Patria, povest iz ir^ke junaške dobo ..................................................M i Prva ljubezen ...................................50 Po gorah in dolinah ...........................80 Pol litra vipavra .................................68 Poslcduji Mehikaucc ...........................KO Pravljice H. Majar .............................31 Predlržani, Prešern io drugI svetniki v gramofonu .........................23 j Prigodbe tebelice Maje. trda vez 1__ ; Ptice selivke, trda vez.........................75 ! Pred nevihto ......................................35 ! Popotniki ........................................„...«8 i Poznava Boga ________________________________30 Pirhi ......................................................30 Povodenj . —.......—.....................S« Praški judek ......................................^23 Prisega Horonskega glavarja .........30 Pravljice in pripovedke (Košntnik) 1. zvezek ....................................4fl 2. zvezek ..................................„41 Prvič med Indijanci ............................31 Preganjanje indijanskih misjonar- jev-------------------------------------------- Robinzon .......................................M Robinzon Crusoe..................................M Revolucija na Portugalskem ...........31 Rdefi in liela vrtnica, povest ........30 Rde*a megla .......................................?(] Rdeča kokarda ...................................1.25 Seržant Diavolo. vez. 1.6€ Slovenski šaljivec ...............................4C Slovenski Robinzon, trd. vez..............75 Stric Tomova koča ........................51 Sueški invalid.................................„„35 Skozi širno Indijo ............................5C Sanjska knjigs, mala .......................fi(j Sanjska knjiga, velika _______________.90 Sanjska knjiga, (Arabska) ________1.5C Spomini Jugoslovanskega dobro- voljca, 11114—1918 .....................1A1 Sredozimd. trd. vez. ........................6C brnS. .......................................41 Stranote vojne _________________________________ Štiri smrti. 4. zv. .............................J5 Smrt pred hiše __________________________«r [ Stanley v Afriki ...............................JM Spomin znanega potovalca..........1.5f Stritarjeva Anthologija, broff .......,.8( Sist« Seoto, |*>vest iz Ahrm-ev........3 J Sin medvedjega lovca, Potopisni roman ......................................... .student naj bo. V. zv. ...................33 f Sveta Noiburtra ........................... Spisje, male povesti ......................... Stezosledec....................................... Šopek Samotarhe .............................33 Sveta 110Č ........................................ ' Svetlobe in arnce ............................1.20 j Slike (Meškoi ............................ . Spake, humoreska, tnin v«...........i*} j SHAKESPEAROVA DELA: j .Marhhft. into vez...............................jmj 1 broširano .................................... ; Olhelo ............................................... j Sen |£:'esnc nofi .......................... , Slovenci pisatelji II. /».: , j Potresna po\e*d, Moravske sll-J ke. Vojvoda IVro i Perica. Črtice .................................................2.3® j Tigrovi zobje ....................................J,— [ Tik zu iroitlo .................................^..7« {Tatif, (lievki, trd. vez..................... fri indijanske povesti .......................30 j Tunel, s<»\ re.iui:ri ............................1.20 j Trenutki oddiha ................................5« j Turki pred Dunajem ......................... j Tri legeude o razpelu, trd. vez.....65 j Tisoč in ena noč: I. zvezek .................................1.?® II. zvezek..............................1.40 III. zvezek.................................. 1 3 KNJIGE SKt PAJ ................3.73 Tisoč in ena noč (Kape) vez. mala izdaja .......................1._ i , Lgrabljeni milijonar ................ 1S.0 [ V krempljih inkvizicije ..................1.30 V rolistvu *.ilstic-ič> ........................J.25 j V gorskem zakotju .............................35 . i V oMopnjuku okrog sveta: i 1- -in .......-.................................90 li. del .............................................90 O i! A SKT71MJ ..........................l.iJli i Veliki inkvizitor............................ 1.— Vera (AVa 1 do va), D roš.......35 i Vojska 11» Balkanu, s slikami .........23 1 Vrtnar, (Itahmdrannth Tagore), trdo vezano .73 broširano .....-.................................(;g Volk spokornik in dru^e povesti....!.— trdo vezano ...........-....................1.25 Vojni, mir ali poganstvo, 1. *v......S3 V piistiv je šla, III. zv. ....................33 Valentin Vodnika izbrani spisi .....30 1 Vodnik svojemu narodu ...................25 j Vodnikova pratika 1. 1927 ...............58 ! Vodnikova pratika I. 1928 ............„...30 Vodniki in preporok: .......................60 j Zmisel smrli ................................_...66 j Zadnje dnevi nesrečnega kralja ......66 1 Z=» kruhom, [mvest ........................... • Zadnja kmečka vojska ................75 1 Zadnja pravila, vez...............„„........70 i Zmaj iz Bosne .............................—....70 j Življenje slov. trpina, i/.hranl spisi AleSovee, 3. zv. skupaj .......„...1^0 j Zlatokopi ______________________________________28 < Ženini naše Koprnele ......................45 j Zmote in konec gdč. Pavle .............43 ! Zbirka narodnih pripovedk: I. del ..........—.......................4i II. del _______________________________4« Znamenje ftlirlh (Doyle) __________ja Zgodovinske anekdote ........................31 Z ognjem in mečem ........ ............3.— Zločin in kazen: I. In II. zvezt-k ....................!._» 1 Zgodbe Napoleonovega bazarja ........60 vezana .....................................80 Zgodbe zdravnika Mnznika____________.70 Zlati pantar __________________________34 ZltIKliA SLOVENSKIH PO\rESTI L iv. Vojnomir aH poganstvo ..„^...33 2. zv. Hudo brezdno .........................33 3. z v. Vesele povesti ......................35 4. zv. Povesti in slike _________________33 5. zv. Student naj bo. — Nri vsak- danji k rob ___________________Jf SPISI ZA MLADINO ! __ (GANGL) 1 3. zv. trdo vezano. Vsebuje 12 po-i ve*t i .............................................jg ! 4. zv. trdo vezano. Vsebuje S. pove«! .................................................JH) • P. xv. trdo vezano. Vinski brat ........50 j C. zv.' tnlu vezano. Visebuje 11) po- 1 vesti ................................ OSTANKI LETALA IlDVJTUlMVI «»*»«»»n STAVliSH - VOHUN Zadnje dni v poueeiiih |«iri- , \kUi kroyriii luuo^o govori o tem. d.i so francoski varnostni oitrani odkrili veliko vohunsko orsrantzaeij >. ki ju je finaiLsiral pokojni .\iek->ander Stavij>ki in ki je bila v te<- j 11 ili zvezah z njegovim poslovnim; delovanjem v Franciji in na Jla-! djar^kem. Ti triasovi s<» 11 ».šli od-: t nev tudi v del« Francoskega, iš-«ka. kjer naštevajo kot sumljivi •>- , tebi in oi?nntki pokojnega Štavij-kejra igralko Mariano Kupfer i 1 mano «le»lališko igralko na pa •:-1 iketn odru " Einipre" ^Madžarsko, itit«» (ieoryr. Posebnn nini«go -. rlasnesra Aleksandra Stavijskejr 1 lmino viile!i pozueji«. Za zilaj lia.s i zanima \ prvi \r>'i. kaj je s 157 1 milijoni frankov, ki jih je Stav .i-ski izpliti-.-il \ i-ekili. in kam jc iginilo družili milijonov, ki jih j je Stavijski pobral lažnimi «*!, 1 veznieaiiii kreditnesra /avuda !>:.-j vtmnske ..h,"in.-. Ljuba v ne avair-itiire I\!t«* (Jei-rsre 1 ti njeni tajni --Tanki /. neko pr»»l»Jeiuati'-ii:> i t _ "GLAS NARODA" 9 * v &KUW- * «v v NEW YORK, FRIDAY. KTARCH IS. 1934 THE LARGEST SLOVENE DAILY in D. S. ML PETER IBBETSON DVE SIROTI Spisal A. D. ENNEBY PETER ZGAGA: .KO SO AGENTJE PRODAJALI GRADOVE V OBLAKIH. . . Pred leti s<* je bila pojavila v NV\v York it prava epidemija u prodajo delnic. Agenti so skl.ceva.i shode iti kar po sli od u kolektali, za priboljw k so pa Se rojake (»o hi-ah ob.ralT, da je bilo sproti za room, za board in holadrt. Atfentje ><> imeli namazane jeziki1. Govoriti so gnali ko da bi človek rožice sadil. Vsepovsod so bili prijazno sprejeti in dobro j>ostre- Želli. Ej. kako jih So. danes kolnejo dra-ii rojaki. j Prodajali so delnice za vsako- j vrstne stvari: za kisi« zelje, za' porh^nt, za kare in najraznovrs;-nejš' izdelke najnovejšega modela. (J ispodje agenti v> tlali dar je kupil baksu cigar j a pet dola jev ter .se praznično obleke!. P >-val?;l je tudi par svojih prijateljev da bodo priča, kako bo spočeto lu ak bo raslo njegovo bogastvo. Ko je udarila ura devet, j»* vsto-j) I agent. Xe >am. Šofer je hil / njim. - Oii. — je rekel. — te ceste so i iko temperamentno slabe, da sem io al taksi najeti. Pa 'nima šofer č^nča z:t dolarjev. Ali ima nio-• kd > izmed vas, guspodje. pet dolarjev ? V ti tem h pn je h:lo pet peta-koy na ni zi. Vsakdo je hotel ustr*-či dobrot Ij i vem u gos;>odu agentu. Šofer je hil plačan, in tedaj je pričela Ta ha v a. Agent je bil študiran človek ter je študirano govoril: — Tak torej, dober večer. Sko-ro n:sem utegni I priti. Press nt n;* 7. leve. Ker sem pa ta zvef-er eks-kluzi\"«o vam namenil, sem s«* vse- 1 eno rdločil. Sicer bi in«* absolutno ne bilo. — Ta pa tako govori, — je poni slila pridna gn lodinja v kuhinj , —kakor gospod fajmoSter pred oltarjem. Strašilo je lepo. toda muhi zastopno. In agent je klobasa!: — Eminentno vprašanje Reda-' njega časa je. kaj bomo jedli. Ker mi kulinarični duh razodeva, da so' že ttohani piščanci v seziji. ne morem reč! drugega kakor dvigniti ra"-o ter vzklikniti: — Bog živi vse SI vi1 ne pod streho hiše ene! — Zivio! Živin! — so v.si navdušeno zaploskali. A*? nt je pa nadaljeval: — Dra-g moj prijatelj, ker sem s tem svojim eksklnaivnim obiskom hla-govolil osrečiti vašo hišo, vam dam J 1 li *o fulmiiiantiio prednost, d i ; v nt ponudim par eksaktnih delnic : recipročne veljave, ki se bodo ku!-muii tivno < hrestovalf- n« borzi in na »teck. i' Jtl^m^Mmem C E N A KERNOVEGA BERILA JE ZNI2ANA An gleško-slovensko Berilo I VGMSTI SLOVENK READER vriVF S A M O $2 N*r»č(i< qa prt — KNJIGARNI GLAS NARODA 21« WEST 18tb STREET ' i MRW YORK CITY — Ta j »a, ta — je šepetala go-i podinja — ta pa zna. — Takemu človek res lahko zaupa denar. — In je začela iskati v nogavicah dva j K) petdeset, katera je imela spravljena za hude čase. 1 n agent je govoril: — Xaše podjetje .se bo obrestovalo efektivno in defektivno. Kakor veste sta dve borzi: efektivna in defekt i vn a. — Seveda vemo. seveda vemo, — so mu možnkarsko potrdili. — Xa defekt i vni borzi bo dosegla kuim.uacija svoj višek sredi prihodnjega tedna. — Tak. Janez, daj no, da ne bo prepozno. — se je oglasila gospodinja iz kuhinje. — Petsto jih je v kostmi v šaleki. sto jih imam pa iaz tukaj, če bo kaj premalo. — Iz Ivuhinje s in slišal rajski gla-> naše dobre gospe — je pripomnil: — Ne zavedate se 1'ascinaeije svojih ljubkih zenic. Ko je gospodinja v kuhinji to slišala, st* je ko j j»ogledala v ogledalo in skušala zaslediti lase i na -. cijo, n kateri je agent tako prwpri-.'vaino g vori . Pa je ža! videla le stmo set«*. Agent j* pa ueeno dalje krasil: — Prijate i moji i]r:ilti. :»atr •. • ? t zem in mc'atiholija mi n v ,cta. u:t.: nadaljujem s *vi.' sla list vojn d. :>ie vol ■ ■*. i !at*viiega \ ir.t sen v*, do! ri ti Mit« >■ :Tx i •■"koč !j,i i j Mil kat't'* lahko z i nese. To že ni ■'• i i. to je /,«• « kskluzivne^t •*. V s eiitcga mi do\< >1'.: Lira t dvignem čašo ter napij**m .i'nemil gospodarju, tako z et'.•.-»:.•-kak r tudi z estetičnega stališča. Žvio 1 Tako je govoril, kajti v no je bilo močno, agent pa učen in študiran, da le malo takih. I! 'šn.t go podinja je vsa zadiv->na p .sluštla \ kuhinji. ' — Oh. škoda, da nimam hčere, — je'naenkrat ;*y.dihn la. Ko so prišli piščanci na ni i/.), o bili že vsi precej okajeni. R ij: k! namreč, ne piščanci. Agent je pa kvasil in kvasil. — Primerno je tudi, da --e v t.t -•nicpolnem trenutJni) spomnimo ia»' zasužnjene domovine ter ji sku-amo l ekstravagantno dobrovlei-uostjo pomagati. Toda človek je samemu s«'bi najbližji. — Sent pre allegro — pravi stari rimski pregovor. do.'-int pravi grški pregovor: — Pa lita tolaboranta' Gospodinja .-e je kar tresla, kajti lake učenosti ni še sjišala n:ko!i. Zmpi-i j** vzdibnila in . pobožno zamrmrala : — Oh, škoda, <.la nisem letlik.... Kupčija je bila kmalu sklcujc.ua. Agent je imel delnice že napisane ter je povedal, da se mu je to zdelo potrebno, da se naš uarod tu»di v ekonomskem uogledu razvija — Prvo leto ne bo nikakih dividend, — je dostavil. — da pride podjetje na finančno ugodno blestel nas.ov naše no'.c kompan:,;c. Kdor bo- e kako dlmrniško mesto, naj : ' edaj potrudi, kajti d: utrl i-ueu : mt geče ž/ pre x-zno. lit tako j" I);' i/v- :; v v, odar i> '-:» a. ' žena ' y:i . r>dri- • ' • , !iate- ' • > i tiri- - >:ega -Hrcirt / t * ti iiiillt.^ ' 1 au >nr.-ter •• j.; da podjetje. : » na .. ;>«.;d-lagi. ne more propadi. ji.^de bankrotizem ni v mojem leksikonu in tudi vi morate gledati, da je v v a em ne bo. Ker je bil,,pa že nekoliko trd. se ;,e malo opotekel in sunil s komolcu m steklenico, da ,-e je žlahtna tekoe.na pol la po belem prtu. Malo je v pe t prestregel, malo polizal s s\ o jim dolgim jezikom toda na prtu je še vedno ostala velika črna packa. Ke:- je bil velik kavalir, je takoj bjavd : — To nezgodo moram pa takoj :aporitrati naši hišni gosjiodinji. In sta]»il je v kuhinjo rekoč: — G">spa, na raport sem prišel. Rila je v veliki zadregi. — Je, \este. — jP rekla. — boste že oprostili, pri nas ni vse ta-o kot po finih stanovanjih. Hišii je že stara in ni n>č nobel. Prav žal mi je. toda iti boste morali na dv rišee, tretja vrata na levo. Tam nad ajvbakso je ključek.... I J1U . 'I Kočijažu je bil<» uanoeeno ustaviti na vn-| j^alu yzke ulice. -Častnik je bil s -stražnikoma izstopil že malo prej in je čakal spoštljivo pri vrateili ^rofove kočije. Mimoidoči so spoznali policijskega ravnatelja in so ga pozdravljali. Na vogalu vilice, nekaj korakov od hiše, kamor so hoteli vdreti policisti, je Froehard-j ka beračila, držeč jnod roko slepo Luizo. ( In slepa sirota .je prepevala svojo otožno j pesem, da bi omehčala srca mimoidočih. { Kar je postala stara beraeiea iieniirna, kajti v bližini je zaslišala ime policijskega ravnatelja. Brž je potegnila Luizo na drugo Stran, mrmrajor: — Kaj neki išče tu? In v k>va po usmrčenem zločincu jo je brž ixlkurila. Luiza jo je komaj dohajala. Sirota iii vedela, kaj pomeni ta naglica, in neprestano je pela. .. i Kmalu s«* je njen glas izgubil v daljavi. Policijski ravnatelj je s častnikom in stra-• žniknma vilrl v ltišo. N** da l»i koga vpraša-( jih"-o v r-eirt > nadstr ipji«. | — I' « ■ ■■ 11 u j«'. — jr dejal U5<»1* in j>nkazal; ; a: i\\[ ! K-ii; «>bic«'. i';"';'1 '>i! |ii ki luko h; odprl vrata. < Yi^t- I • -1 * . - r ■ '5 i: ■■ :'?:il;a so ».s ah z;f-la |. } i' ■ i • •• »j l r< !*;>, j t !>iana pre-l ra- ; ' -'(T: • \ 1 i: ; _ v • . , .... .;.: - . s ; 1 '•*« *1 «•<-(- lit'Vit ni i IT. > planiti za^lj»izJ»\ č*ije glas se jel , • • i.: . • . ' ; : ' : • MMa k vratom. i ■ • ' ' ■ *X< '.-i 1 • . . ■ .7 . - . •■'• s ; n !> • •• "i -v ' ui-^u. ! ro- !'• V;' |;1Sih; . ... . . j I ' ■ . t • * > t i t A i 1 . ; : 1 .ii:tt«-Jo? kiij j '.i . j j i . ' - 111 '; 1 11 • ; i tu žil. \ u<«'>i!i ji jc >o vimIo » zv«--I nel grofičin klic: **Mo.j mož." Iti mislila je. f de Li-liiere-i z na meni »m izsiliti tnl nje obljubo, da so ne bo nikoli več sestala z Rogerom, da ga b«» poziibihi, »bi pobegne v tujino, da ne boj večna nevarnost za mir vitezove rodbine. j — Izustite me iz sobe! — je vzkliknila, j In poskusila je priti do vrat. — Nikar me ne zadržujte, lepo vas pro-! sini, — je prosila. * i Ta čas se je pa Luizin glas vedno bolj izgubljal v vlaljavi. Henrika je bila vsa iz.sebe. Prestrašeno in proseče je iztegovala roke proti grofici in šepetala, kot da bi jo smela slišati samo iona: , — O, za božjo voljo vas prosim, gospa, prosite še vi, naj nama dovolijo oditi!... zavoljo žrtve, ki jo doprinašam, usmilite se me!... Oas hiti, gospa... Lep<»že moj!... odda-' Ijuje se. .. /'a Iiožjo voljo vas prosim, usnr*-' lite se iii'. U.-li-ite lue, giispi»d... ("slišitv i m ! .. i.-fiši-ie me, -ic-*r / >pet izgubim ■ IZ!.U 'iii! z;i »T-111 ».. .. Ni - ? > «- i 11 < > i;- d'isi'ii. .. (ila-i ji je zamrl v uf ii i:•.e ;!a je orSiii-.*;» r.-kc proti grofu.; • j j puščale. j . • :"•" •» i •: „l"dal. ? * i r \ d j tT Voi 1 iv l^i i-i" i. • ■ t > >Vt» . (•;' V(':i w ! 1 • • -;>. miiii •: post .-1 ,e ne- \ ' ••;>1' .. N - vj »j-, ' -j'' ie pi'ived'o gr- i , « ion •!(!;:■ r i». j N •■• i >•• j i ..i,ova i']»i'i, obenem ' i ;; si v ■ \ < - 41a v njeuovem srni S ubosum- • i .jed. neizprosen., srd i I se je obrnil j i k častniku, rekoč: j — Odvedite to dekle v Salpetriero! ■ i j Henrika se je opotekla. In obrnjena h gro* fu je vzkliknila: — V Salpetriero!... Mene... mene!... Kaj sem pa storila i Toda spomin na Luizo, ki jo je znova izgubljala, je odvrnil njene misli od preteče nevarnosti. — O, kaj za to, gospod!... Aretirajo j me... zapro me... ubijejo me, če bodo lio-j teli, toda... ko jo zopet zagledam... ko jo J rešim... kp jo rešim! j Častnik in stražnika so se spogledovali, 'Ubogo dekle se jim je smililo. Ali je grof opazil njihove sočutne poglede i Najbrž, kajti dejal je hladno: — Vbogajte! Straža je stopila k Henriki. Dekle je prestrašeno odskočilo. Vsa iz sebe se je sirota zatekla h grofici. Diana se ni mogla več premagovati. Pozabljajoč, da je tudi nji veljal veljal srditi grofov pogled, je hotela planiti La svojo hčerko na ulico. Držeč Henrik o za roko, je stopila k stra-da bi odšla iz sobe. — O, vsaj mene pustite!— je vzkliknila. 1'n Iii ^r 1 »le Uniercs i«» je energično zn- < iiv.a 1. j __ Ostani!.-, - ;»;'.! — j,- zaklical z drhte-* *nn g!a.-'»:>!. — iti p. ivc.;te mi. k a.j je vas pri-i ve.'io : ' bana .r?- •.'!;•. ;• !••• !a .n ko-na j ilržala . it Uo;i, ■ : !. a J (-* S i ! 11; 5 i a ! : V« ■ 1 : \ 1 :U. !*e- ; ko : — i : : • -' 1 .. '! 11 ■ ; e vam . . . ; H ;." >]ir :ll . . Vit Mr . UK1 o; jOIS1 '< .uliti. .. pustile t;! o ;!»': «••-. • m i:.. . . . . je ■ n-t !?!. <• n ; :ii» iii čutila je. kako ji uhaj;i njena tajna. < r e ji^ srcejil Dianin pogled s pogledom uboge : Henrike, ki jo je gledala z izrazom nepapi-j sne groze. t In ta pogled ji je govoril o Luizi... j O Luizi, ki bo morala še živeti strašno življenje tujim ljudem prepuščene slepe sirote. In Tedaj je podleglo Dianino srce sočutju in materinski ljubezni. Ni več videla pred seboj moža, ki naj bi bil čuvar pravice. Slišala je samo Luizin glas, ki je zvenel tako otožno, da se ji je krčilo srce. Ta glas ji jo opisoval trpljenje nesrečnega otroka, pripovedoval ji je o nevarnosti, ki mu je pretila.. Kaj se zgodi karkoli, naj potem tudi umre, svoji nesrečni hčerki je hotela pomagati.. . Znova je poskusila }>riri do vrat. Toda grof de Linieres je stopil pred njo in z drhtečim glasom ponovil svoje vprašanje: — O kom hočete govoriti, gospa {. .. No. odgovorite, odgovorite vendar. (Dalje prihodnjič.) J Ljubiteljem ■ ( leposlovja 1! ( t \ J! ^ Cenik knji« vsebuje mnogo t- ; f( p«h romanov slovenskih i™ tu ' / jih pisateljev. Prrr;iej*e cenik . ); in v njem boste knjigo, .jj v*s bo zanimala; Cene so zelu fV) zmerne, ougarna | "Glas Naroda" KRATKA DNEVNA ZGODBA i it • Hvl PRENOVLJEN KAPITOL V VIRGINI ti Edward Johnson 'V soboto ho.lo i/, ^le ropolitau Opein Iionse v \.-v. \> r;u iir^u-.'-eastiiii Deeii! T \ ■ . . i-n "Pet r lic- > ' . . , po v:••• !:-.r . s- ;.-..! -iu.it • Lllrkv >:: ■ .J • i- . j. " ■ • i lika (..:!<;.,;• «*. .• • kili* ;i!» j ■ !.: i: v .zailllj« lil rlt.ill. i' - -I. » (ilopa!" r i • . -■> , \ ] . .. 11 j<>. L:1. • ; o X - . ... < •i.-:- t.,- j v -n ' •'•» ' • ■ -irn .1.1 -W. M. I ? . M ' ■ . I . \ < K : . I\' ■ * t! ■ •.; ■ , i , a lil: .'-..• . i '. -•11 r • k.-mili:). . . . ;• J.-1 s-" n svoji M \ . Pozneje j . j »rt' -;i ;it -i.- :• k• >t ljubko vojvoiliiijo 3Iiirv. Tiuli o-iiči -]»ointii, ;,i \ nii-lih ]>r<- /ivljjiUi I. pe r.ise svoje 1'ane nilii- S. Nekoe s,- pa njejrov reditelj iz-p<»zabi in se zavile hvaliti pred njim. da je pravzaprav on nje •rov oee. Peter jra v .prepiru udari ri s palico in ^a usmrti. Obsodijo jra na clexinrtno jeeo. Mine dolgih trideset let. Peter umira v ječi. V smrtnem boju mi mu prikaže ^Ta ry. A' njenem objemu .^opet preživi ease pred tridesetimi leti. Xa pe.-led ju združi smrt. Radio^Kislušalci bodo imeli ve lik užitek, če bodo pazljivo pofclu-ša1! v odmorih ra^la^a opere. 0 lavno ])artijo bo ne' E.hv-iri .Tobn^on : viouro Marv bo pela I^il ereeia Bori, vlogo eolonela lbbet sona pa La^vrenee Tibbett. Polej njih bodo nastopili: Leon Rothier Tna Ronrskava. Anjrelo Rada Lours d'Anarelo. Oiorda.no Paltri nieri. Pbrarie AVePrs. pnpravilo oko. rebU in utri»nt-u:h j-I^jmu'. če se dulirii vJrunrtc r. |IOI{ "aiii-Fx- pt-ll«*r in i'tirvj • t < flanrii ■ • bvt-^o. Za Ihj'j hu-J'- i i";.in- K*|HfI!rr < ■ r i-: iv•..:. .t.! t.e IMiuaga. l';ii.. - " i . i i , ii- rajoč. .Vajjlv k,.- yr !j .le- 1'ri vs>fU — ia 7(-c | S.; 5-,'jti.i iuia Sidro v;ir-'vfr,o I 1 Ji| l^^fy^ssa i r - «» * 7 *» • ? L- v • - • .t- • I • J V iv - s. v ? It lo. Ve . . • : . i - * " _ 1 ^ "i- • fi! : ii, . ; I u hoj!« ■ . j »J, i.j- p,» Ako r; ..n «i 5t;o. cj. i/ Ulejo. morate |it;udi; KNJIGARNA 'GLAS naroda' 216 West 181 h Slrrei. Ne«r York. N. V • ~^ i, Zgoovin.^ka zboimiea Wiiliamshu^g je bila pred kratkim prenovljena. Stroški so znašali dvanajst milijonov dolarjev. Pred krat- 1 kini se je vrši a v nji prva seja državne zakonodaje. 2 ^AU STE ŽE NAROČILI SLO VENSKO-AM ERIK ANSKI KOLEDAR ZA 1934? - STAi& 50 CENTOV. - NAROČITE GA ŠE DANES m 9 »GLAS RilOOr EEW YOPK, F2IDAY. MARCH 1C. 1934 *_THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. NJEN CZ3QCD VODNI ROMAN 12 2IYUENJA CD O CD O ZA "BUS NARODA" PRIREDIL: I. H. O :t4 Lii jokajoče ot-i .še ertkrat pogledajo njo, te lepe. ljubezaijiw oi-i. ki iso ji toliko v kradle. O, k.iko ji je zavidala, »'ettuli -*e je morala ločiti od njegra. ki ga je ljubila. Saj jo je ljubil Henrik, kateremu ni bilo para. _Vep<»piMia bolečina stiska njeno >ree. Z ekne se v mehki .sedež, izmučen«, ter kol v krču .stiska zobe. » - Kri»ta! l>rajra Kr»ia: To zveni v njenih ufc.sili. kak«-r je »»n ivjrovoril. Ijubcznji- tohiiai-e : — .l»na£ka boli. drag?a Kri-ta ! Z«-p<-i vidhno'. Z A Bogom! O. to bo morita vedno jxis'uUiti in v . dno bo videla pred >el»oj dekle 7 objokanimi očmi. S moj« brftzupno ljube ni jo se je borila Ivot s .sovražnikom. K >rrei .m- je njma mati zatopila v branje ."a.so-j i.vu. t>d.i je bi a zadovoljna, da je .ni pogledala. T daj pa Henrik zopet pride v oddtyk in (Vda mu / mrtvimi. ]• raznimi očmi pogleda -v obvar. <>p&ziJa je. da -e je tudi llenrik ho-ril x IxiU-Ktiutui ol-čirtki. Tedaj na j.. Ueurik po«?', da in -e prt straši. Cediu bledi ia pre

e globoko na*\yii \ M*dež. Rad bi jo bi! Izurile vpr«\r. toda m« tii cpal ki r je videj. da ^ /elo inuli. da bi i stala mkna. Ma vi. Ai ~eri ž njim. Ali ni vide a, da njena liči 1rpi/ Tako vnra^uje Henrik. Da. njegova oboževana srjroriia je imela kake bolet" i ne, to je videl. to je Čutil in nt vede!, kaj jo muči la ako bi ji mo«: I pome ga t i. — /.!i ite se težko ločili otl jterjina. senor Rom? — vpraša senora. Xa pol odsotnega dulio v.slt'd CVdincga oLna'.anja odgovori: — Xa T'erlinu moje H*oe is* visi. .-pet krčevito Misne jobe. Henrik ne more /držati in gledati njenega tihega trplje rja — Ali vem naj diMti kolin.->ke vode. storita? Ceda v-e o«\pre oči. Toda s!Ui. kako velika skrb 'H njo zveni iz n,;e|pcvili be>ed. Ali je vendar zr.p-t postal "P'wen na drugega JUciveka .' Sevedr. vh: je bi /a to plačan, da s Srb i za n.io in njAr"» mater. — Xe, hvala. — mu ref-e. ne la bi odprla oei. Ali te boli L-'ava. Ceda? — jo vpraša mati in postane pozorna na n:-en bledi obraz. — Da. merna. kar naenkrtit me je priee' i boleti »rlava. Prosim, pusti nte ne\aj ea*a v miru, tako bo glavobol najhitrejše minil. Tak«, jo p"-lita v miru in (Vila je imela ■'•« o!j ča^-i, da je premagovala v svojem Ki-en divjo bhlesl. vedela, d« llenrik ni odvr-uU

mni. da je bi'a Ceda že neka i dni bleda'in ti-lia -r- d-., /■• o,lkar -o bili v Berlinu. Menda ni tu'a'a kaka Iwdi-zen r njenih udih? Ceda nieo«:ir slmHa o njegovi veliki, .s\rbi in nemiru. ePtu-ll opazila, da je jflcila! z veliko skrbjo. Xaj >anio niis'i. rbi ima t !i>ne bolt-eiiie. samo da ne lu. (»pazil, da trpi zaradi njega. Z v-enti mi'.'mi -e tmdi. d;i « vtai*e mirna. T«»«la v r«>[Mitanje in Irdj anjt knles je vedno *!i>ala nežni ijlas: — Jiuiaka bodi. dra- Kri-t. 1 Z'pet .<•• tvidimo! Z Itogom!. Kdaj — kdaj jo bo zopet videl in kje? 1're.l nj niini očmi je še reditu Malo objokano dekle. Prav na-t;unr-no je vide a lep» Kristine poteze. Da. to je bi! ljubeznjiv obrnr-«'-ek. Xie čudno, da je ljubil to bil tud' v.g.* znanstvenikov, ki tlelijn nji^r«« «• ntiaore. Zd\j podaja svoje življenjsko delo v k uiennveljavni obliki. I Warren j.« ng*vt«»vij že k.u v"s.. K' šolee e«idn:t. nepri '-ak«>vano. nedvouinn v|:<"nost izrodil \ eh treh najbolj kulturnih in uaj-ta.ej",Ji jugoameriškiti narodov: Aztekov , j.Mek,:ki. Majev v Srednji Ameriki i in Inkov v l*eruju. Njih h^gende enako j>r.|)i>vedujej.i .. "iH^lem 1» •j-u". k i je [»ris'-l \ Amerik., iz j V 'hodile de>.. e onstran Atlantide. X;ri»;>i in slike vedno enako pouj-stij«'j.» zunanjost ln-leira l«>ga. I m •! je l«!« d irl r.iz. iihju .'-mo brud->. z.i-knvljeii ie.-. vrne žive o«'-i in !;•>-dias?e erne ias.*. X:i glavi je vedno u<-ii main okroglo kapico, ki je ni nik<»!i odln/. I. Indijanska izioeila popisitjej .. da je naučil beli l»- g rdeeekožet* /idat i hiše- in (talače. prii»r.v!ja*i iz irline in -nšiti ni • ijieu lonec. Prinesel jim je različne tehniške skrivnosti ju utem ■-ijii vei*tvo •* v pravi podulir. ki j » jii.so poprej piiznali. * * 1'oteni j«- ..l jš«-i v svojo V;di'e ho še p.»-. vrnil ler d'» konea sveta \iailal n d | Indijanci. Obljubil je tudi. da 1*. 1 fioslal >voje Din ke ali vnuke za i ^'uv'-aj. da bo zadržan sam. Iz t:>g ima pri rrzuili narod:b i razi!" na imena. Acteki so mu rekli J' K veča J k otl j*za M j je je bil "Ku-jkuljkhan" in za Inke "Vitakoha (A vs- ;»o-! raz:to glave. Sleherni opazovalec Ije videl, tla so p red h e !i nekdanji jindijan-ki slikarji t.pieiiega Žida v starosti med 50—1>0 leti. krker I i Ji srečamo na v -akem koraku v jnevvv-orški židovski četrti. In v«-u dar ne sre-'amo nikjer liusl rdeče-jkože slir-nih potez niti zdaj. t rej i nikakor niso nioirlc biti domač.- \ j prazgodovinski Anuriki j.rcd Ko-! In mitom. Tako je d« .sj«*l Warren d.» j zakijučka. »Ia je moral dospeti v ' Ameriko k«-T prvi Evropee. -pred ! :t(MKi leti ali 2.VWI let pre,| Koltllli In m nepoznan 7.W. Xajbrz se je r .š.l s katerekoli |H'iie-r**č<*ne feiii-jčanske ladji', ki je morala dospe'i 1 j do ustja Amazouke. Waren navaja Tudi veliko šrev iH verskih ohredno-sii. ki so bili pri Inkih in Majiii i jako .»Ii«"ni e nim pri l./raelcih. ipre-!den je d t;velo njih verstvo pog! j' itev in pm-airod pod vd kinu i preroki. Ko so dospeli Spanci i Ameriko, so našli ue^irernenjcu •verski in s« eiaini ustroj, kakor «»• ,ga je hi I ohlik«»\at "beli hi 'ki in Maji .so eel o imeli izrazit' 1/ do\>ki koledar. juhilei«ka leta in '.♦Irugo. l,itvikatere zakonske do j ločbc in razredne ustanove donijo 'kakt»r prevod Stare zaveze. Zgodovinarji si> vedno imenovali državo i Inkov ** najstarejšo «ni na .Nliki . • naši l v Južni Afriki dcinaiit. ki je po (velikosti četrti na »»vetu. -looker u« je prodal Sir Krne-s?rv l »ppenlieinieru za štirislotisoč »Jolarjev. Sr,..i; j,- .I.tnkerj.-\ .-»in. ki drži v lokah d« :sar za prodani deniant. naraijo . a niso iin-ir i ra ziozi 11 u r s! -ne nepr.eako\ aiio urejene državnosti. Po i.-li i dkr t j Lit je Ko!uuibo- .t slava precej ot» nnn-'a. brzine v vsemirju Kram. -»ki ;tv niru-ui K clangon je poročal par Aki Akademiji t-nosti o novih nu'ritvah hr'.in v v-* j oljliOttki jih je i* , ršil po jm-ebnein post p kil. Tako je ihgu«!. Ii se sstem Rimske ceste, ki i pripada tudi naše ■» ončje. giblje v p: < »toruini / brzino 1G50 km na ckumlo. Proti 300,000 km, ki j h opravi svetloba na >-»kumlo, je videti '<> malo. {.»da za materialu.! telesa j * takšna br/.'na izredna. Smo pri drugih "otipih ve-oljnosti*". kakr-š""U j«i naša Kinrsk i ce-.ta. so «>;»a-zovaJi pod ibne in eeio še vei-je brzine. Se manjše so lnv.ine. s katerimi se g?bljej i jMi-sauiezne "stalnice" \ otokih vesoljiiusti. Te brzine je silno Težko do.' čiti. ker so t«* zw-zde nas taku oddaljene, da je <>-j.azi'i -premembo v njihovi im d-'e* ' jni le«;i VečilUHll i šele po - let j ill. IV i t -m j - tr"'ia upi si ev.; ti >mer gilianja. Ce se preuihta zv-«-z la preen:» na i irOti nam. 1» m -njeno iribanj • -eveda ia/j.' d.>«_rn.t-n.-<* » če -e prt mik i p«:.ševno ni' od V tem prim«-ru ve da nj • i!:i brzina določiti po p< -. di -peivtri;sk :,i«.m. Zvcttla z najhitrej-ini Ia tnim gibanjem \ vesoljstvn je maj h u t zvezdica '. s iz.v- z. lju SI karj .i »o ji dali ime-" llr/.otrkai-Oddaljena je od na> tako, da se v im-Sem >1 det j u za naše oko premakne konrij za p«»!ovie » un-vi-ii:' širine ' oziroin na sovedue zvez.! «. V re.-n .•i pa hrzi ta nebesni tekač skozi pro . toruiiio z >gr< mno h tro^tjo 41K> km na sc.iun h>. Dru';c ivezd«* .:» ua"e i>!;.i na nebu oreinakiicjo š ■ manj naprej i nazaj. Za pr-' mnoge nuni nj ini j, treba stoh'tij V JUGOSLAVIJO Preko Havr« na "hitre,ji ekspresnem parnikl PARIS 17. M.\nr.\ T. .1 ort!»t — A/H'hi 1LE DE FRANCE! L'L Mtr.,1 — //. Aft tu CHAMPLAIN 't. .!/»/*/ \ njihovi hgi. Večii.a zvezd m* p re m ka z manjšo bruno neg i 41 Ml km na sekundo. Tak . plove kr j;».-ki S lis .>kt./i ve ■-o!j-tv > a prav«. **p.»:žj.. hitr..>:-i> 17 km na sekundo. Xaše som-e je ut^koliko hitrejše: premeri nam reč 2 » km na »rkumlo. Sm,»r. v ka «er.. ieri. j.- ozvezdje Ilerkula. b! ->v 'tIa veza Ve-jra \ tem «»zve-zdju «. lal! na svojem prostoru bi .1 » nas • s. :kv tin, «•:., šele jto uni«>-.-' "•'•ij.ii. T« «ia \'t*ira -e pr •-..i ki «••,, !a tudi >ama «»d iul^.. ivali r eno, pa im j ► vse /\ .. ! • naš -a v:«. sistema p . • - Ia iio i.rz.iue š- brzino lli.".|) ;:i!i- J'- kupna v v mu sistemu K' m .i - ee-!e katero .»mer gr ■ i • iri'an., •. i-žiro ma k iin stremi naš svetovni <•(• k. ni p čn«i ruano. iL^ SHIPPING NEWS • ^ 17. marca: rana v lUvrt Oi.iilr ili Savoia v il.-nuk Zt. marca: rh(arM v l*lt«-rl.r>urj I N-nty< lihuitl v Iluiiil.urs 2-1. marca: II*- 1v Krame v Havre 23. maren: Viiihlialtaii v llavr*> ilaiitl.uri; v lluml.urc 23. marca: 0|>iH|.u v Clifrbour« 31. marca: I'-rnnrii v Itrrm^r. V-.'. i.\ \ Cfll.iU i. aprila: I'Itatliplani v II.i vre 4. aprila: | i«..-i t iUtlUn v lir.tnl.mg , I*i i-> U. v ltr«-fii*-n , S.. 111. lil.) \ Tint ! t:, npr i! J : i W ..>iiiiiK t.-rt \ Ha v iv i S-». n.iam v lt.>ut.-ic ii«- Mrr Au.n.iii.t v Cltt-rlH.tiii; ap> 1,1: M;ij. sii.- \ i "h,-t»...'n j; 16. maja: t •«-iil?>--lit.. ii.I v ] Ironl.ut u l-illi)i-llr \ llavic 1<> maja: Sla tr-i.U.iiti v Ifc.uliiKti« tur M«r • »ij ti.['i" v Ola TIH.uik 19. maja: It.rt-s \ lii\r.-.\«|uit:i tiui v Cnrrbi.uri S.ilunila v Tl>l 2Z maja: .Vlaiiluilluti v I l;i vre 11.. m i.ur n v lUuubuie maja: Wt-iiil:iiii V i:.iii!.,grie »ur Mer .M.i). >t. \ Chertwuty 14 api il,i: ("»t.tr- .Ii Savi.la v lInii-u 11«- .1.- Ki :i n.\ llaxre 13. .ipr ia: IT^sii.i.l H.r.l.iiKK v 11.1 \rf 1.it . hi;.fi.l v 1 I..Ilil.i.rj; aprila: .Ma 111 .-lania \ Hi, r> •mi^ K..li.i.I. u, x lu.iih.Kiii- \|rr 21 apr.'a: Hr«-iii* n v ICr.-irt.-n «"h irnji ain v llav rt* 2~>. aprila: I Vi fti|*. i rta v ('lit rtn ure Ha m l.i.tm v llamt.iii( Manhattan \ llavr«- 27 jpr la: «'l> iiij.i.- v Cki-rUturi; 2 i. api iia: V«. Im. .im \ l'->.il!i km> Mi| ! Kur..[..i v ■<•. iivii v «:. ii .., l ".ni* v ti.i>rr ošpic: v washingtonu WiiztLJgton, D. C, 14. marca. Zdra v.iiška ob a.sf je naznanila za fr.- Inji teden -"».V. .slučajeiv o^pie. I" š;«'vi!o je večje k..t pa za ee!o let.. 2. mic.v A.iult.it i;i « <"*li«-rlK«:re A'l.t-11 Ui.mi, x ii. flli,„rK l'it-.l.-iit i: ..-:..v.-it v Havre maja: v i'I,, rl ..ure V«» .-l:U. m \ I uu|.«|lr Klir 5 m a i a; .*!,. .1,- Kr;.r ^ \ |la\re i:..iii:i v lirliKi 9. main: W.-i.Htiitigliit) v Havre Ki.-iii.-'i v Itrenieri 12. maja: I'li.'iini'liiih v ll.ivr** IVrniKariu v Uh«-rlmurg »'••nt.- t 6- junija: .Wv\ V«.rk v llninl.tin; W'ashiiigti.ti v I lav r« 3 Jim ja: •'Ivini.u- \ C1i.iIh.ui-k Sla t« ml« m \ l:..itj Kt'.-9. junija: i":ois \ Ha\re A-Iuilaiiia \ .|,.rl...iM-i'..nI- .It Savia v «:.-n..a 12. Junija: ttr.-m.-i v la.iii.n 13. Junija: *•(!.• v 11.1 \ re l».-uis. lilati.l \ Hamburg 16. junija: Il»- .Ji- Fran. v llavre 1- r. tn;,, ,., x t "ll.-l tniiiru 18. junija: Kun>|Kt v l:r. m. n CO. junija: llauil.urK v llatiiliuit; Alaj.-stii- v Ch*-rlM.iirK -MililUitlin v llavr a- 22. Junija: V. «11.lam \ lU.ul.^i,.- 23. junija: • *ltatit|».'iiiii v Havre lie* \ Cen . i 27. Junija: A>|U»taiiia v t')i.-rl...ut t; All* m ltohn v ilMtiibure • Hympii \ i 'J «-rl.«.uti; 2S. Junija: Sit tur uia v Trst 29. jun ja: Stat«-tii!atn v l'4iii:i>t;i 30. Junija: l*ari> \ Havre Mr, tiiii>n v l:r. m.n 3. julija: l.ifay«tt«- \ Ha \ r.-Xe» V.-ik v Harubun* 4. julija: W a--liiutrii.il v ll.i v i •• 5. julija: RereiiKat ia v i*h.-rl~.urx 6- Ju'iJa: M.ijt-sti,- v 1'lii-rUiuri; 7. Jul.Ja: U«- il- Kran.o \ llavii* ! .'-.lil.. «li .»"aviiia v i:.ri..i Kur.it ki v Hrvnirii 11. Julija: t I«-»o«, t,!.,:..1 v llarul.iir« j 13. juli a: • »Ivmpie v »'li.-rlM.iirjf | 14. Julija: A.|uitaiiia v «'li. rl...iirj; \'ii!. .i ni.. \ *l'r^t 15. ju'ija: .'iKiliif'ain \ Hal r.-IZ. Julija. I:r.-m-ti v l'i< m« n 13. Julija: .Manhattan v Havr«. H.uiiImiik v Hainliutc 20. julija: Sta t.Milam v lt»uti«n«> 21. julija: l'aris v llavr-l{.\ v C.'i..a 24. julija: Kiir«i|..t v ftr <>tm-n 25. ju'ija: AII..-II iSilhr. v ilanilturt; i 27. Juli-a: j .Maj-si!,- v 1'lii-rlmurj; 28. Juiija: U.- .1« Fran •».• v Havr.- (ualje prihodnjič.) -4 POSEBNI IZLETI SE PlilREDE ZA VELIKONOČ na sledečih brzoparnikih: Parnik EUR0PA, North German Lloyd, preko Cherbourga — 17. MAHCA KAliTA STANE iz New Yorka do Ljubljane $122.24; Zn tja in nazaj pa samo........ $211.50. Parnik PARIS, French Line, v Havre — 17. MAR. KARTA STAKE iz Xevv Yorka do Ljubljane $115.54; Za tja in na?aj pa samo........ $204.50. Parnik BERENGARIA, Cunard Line, preko Clier-\ bourf? — 21. MARCA KARTA STANE iz Xevv Yorka do Ljubljane $119.24; Za tja in nazaj pa samo ........$206.50. Kdor želi imeti prijetno družbo, naj se nam takoj prigl.i-si in če je potov, naj pošlje nekaj are, da inu preskrbimo najboljši prostor na enemu izined teh parnikov. Mi bomo takoj pteakrbeli vse potrebne listine za potovanje in sploh vse, da bo vsakdo zadovoljen. Dolgoletne skušnje in priporočila onih, ki so se posluževali našega posredovanja, so najboljše jamstvo vsakemu. Priglasite se takoj za navodila na: SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (TRAVEL BUREAU) 216 West lt8h Street - New York, N. Y. i Pjiminmiimnini.iiinmiiiiill,l„„l|ij i Koledar 1.1934 Bomback piše o "BOULDER DAMU"; Troha govori o "DUHOVIH IN STRAHOVIH" ter o "KRIŽIH IN TEŽAVAH"; Rupnik pa klasično opisuje DOBO BLAŽENE PROHIBI-CIJE, — vse to poleg kratkih povesti, zanimivih spisov, gospodarskih in tehničnih razprav, najdete v letošnjem koledarju. Vemo, da boste popolnoma zadovoljni z le-tošnjim koledarjem in zaradi tega ne odlašaj-te, pač ga pa naročite še danes. TEH 160 STRANI ZANIMIVEGA CTIVA, SLIK, POUKA IN NASVETOV JE VREDNIH ZA VSAKEGA 50 CENTOV Slovenic Publishing Comoany 216 West 18th Street New York, N. Y.