PRIMORSKI DNEVNIK _______________GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Uto VI - Šfmr h R Poštnina Platana v gotovini ^V. rLO Spedizione in abbon. post. I. gr. A TRST četrtek 9. marca 1950 KAJ JE NAJVECJA ZASLUGA ČLANOV LEGE NAZIO-NALE ? KOMISAR LEGE PROF. SZOMBATHELY: TRGATI SLOVENSKE ZASTAVE S SLOVENSKIH KULTURNIH DRU- ŠTEV. (S sodne razprave proti biv. upravniku tržaške Lege v Benetkah) Cena 15 lir važne resolucije plenuma CK Komunistične partije Slovenije Maršal Tilov Dalmaciji,Ivan Regent v Sežani,dr. Jože Vilfan naGoriškem,generallajlnaniDušan Pelerin podpreds. vlade Sergej Krajgher na Sfajerskem, Vida Tomšičeva v Novem mestu itd (0d našega dopisnika) .^ubljana, s. — Mar ,al J® včeraj .v spremstva mi-zvezna vlade Milovana Tito w.» zvezne vlade ‘“ssa, Svetozarja Vukmano-JjSftcka Krstuloviča, članov 2|lb esto -Sin j, Hrvatske obiskal rudnik «Ruda» in •tatečke obdelovalne za-«Budučnost» v Hanu v B™*oiji. Povsod se je razgo-s prebivalstvom, ki ga navdušeno pozdravljalo. . kmečki obdelovalni zadru-* *Budučnost» je maršal Tito izmen jan ju zdravice s ^msednikom zadruge v nago-. I8 zadrugarjem med drugi eial: Nismo si postavili nalo-e Ustanavljanja zadrug, zato a koga prevaramo, da mu vza-^Uo zemljo. Vse, kar je v 1 e8® državi, predstavlja vso lUusko imovino. Hočemo sa-dvigniti našo kmetijsko “osPodarstvo iz zaostalosti. rMJer je bil vsakdo sam na njivi, so pri nas zaradi zemlje padale glave, a s v°kati so polnili svoje žepe A kar je kmet ustvarjal s °Um znojem. Danes smo Varili novo družbo. Razla- stili - smo največje bogataše, na-„ režiran smo tovarne, razna je tj.a, velike posesti. Vse to dr)'**'0 v ljudske roke, ne v s -8Vne. pač pa v ljudske, ker k.? država ni nekaj izven j0 .a. Ustvarilo in postavilo ]e 'judstvo. Država samo bič 5tavlja to ljudsko imovino in ^drugega. Zemlja je od kme- tudi bo ostala od kmetov, In ’ le naglasil maršal Tito. 'Ma ■ bo ostala od kmetov’ jta .j? teh kmetov hočemo na- jj.Ui naprednejše državljane. Hi* §ar ne silimo in nihče ItH Pravice prisiliti kakega tj, v?lda gre v zadrugo. Kme- pustiti, da se sam kdfjjjS da je zadruga njegova loj'® tem se bo prepričal, slt(„k Videl, da dajemo kmetij- K "^elovalni zadrugi traktor- siv "lva -a *n razna druga sred- lt0 napredno kmetijstvo, da zadruge naglo ^Wujej°, ko vidi, da on e izhaja na svoji njivi ne- ki je v zadrugi. !t J'ar ne silimo, a vemo, da 4 vlm zelo težko, a da bo .fiith —i-- i li- — sk; Jn tj) Mi JJji, “'■‘D iv-ZiJVU, u Ud bil ‘tjlM kmalu bolje. Današnja pljuska pravica® objavlja po- o IV. plenarnem zaseda-u "K KP Slovenije, ki je bilo d- marca t. 1. Na dnevnem j ,u .zasedanja je bilo poročilo teta Potrča «Q izboljšanju v, ideološkega in politično-djujitega dela»; poročilo Sta-tjf® Kavčiča «0 vzgoji mladink in poročilo Sergeja Krai-*?ia «0 osnovnih gospodarju nalogah za leto 1950». Po bC^ii je plenum sprejel re-o izboljšanju metod V^^kega in političnega \i?eša dela in resolucijo o '^tCjdiudine ter resolucijo o š>1m gospodarskih nalogah T950. Tov. Sergej Krai-bil izvoljen soglasno člana Politbiroja CK pJtt, ^ Jteolucija vsebuje 12 f1!«® sc poudarja: j članstvo se mora zna- :°šk, JfeoŠN*Vati vseh rezultatov Jkljiu e Borbe Partije in tein šk0^P?znati izvor> Bistvo j^ksii*Vost revizionizma i iuvuiuuuuki *- Itej, u-leninizma. Množicam idein° pojasnjevati li B)ili1re' ki nastajajo v prak- bQ\7 rrr^s-1 Ifol Civ1 in. ua >a,U^v. graditeljev socia-1. dij marksizma-leni-auS vo. treba razvijati na ^iii |o stopnjo, a za naj-Študij dajejo snov , —a «Komunist», fioH?fešni izgradnja®! Bn. * rnaterial itd. Nujno Dih118 obri'it°da dcla ie sam°-V' zna« ! v“ vsch strokov-k-vZgo;- .^t Ven ih, umetnostnih Xi^‘h, problemov v luči ^iern -eni"izma' Sam° 1 noviB kadrov iz vrst buhti,“u..razreda je mogoče preobremenjene e Boja Za znan-nazor je ;«>n.tr t>i iLežiš5e Boja Viri SVfitovni V vrstaB delovnega W.kl’oriS. tradicija boja vJ> wll2mu omogoča hi. i>W Premagovanja ?lM!0(1kovQiOskih ostankov, rp lx} neznanstvenega JO končali S i(t Dinosom do starih &ih 0svetn?K' znanstvenikov hi” h delavcev, vklju- g khS»tlUlb° »etletke ter za in-llfit(Vs*no di.i e Za ljudsko k) šuitj u znanstvenike pa tj. 81tciji ^'roki predavatelj- l!?i ^a«ijevanifeprHieVa' Cvetja vsesplošna me- W d °sem ,vzgoji mladine C v'ia- da^' v katMlh sc oraani7nciir ^ vzgoji mladine se r*3 miadiMJC J^ganlzacija :« J^otuost; in® ?tovenije iz* ■^sti ^ vuoke politične B generacije. ^ omogočiti več razvedrila in zdrave zabave ter je ne utesnjevati v diktirane organizacijske oblike; vzgajati jo je treba y duhu spoštovanja do staršev. Materam je treba olajšati, da se bodo lahko posvetile vzgoji svojih o-trok in tla se ne bodo preobremenjevale s političnim delom. Visoko moralo našega ljudstva je treba ohraniti ter jo še izpopolniti z zahtevami komunistične morale, ki odklanja vsako izkoriščanje človeka Po človeku, nacionalno zatiranje, dvoličnost in neiskrenost. Razvijati je treba iniciativnost mladine same. Resolucija o osnovnih gospodarskih nalogah vsebuje tri tečke, in sicer: 1. osredotočiti vse sile na to, da bo izvršen plan gozdne eksploatacije in lesne industrije, da bo izvršen plan V rudarstvu, zgrajeni o-snovni objekti težke industrije in elektrogospodarstva, da bodo izvršene investicije v kmetijstvu, zlasti obdelovalnih zadrug in da bodo izpolnjene vse naloge za povečanje obrambne moči države. 2. Osnovna naloga vsake partijske organizacije je, zastaviti vse sile za dvig kmetijske proizvodnje v vseh sektorjih gospodarstva! in sicer: utrjevati delovne zadruge, u-stanaVljati nove, izvršiti plan setve, vzreje živine in druge naloge, zagotoviti pravilno določanje odkupov, davkov, obveznih prevozov itd. posameznim kmečkim gospodarstvom, naglo popravljati ugotovljene napake, izboljšati delovno disciplino, dvigniti produktivnost dela v vseh gospodarskih podjetjih, zmanjšati število administrativna in pomožnega osebja v direkcijah in podjetjih, zagotoviti pravilno razmeščanje delovne sile, pritegniti novoustanovljene delavske sve. te k reševanju vseh osnovnih nalog podjetij. 3. Podjetja, k; imajo obveznosti za izvoz, morajo pravočasno izpolniti nalog za izvoz, in to glede zahtevane kvalitete in sortimenta. V nedeljo popoldne je govoril na predvolilnem zborovanju tov. Ivan Regent, kandidat sežanskega okraja, ki je med drugim orisal življenje delavcev v kapitalističnih deželah, zlasti borbo delavstva v Trstu. V Prvačini pri Gorici pa ie tudi v nedeljo govoril dr. Jože Vilfan, pomočnik zunanjega ministra FLRJ o pomenu volitev v zvezno skupščino in o borbj jugoslovanskih narodov za neodvisnost, o socialističnem razvoju Jugoslavije, ne glede na vse ovire informbiro-jevskih držav. V Novem mestu je na akade. miji na čast mednarodnega praznika žena govorila predsednica centralnega odbora AFZ Jugoslavije tov.. Vida Tomšič. Med drugim je razložila vzroke spletk in napadov Informbiroja ter poudarila, da se Jugoslavija bori za enakopravnost in neodvisnost. , Na Štajerskem, v Vojniku in St. Juriju pri Celju je govoril podpredsednik vlade LRS Ser. gej Kraigher, v ptujskem o-kraju pa generallajtnant Dušan Kveder, ki je Tržačanom znan kot komandant mesta Trst iz leta 1945 in ki sedaj kandidira v volivnem okraju Ptuj levi breg. Kot smo že poročali, ie v nedeljo v Srbiji, v Valjevu govo. ril Moša Pijade, ki je med dru. gim dejal: «lVe čutim, nikake potrebe govoriti 0 Informbiroju. Bavi-jo se Z obrekovanjem, laganjem, najpreprostejšimi psovkami, Takih ust ne moreš zamašiti z ničemer, z nikako resnico, z nikakimi dokazi. Z ničemer ne moreš zamašiti ust nekoga, ki te hoče obrekovati. Ne moreš naučiti resnice človeka, ki hoče lagati, in zato ne vem, zakaj bi se tukaj pečali z njimi. Naj obrekujejo in psujejo. Star perzijski pregovor pravi: «Psi lajajo, karavana gre dalje®. Tudi naša karavana gre zmagovito naprej. Mi delamo, oni Pa naj obrekujejo. Prišel bo dan, ko se bo vedelo, na koga bo padla sramota za to obrekovanje socialistične Jugo. slavije.» Pijade je v svojem govoru obrazložil, kako je rečeno vprašanje večnarodne države, kakršna je Jugoslavija, in povedal, da nejugoslovanskih naro. dov v Jugoslaviji živi samo 12.5 odst. vsega prebivalstva. Južni Slovani pa tvorijo 87,5 odst. vseh prebivalcev, ki pripadajo petim jugoslovanskim narodom. Zato ima Jugoslavija v Ljudski skupščini dva sveta, in sicer Zvezni < svet in Dom narodov. Ce bi bil samo Zvezni svet, v katerega se voli po en poslanec na 40.000 prebivalcev, tedaj tudi danes .stanje 'ne bi bilo drugačno, kot je bilo v stari Jugoslaviji. Kajti upoštevati moramo, da ie Srbov 6,5 milijonov, Hrvatov 3 milijone 800 tisoč, Črnogorcev na samo 376.000, Slovencev 1,389.084, Makedoncev 1,152.054, Bosan. cev in Hercegovcev 2,561.961. .Zato voli vsaka republika posebej če 30 poslancev v Dom narodov, ki z Zveznim svetom tvori Ljudsko skupščino FLRJ. Na ta način ne more narod, ki je največji, vsiljevati svoje volje vsem drugim jugoslovanskim narodom. MILAN SULCIC Novo zdravilišče za tuberkulozne bolnike v Sežani Letos bodo v Sloveniji v zdraviliščih za tuberkulozne bolnike pridobili okrog 400 postelj. V Sežani bodo odprli sodobno bolnišnico, ki bo najlepša pri nas. Poslopje je trinadstropno in urejeno po najnovejših zahtevah za sanatorije. Povečala pa se je tudi zmogljivost drugih bolnišnic za Pljučne bolezni. Tako so povečali in razširili največj- zdravilišče za pljučne bolezni na Golniku ter uredili oddelke za te bolezni v več splošnih bolnišnicah. V Murski Soboti so že odprli oddelek, ki ima 30 postelj. Prav tako ima posebni oddelek za pljučne bolezni nova bolnišnica v Brežicah. Leta 1947. so na Kamnu pri Novem mestu začeli graditi bolnišnico, ki jo bodo letos odprli. V Topolšici pa bodo odprli še en paviljon, ki bo imel nad 50 postelj. V St. Petru pri Gorici bodo odprli bolnišnico za zdravljenje kostne tuberkuloze. BEOGRAD, 8. — Prezidij jugoslovanske ljudske skupščine je danes odobril konvencijo o imuniteti in prednosti OZN. Konvencijo je odobrila glavna skupščina OZN februarja meseca leta 19466. Fašislični zakon o pred italijanskim javni varnosti parlamentom V teku je debata za spremembo teh zakonov - Policija je v 70 dneh ubila 14 državljanov - Prebivalstvo zahteva razorožitev policije RIM, 8. — V rimskem parlamentu se je razvila debata o izpremembi fašističnega zakona javne varnosti in o predlogu komunistične poslanke Cor. bellimi. Predlog namreč poziva vlado, naj takoj začne preučevati predpise za številčno znižanje agentov javne varnosti, glede izvrševanja njihove služ. be in da bi bila policija pripravljena samo za obrambo, v primeru potrebe, pa da ne bi podvzela takih ukrepov, ki bi spravili y nevarnost življenje državljanov. Predlog je bil predložen, ker je policija v zadnjem času prepogosto uporabila strelno orožje za tako imenovano ohranitev javne varnosti in tako v 70 dneh ubila 14 državljanov. Ta predlog je vladne časopise silno razburil in pisali so, da vlada nikdar ne bo dovolila razorožitve policije. 60 tisoč družin v pokrajini Reggio Emilia je že podpisalo zahtevo, naj vla- Nova sodna sepripra v!ja v Pragi BEOGRAD, 8. —■ Današnja ((Borba® obsoja v svojem uvodnem članku vse ukrepe, ki so jih podvzeli češkoslovaški ko-minformisti, s katerimi hočejo prestrašiti češkoslovaško delov, no ljudstvo in prepovedati mu katere koli simpatije za socialistično Jugoslavijo, ker pripravljajo nov protijugoslovanski proces. ((Borba® piše, da ima val preganjanj in aretacij določen namen, katerega je izdelal na zadnjem zasedanju CK češkoslovaške KP. Na tem zasedanju, nadaljuje ((Borba®, niso bili govorniki tenkočutni. Izhrali so teror, kot najpriprav-nejše sredstvo za uničenje opozicije in vsakega, ki bi dvomil o kominformistični politiki. Na tem zasedanju CK češkoslovaške KP so sklenili poostriti ustrahovalno politiko do češkoslovaških delavcev, ki ne odobravajo uslužnostne politike Češkoslovaške do Sovjetske zveze. Oblikovno je politika češkoslovaške republike protijugoslovanska, toda v resnici prav tako protičešktjslovaška. Prp-ški kominformisti, nadaljuje «Borba» pripravljajo drugo sodno burko proti jugoslovanski KP in Jugoslaviji. Kljub vsem naporom pa češkoslovaški kominformisti ne bodo uspeli uničiti simpatije češkoslovaškega naroda za socialistično Jugoslavijo. Tudi če bodo uspeli uprizoriti nov protijugoslovanski proces, potem bo ta doživel isto usodo kot oni v Budimpešti in Sofiji. Sporazum za ttoaliciio u menah ATENE, 8. — V atenskih političnih krogih poudarjajo, da so se v glavnem zmenili prvaki Plastiras, Papandreu in Vc-nizelos za sestavo koalicijske vlade. Glede zunanje politike so vsi trije sklenili, «da bi slonela na demokratičnih in mirovnih načelih. Grški narod, ki sicer ni mo- gel izvoliti svojih pravih voditeljev, je glasoVal za tako imenovane levičarske stranke, čeprav je gotovo, da te stranke vodijo osebe, ki so še zelo daleč od demokracije. Glasovali so za Plastirasa in Sofianopu-losa, ker sta med volivno kampanjo zahtevala povratek demokracije, ukinitev koncentracijskih taborišč,. ukinitev fašističnih- zakonov ter podelitev prave politične amnestije. da razoroži policijo. Poleg vladnega časopisja, se je razburil tudi papežev ((Osservato-re Romano®, ki je napisal, da vladina večina ne bo pristala ne dovolila razorožitve policije niti ne ukinitve člena 16, ki določa, da ni mogoče sodro postopati proti pripadnikom sil javne varnosti brez dovoljenja pravosodnega ministra. Papeževo glasilo torej smatra, da more še naprej ostati y veljavi fašistično pravilo, ki je delilo državljane V dve kategoriji, in sicer y meščane, čigar večino so sodila redna sodišča, policaje pa lahko le izvršilna oblast. Takoj skraja je bilo razvidno, da bo razprava zelo živahna in da bo odpor demokristjanov velik. Komunistični poslanec Lon-go ie opozoril na dejstvo, da je že zakon kot tak, ki je še fašističnega porekla, zelo orne. jen, in predlagal, naj bi zato parlament pozval vlado, naj sploh pregleda vso fašistično zakonodajo o javni varnosti ter naj jo tudi spravi V sklad z določili nove ustave. Značilno namreč, da so Scelba, De Gasperi, Merlin In Spataro obljubljali, da bodo predložili parlamentu nov zakon, ki bi popolnoma zamenjal dosedanjo fašistično zakonoda. jo o javnem redu. Ta zakon bi moral biti predložen že pred osmimi meseci. Na žalost pa o njem ni več sledu. Vse daje slutiti, da misli vlada tQ zadevo zaključiti z dvoumnimi del. nimi izpremembami. Medtem ko je Longo to pred. lagal, je vlada sporočila nove izpremejmbe, ki ne bi omilile zakonodaje, pač pa še poostri- le in uvedle izpremembo prav fašističnega značaja. Prav to bo seveda prihodnje dni še bolj poostrilo debato. Longo je opozoril pred zmoto, če mislijo, da je policijska država močna država. Je pač iluzija, kar je dokazal samo falizem in pa do. počlki pred prvo svetovno voj-ho, ko je bij ubil kralj Um-berto I. Sam sedanji ministrski predsednik Giolitti je namreč spoznal, da vladi nikakor ne kaže braniti koristi delodajalcev na škodo delavcev, niti ne s silo ustaviti vzpona delovnih množic. Vladajoči krogi, je zaključi) Longo, naj pomislijo, da je le tista država močna, ki sloni na soglasju ljudstva, ne da bi za 1° potrebovala policijo. Geslo italijanske demokratične republike pa mora biti — največja svoboda na vseh področjih za vse poštene države Ijane in delavce. Vladna večina v parlamentu je pred tem če odobrila sporazum med Vatikanom in Italijo. S tem sporazumom se je povečalo papeško ozemlje v Castel-gandolfu. Medtem je včeraj začelo stavkati proti ukrepom vlade in delodajalcem, ki hočejo zapreti tovarne, 60 tisoč kovinarskih delavpev v Genovi. V To. rinu so se sestale notranje komisije in upravni svet; italijan. skih ladjedelnic. Razpravljali so o vse težavnejšem položaju ladjedelnic in to Po krivdi vla. de, ki dovoli špekulacije, da lastniki ladij s pomočjo njim ugodnih zakonov kupujejo ladje v inozemstvu. V Padovi so začeli stavkati delavci nekega podjetja v znak protesta, ker je podjetje odpustilo z dela delavce na lastno pest. Kmečko gibanje s Italiji pa zavzema vedno večji obseg. Posebno aktivni so poljedelski delavci in brezposelni na Siciliji, v Kalabriji, v Toskani. V Emiliji in Venetu pa se ved. no bolj čiri gibanje kmečkih množic. V Palermu so skupine kmetov zasedle zapuščeno zemljo baronov in jo zače]e obdelovati. Bidftultova večina sprejela fašistični protidelavskž zakon Zopet hudi neredi in pretep v narodni skupščini Keliha brezposelnost v ZDA WASHINGTON, 8. — V ameriških sindikalnih krogih računajo s tem, da bodo zahtevali od vlade, naj takoj začne z velikimi javnimi deli, da bi tako vsaj delno zaposlila brezposelne. Sindikalna zveza CIO pripravlja izjavo o tej zadevi. Po podatkih ministrstva za trgovino je število brezposelnih doseglo 4.684.000, kar je največja številka po letu 1941. Sindikalni krogi pa poudarjajo, da je k tem uradnim številkam treba' dodati še milijon delavcev, ki so le od časa do časa zaposleni. Isti krogi pravijo, da naraščajoče brezposelnosti niso krive nedavne stavke rudarjev, pač pa težkoče, na katere naletijo mladi delavci pri iskanju dela. Uradni krogi pa priporni-j njajo, da sedanje brezposelnosti ni krivo znižanje ameriške produkcije, ker da niso zaznamovali odpustov z dela. Isti krogi zatrjujejo, da bo število brezposelnih padlo prav sedaj proti koncu aprila, ko bodo začela poljska dela. PARIZ, 8. — Danes je v Parizu že tretji dan stavke nameščencev podzemeljske želez. nice in avtobusov. Kljub grožnjam vlade nadaljujejo delavci borbo. Vlada je s po,močjo razbijaških sindikatov mobilizirala nekaj osebja, nekaj policistov in stavkokazov, ki jih uporablja na avtobusih, ki jih je stavila na razpolago. Sploh se stavkovno gibanje vseh strok čiri. Sajno kovinarjev stavka okoli poi milijona. Sedaj grozi stavka v gradbeni stroki. Iz Lilla pa poročajo, da so tam razpisali referendum o stavki v premogovnikih na severu. Danes ponoči pa bj se morala začeti stavka nameščencev plinarn m podjetij za elek. trično energijo. Toda vlada je izdala ukaz a mobilizaciji teh nameščencev, ker so ta podjetja nacionalizirana. Zakon določa stroge kazn; za nameščen, ce. ki bi stavkali. Medtem se je danes ponoči v narodni skupščini začela debata o glasovanju zaupnice vla. bi v zvezi z protidelavskimi zakoni, ki jih je vlada predložila v odobritev. Bidault vidi svojo rešitev edin-o v teh fašističnih zakonih. Sicer pa so izvajanje teh zakonov zahtevali tudi A-meričani, ker bodo v kratkem začeli prihajati y Francijo tovori ameriškega orožja na podlagi atlantskega pakta. Franco, sko ljudstvo se odločno bori proti pošiljanju tega orožja v Francijo in proti vojni v Indo. kinii, kar so dokaz številne stav. ke pristaniških delavcev in železničarjev. Zato zahtevajo A-meričani v Franciji «red». Okrog polnoči se je začela debata o vprašanju zaupnice. Seja je bila zelo burna in večkrat je prišlo do prerekanja med komunističnimi in vladni, mi poslanci. Komunistični poslanec Citerne je med debato poudaril, da zapisnik o zadnji seji ne poroča točno o incidentih na tej seji Pri tem se je obrnil proti vladnim ministrom in dejal: ((Hitler nas ni pobil, in prav gotovo tega ne Bodo uspeli niti možički, kakršni ste vi». Ko je pozneje predsednik odklonil besedo komunističnemu poslancu Peronu, je nastal velik hrup. ki je trajal dalj časa. Po izglasovanju zadnjega zapisnika je poslanec Peron ostro napadel vladno večino, pri čemer je zopet prišlo do velikega hrupa in prerekanja. Slediil je spopad med komunistično skupino poslancev in vladno skupino. V nekaj trenutkih je bilo okolj 300 poslan, cev zapletenih v pretep. Ker redarji niso mogli pomiriti na- sprotnikov, so v dvorano poklicali oddelek stražarjev, ki je potegnil kordon med obema skupinama. Med pretepom so bili ranjeni štirje redarji. Ko se je seja zopet nadaljevala, je govoril Bidault in zagovarjal svojo politiko. Komu. nist Duclos je izjavil, da je ta zakon protidelavski in da je narekovan iz Amerike. Sledilo je glasovanje. Za zakon je gla. sovalo 393 poslancev, proti pa 185. S tem je bila seja zaključena in komunistični poslanci so zapustili dvorano ob prepevanju ((Marseljeze®, Prihodnja seja skupščine bo v torek 15. marca in takrat se bo začela debata q ratifikaciji francosko, ameriških vojaških dogovorov za pošiljanje orožja v okviru atlantskega pakta. uiesierling obsojen SINGAPUR, 8. — Glasoviti kapitan Westerling, ki je vodil uporniške tolpe v Indoneziji in zagrešil številne zločine nad domačim ljudstvom, je bil danes obsojen na mesec dni, za- pora, ker je np nezakonit način prišel v Singapur. Obtoženca je sodišče spoznalo za krivega tudi druge točke obtožnice, ker je povzročil telesne poškodbe nekemu jetniku. Sodnik pa je glede druge obtožbe odgodil sodbo do 6. aprila. nove priče obtožujejo srazianija RIM, 8. — Na današnji sodni razpravi proti Grazianiju je bivši posebni tajnik državnegg podtajnika fašista Barraccuja nastopil kot razbremenilna priča. Skušal je dokazati, da je bivši maršal prevzel ministrstvo za obrambo v republikin-ski vladi, ker so ga prosili Nemci in ker je upal rešiti Italijo pred uničenjem. Bivši član glavnega stana odporniških sil v Severni Italiji Julij Bertorelli pa je omenil, neizprosno borbo, ki so jo vodile edinice pod poveljstvom Gra-zianija proti partizanom. Spomenica socialdemokratov o sarskem vprašanju BONN, 8. — Podpredsednik nemške social - demokratične stranke Ollenhauer je na tiskovni konferenci obrazložil bistvene točke spomenice, ki jo jenjegovastranka posvetila sar-skemu vprašanju. V prvem delu opisuje spomenica zgodovinski razvoj iu zamisel «Ozemlja Posarja® ter zatrjuje, da je to u-metna stvaritev ter da pogajanja q tem ozemlju predstavljajo samo poizkus ohranitve nekaterih kapitalističnih interesov z udeležbo v industriji in z izkoriščanjem sarskih rudnikov. Drugi del spomenice govori o stališču francoske vojaške u. prave leta 1946 in pripominja, da je bila gospodarska zveza Posarja s Francijo priprai 1 jena v ozračju političnega pritiska. Tretje poglavje spomenice pa izjavlja, da Posarje nima svobodnega parlamenta, in pouciar. ja, da v teh pogojih ni mogoče zanikati, da se prebivalcem odrekajo osnovne pravice listine OZN. posarje je nedvomno sestavni del Nemčije. To je bilo priznano tudi v potsdamskih dogovorih. To ozemlje spada še vedno pod kompetenco nadzor. stvenega sveta. Ob zaključku poudarja spomenica, da. iP rešitev tega vprašanja možna sa. mo v okviru francosko-nemške. Policijska ura v Mogadisclu MOGADISCIO, 8. — Predvčerajšnjim je v Mogadisciu prišlo do novih incidentov. Pri teh incidentih je bilo 7, bodali ranjenih šest ljudi in med njimi tudi predsednik Zveze mladih Somalcev ter podpredsednik te zveze. Policija je izvedla več aretacij. Oblasti so uvedle policijsko uro od 20. zvečer do zore. Kdaj bo Konferenca treti LONDON, 8. — Na angleškem zunanjem ministrstvu izjavlja- Pravijo, da je Orlando, še vedno uračunljiv... Senator V.ittorio Emanuele Orlando, bivši predsednik italijanske vlade, je imel pogovor z dopisnikom znanega milanskega dnevnika «IL NUOVO CORRIERE DELLA SERA». List je pogovor v svoji številki od 7. t. m. objavil in ponati-skujemo iz njega samo majhen odlomek. Opozarjamo čitatelje da je Orlando sicer zelo star človek, ampak ga kljub njegovim letom in omenjenemu pogovoru še vedno štejejo med ura-čunljive ljudi. Orlando je med drugim dejal: «V bistvu torej z brisanjem iz imena kakšnega samoglasnika in z dodajanjem kakšnega «ic», postane na mah iz Italijana Slovan kakor obratno, slovanizirano ime lahko postane italijansko». Nato je dopisnik Orlanda vprašal: ((Dejansko, ime samega «ono-revolo> Kardeljg bi se moglo označiti kot ime, ki označuje Italijana«. Orlando je nato odgovoril: ((Perjettamente (Prav tako je). Zadostovalo bi, da bi «K« ponovno postal «C» in da bi «j» postal zopet «i», in ime podpredsednika vlade in jugo slovanskega ministra za zunanje zadeve bi zvenelo po italijansko kot imej ki označuje tistega dražestnega malega ptiča, ki razveseljuje s svojimi živahnimi barvami in s svojim lepim peiiem toliko skromnih domov Italijanov zlasti u moji Siciliji. Seveda to bi se moglo zgoditi pred mnogimi stoletji in bibilotrebaiti do starega Rima, ker je bil Plinij tisti, ki je dal omenjenemu ptiču me nCAR-DUELIS«. Toda nC.če ne bi zaradi tega oporekal popolno opravičenost jugoslovanskih čustev onorevole Cardelija. Primer se celp lahko razširi. Zanimivost te zgodbe je dejansko v tem. da enega izmed dokazov italijanstva vseh teh ozemelj, katere so nc-m odvzeli, dajajo čestokrat prav tisti, ki so na čelu protiitalijanskega gibanja in katerih ime označuje italijanski izvorr Ponavljam: Zaradi teh primerov nihče ne opreka upravičenosti in smo lahko v nekem stnislu kot Italijani ponosni, da imajo ti naši ljudje mi-stično čednost (la mistica vir-tii) in v veliki meri poživljajo vire kulture in civilizacije dru gih narodov. Pravimo le. da se s temi sredstvi, ki jih uporabljajo v coni B, prav gotovo ne more izpremeniti obličje italianissi. mega mesta kot je Koper.« Dopisnik dnevnika «U Nuovo Corriere della Sera» je na te Orlandove besede vzkliknil: iiVse to je v resnici zelo zanimivo in tudi. mislimo, malo znano«. Ml se popolnoma strinjamo z mnenjem novinarja: zadeva je v resnici zelo zanimiva in l)i bila prav gotovo smešna, če Bi ne bila v resnici tako tragična. Tragika pa je v dejstvu, da se Orlando ni prav ničesar naučil iz zgodovine fašističnega režima. Še o klerofašističnem patriotu in iredentistu V zvezi s člankom o zločincu Jožefu Cergolu, ki ga je ljudsko sodišče v Kopru obsodilo na 20 let odvzema prostosti s prisilnim delom, članku, v katerem Ceraola iiGIORNA-LE Dl TRIESTE« imenuje PATRIOTA in IREDENTISTA, navajamo danes v dodatek k našemu včerajšnjemu članku na tem mestu, še nekaj razlogov, ki jih je sodišče na razpravi proti Cergolu razglasilo: Obtoženec je PRIZNAL, ha je ustrelil svaka Rudolfa Kavrečiča, navajal je le, da je storil to v silobranu, da je imel Kavrečič pištolo v roki, katero mu je iztrgal in streljal nanj. Pri razpravi pa je Cergol priznal, da je prinesel nabasano pištolo iz Trsta in jo nosil v hlačnem žepu, seveda po njegovem zatrjevanju samo zato, da bi jo komu prodal ali zamenjal za drugo stvar. Ko je Cergol uvidel, da ta zagovor ne bo držal, si je izmislil drugega in sicer, da je streljal ng Kavrečiča, ker je vedel, da ima ta pri sebi kostr. Sodišče se seveda ni moglo prepričati o resničnosti obto-ženčevega zagovora. Obtoženec ne bi nosil pištole že nabasane in ker je imela kaliber št. 12 jo zaradi obsežnosti in težtnc tudi ne bi nosil v hldč-nem žepu, ampak raje V na-krbtniku, katerega je imel na sebi, če bi hotel pištolo komu prodati ali zamenjati. Cergol je ob svojem prihodu domov takoj vprašal po svaku Kavrečiču in ko se je ta vrnil ter ponudil Cergolu žganje je zagnal obtoženec steklenico ob tla, očitno v namenu, da bi Kavrečiča izzval. Poleg tega sta se obtoženec in Kavrečič usedla in spila skupaj eden do dva litra vina ter kavo z žganjem, kar kaže, da ni bilo med njima posebne napetosti ali posebnega prepira. Cergol je še silil Kavrečiča naj gre spat, nakar je ta dejal, dg iyia še čas. Sploh Cergol ni mogel povedati v svojo obrambo kaj ta-hega, da bi se sklepalo, da se je Kavrečič ponašal tako, kar bi lahko zbudilo strah, da bo izvršil proti Cergolu nasilstvo: Kavrečič tudi ni imel nobenega kosirja v roki. Okolnost. da je obtoženčeva sestra, ki je bila tedaj v hiši ušla iz strahu, •ker je njej malo preje obtoženec dejal, da bo ustrelil tudi njo, če bo komu kaj povedala. Dejstvo, da je Cergol ustrelil Kavrečiča v hrbet, nadalje po mjšljenju sodišča dokazuje, da je streljal štirikrat na svojega svaka po zrelem preudarku v namenu, da ga usmrti. Zaradi tega je Cergol izvršil pravi umor. Da je Cergol Jože navaden morilec kaže tudi slučaj z Mendikovič Ano. Ker se je njegovo razmerje z imenovano krhalo, fb je hotel na vsak način prikleniti k sebi s tem, da ji je večkrat grozil s smrtjo, če ne bo dobra z njim. To grožnjo je hotel izvesti 12. 9. 1947 zvečer. Pozno v noči jo je z nožem v roki prisilil, da je sla z njim z doma na Vrh sv, Duha. Cergol pravi v svojem razgovoru, da je bil to le ljubaven nečm sprehod. Mendikovič Ana pa je povedala, da je obtoženec na njenem domu, ko je prišel tja okoli 11. ure zvečer brusil nož in zahteval, da gre z njim, ker jo bo sicer ubil. h hiše jo je spravil z brcami, vlačil za lase, spotoma pa ji je z robcem tiščal usta, da bi kdo ne slišal, če Bi Men-dikovičeva kričala. Ob nekem vodnjaku ji je Cergol tlačil še glavo v vodo, a ko je uvidel, da je v njem premalo vode da bi utonila, jo je tiral naprej na Vrh sv. Duha. Tu jo je vrgel na tla. pokleknil nanjo in ji z vrvjo, katero je vzel spotoma na svojem domu, zvezal roke in noge ter jo pahnil v strm, 70 m globok prepad, ki konča v morju. Cergol je šel drugo jutro pogledat na mesto v trdnem prepričanju, da bo našel Men-dikovičevo mrtvo in utopljeno. Na svoje začudenje pa je moral opaziti, da je nesrečnica po naključju obvisela kmalu pod vrhom na vejah grma. Popolnega izprijenca vidimo Cergola tudi v tem, da ima nedopustne spolne odnošaje z lastno sestro, da zagreši razboj-ništvo, da odščipne Mendikovi-čevi kar spodnji del uhlja. Listali zločini kažejo, da je to tip pravega zločinca. Pri tem pa treba pripomniti, da ni sodišče sodilo vseh Ustih slučajev, katere je zagrešil prav tako Cergol Jože, o katerih pa vodi še vedno računa. Priporočamo istrskemu tajnemu CLN-u naj pošlje gornje podatke n. pr. staremu Orlandu, jo, da ni bil še določen čas za konferenco ministrov zp zunanje zadeve Francije, Anglije in Amerike. Schumanovi razgovori v Londonu LONDON, 8. — Vincent Au-riol je sprejel visoke komisarje dežel britanskega imperija in visokega komisarja irske republike, kasneje pg načelnike diplomatskih misij. Nadalje je bil predsednik francoske republike na kosilu pri londonskem županu, nato pa si je ogledal London. «Daily Telegraph® piše, da je na prvem sestanku s Schu-manom, Bevin odobril sporazum, ki sta ga prejšnji dan podpisali Francija in Posarje. Govor*ii so tudi o nemški reakciji na ta sporazum. List piše tudi, da so razpravljali o morebitnih možnostih, da bi napravili konec vojnemu stanju z Nemčijo. Tudi, «Times» piše, da je bilo Posarje predmet razgovorov. Kajpada je bilo tudi vprašanje Indokitajske na dnevnem redu, za katero je Schuman prosil angleško pomoč. Kar se tiče sestanka treh zunanjih ministrov, piše «Times», sta Bevin in Schuman mnenja, da ta konferenca zahteva skrbne priprave, kajti obravnavala bi številna vprašanja Nemčije, Daljnega vzhoda itd. Tako bi bilo dobro, če bi bila ta konferenca po sestankih sveta OECE, odbora ministra evropskega sveta in sveta članov bruseljske pogodbe, ki bodo konec tega meseca in v začetku aprila. V lordski zbornici se je danes oglasilo k besedi več govornikov, ki so se dotaknili kraljevega govora o vladnem programu. Bivši konservativni minister Svvinton se je izjavil za koalicijsko vlado. Lord Layton, liberalec, pg je načel vprašanje morebitnega sporazuma g Sovjetsko zvezo, ga gospodarskega vprašanja\ in v prijateljskih odnosih med obema državama. Predstavnik bonnske vlade je izjavil, da je ta vlada pripra. vila belo kni,igo o posarskem vprašanju, ki bo tvorila podlago za jutrišnjo diskusijo v parlamentu. Tisk Zahodne Nemčije objavlja pod mastnimi naslovi, razgovor kanclerja Adenauerja s predstavnikom neke tuj« poročevalske agencije. Nemški kancler je predlagal popolna združitev Francije z Nemčijo, ki naj bi imele skupen parlament. V krogih, Jci so blizu kanclerja Adenauerja, pripisujejo temu predlogu velik pomen, češ da bi se parlamentu lahko pridružila Anglija in Be-nelux. Tisti krog; dodajajo, da je kancler govoril «v imenu vse Nemčije in nu samo vezne republike®. St«vilo nemirih predstavnikov v tem parlamentu naj bi bilo enako za vsako državo. Pravijo, da kmelerjev namen ni bil ta, da bi predlagal ustanovitev nove vrste evropskega sveta, pač pa je po ostri reakciji na podpisano konvencijo med Francijo in Posarjem, Adenauer ponovil svojo željo, da nadaljuje s politiko zbližanja med Francijo in Nemčijo. Francoski krogi ij.se preveč navdušeni nad Adenauerjevim predlogom, niti ga ne jemljejo preveč resno. Ti krogi namreč pravijo, da je nesprejemljiv Adenauerjev pogoj, da bi se pred združitvijo obeh držav povrnilo Posarje k Nemčiji. Tudi drugače pravijo, da ni iz-gledov za tako združitev, že zaradi tega ne, ker je Nemčija razdeljena na dve državi z omejeno oblastjo. V Londonu so prav tako sprejeli skeptično Adenauerjeve izjave. Tudi tu pravijo, da je nesmiselna Ade-nauerjeva izjava o povratku Posarja. Danes popoldne je Adenauer obiskal britanskega komisarja Robertsona in se pritožil zaradi rušenja tovarn« v Waten* sted - Salzbiteru. V VVASHINGTON, 8. — Dobro obveščeni krogi potrjujejo, da misli Truman imenovati novega predstavnika v Vatikanu, namesto Taylorja, ki je januarja meseca podal ostavko. Po vsej verjetnosti bo kandidat za to mesto finančnik Georges Gar-ret, ameriški poslanik na Irskem. Protestantski krogi so kritizirali Rooseveltovo odločitev, ko je poslal Mirona Tay-lorja v Vatikan. V ZDA pa priznavajo, da Vatikan predstavlja važno opazovalno točko, to pa zaradi informacij, ki jih ima, ker jih dobiva z vseh strani sveta. vaisiauK na JaponsHem TOKIO, 8. — 316 tisoč rudarjev iz premogokopov je danes zjutraj začelo z 72urn0 stavko. Včeraj pa je začelo stavkati 75 tisoč rudarjev rudnikov kovin. Tudi sindikalna stroka de. lavcev električne industrije je ostala pri svojem sklepu, da bodo njeni člani 9. marca začeli stavkati. Iz ameriških u-radnih krogov posnemajo, da se okupacijske oblasti verjetno ne bodo vmešavale v te stavke, razen če ne bodo prekinile prometa. Vlada pa je po glavnem tajniku Kanešišij-, Ma. sude izjavila, da bo smatrala za ((Zločinsko vsako stavko, ki bo zadela temeljno industrijo®. Stavkajoči delavci zahtevajo povišanje mezd. OSMI MAREC M MŠEM PODEŽELJU Žene so proslavile svoj praznik tudi na Opčinah in v Lonjerju, kjer sta bili uspeli 'prireditvi V okviru proslav 8. marca je bila 1. marca zvečer tudi proslava na Opčinah, in sicer V društveni sobi, ker ni bilo mogoče dobiti dvorane. 2ene so jo napolnile do zadnjega ko-tička in če zunaj na hodniku s0 stale. Bučno so pozdravile tov. Hildo Ogris, predstavnico koroških žen na II kongresu ASIZZ. Proslavo je otvorila tov. Justina, ki jie potem podala besedo tov. Mari Samsovi. V krat. kih besedah je ta očrtala pomen praznika in njegovo' revolucionarno vsebino v različnih zgodovinskih obdobjih. Ze_ ne so z velikim zanimanjem sledile njenemu izvajanju. Na. to jim je spregovorila tovarišica s Koroške in jim podrobno orisala borbo in prilike v njihovi deželi ter ogorčenje ko. roških Slovencev nad tem, kar se je dogodilo z njimi. Po njenem govoru se je razvila ži-•vahna debata, nakar je open-,ska «Miiklova Zala«, tov. An ge. Ja Vremčeva, recitirala iz pesniške zhirke Erne Muserjeve. Openskim ženam je bilo zelo žal, ker zaradi tesnega prostora niso n>ogie izvesti programa, na katerega so se pripravile Prazni^ so zaključile z narodnimi in partizanskimi pesmi-pii. Tov. dr. Daneu je v imenu Opencev še enkrat pozdravil koroško delegatko in žene so ji poklonile v dar šopek nageljnov. Včeraj je proslavljala 8. marec ASIZZ Lonjer-Katinara. V društvenih prostorih v Lorvjer. ju «e ie zbralo veliko število ljudi. Q pomenu ženskega praz. nika je govorila tov. Anica Čokova. Z navdušenjem so žene pozdravile jugoslovansko delegatko, predstavnico onih žena, ki so svojo enakopravnost že dosegle, ki gradijo socializem in kažejo ženam drugih narodov pot do osvoboditve in boljšega življenja, v katerem ni izkoriščanih in izkoriščevalcev. Zenski zbor je za. pel, nato je sledila recitacija «Mati in dete«, prizor za praznik žena, recitacija »Mati treh partizanov« in za zaključek je ženski zbor zapel ((Vinska trta«. Tov. Josip Kocman Včeraj je umrl v svojem domu v Samatorici po dolgi in mučni bolezni tov. JOSIP KOCMAN. Pokojni tovariš je bil partizan, vojni invalid, zaveden član OF in občinski svetovalec v zgoniški občini. Glavni odbor ZVEZE PARTIZANOV STO-ja in izvršilni odbor OSVOBODILNE FRONTE za Tržaško ozemlje izrekata žalujoči družini globoko sožalje, ki se mu pridružujeta tudi uredništvo in uprava PRIMORSKEGA DNEVNIKA. Pogreb pokojnega tovariša Kocmana bo danes ob 16. uri v Samatorici. PREKLIC NESMISELNE ODREDBE Zopetna vzpostavitev 48urnega delavnika / • a a Sporočilo diabetičnim bolnikom za čas stavke I N A M a Končno se je Vojaška uprava vendarle odločila preklicati krivičen ukrep, s katerim bi bili prizadeti delavci občinskega. gospodarskega oddelka. S prihodnjim ponedeljkom bo torej ponovno uveden pri tem oddelku 48umi delavnik, s čimer bo ustreženo upravičenim zahtevam prizadetih delojemal. cev, ki se • nikakor niso jrtogli Sodišče odgodilo proces o „Legini“ aferi za nedoločen čas Vsi voditelji »Lege lVlazionale" iz leta 11)48 bi morali priti pred sodišče Samo tako bi javnost izvedela, kdo so glavni krivci tihotapstva prebivalstvu namenjenega sladkorja Radio Jugoslovanske cone Trsta išče slovenskega napovedovalca ali napovedovalko. Ponudbe na upravo Radiofonije v Kopru. Izredni obeni zbor prosvetnih ES V nedeljo 12. t. m. bo izredni občni zbor Zveze prosvetnih delavcev Enotnih sindikatov v Trstu v Ul. Ruggero Manna 29. Dnevni red bo sledeč: 1. Poročilo predsednika; 2. čitanje pravil Zveze prosvetnih delavcev F.S; 3. razno. Vabimo članstvo, da-se občnega zbora polnoštevilno udeleži. Odbor Razprava proti 22 obtožencem, zapletenim v tihotapstvo «L eginega» sladkorja, se )e včeraj dopoldne nadaljevala pred okrožnim sodiščem z nezmanjšanim interesom številnega občinstva. Proti pričakovanju, da se bo namreč proces nadaljeval pod sedanjimi pogoji, je prišlo včeraj do važne preokretnice, ki bi morala v bodočem razkrinkavanju privesti do točke, da bi javnost spoznala, kje so pravi vzroki te razprave in kar je še bolj važno, kdo so pravi krivci — morala v toliko, v kolikor bi kakšni višji cilji »obrambe ita-lijanstva« ne zahtevali, da se za tukajšnje šovinistične kroge preveč pekoča gnojna rana, obstoječa v tihotapstvu potrebnemu prebivalstvu namenjenega sladkorja, več ali manj zakrije in potlači ter tako reši smetana tukajšnjega italijanskega šovinizma — del patriotičnih »Leginih« voditeljev. Glavno težišče včerajšnje razprave je obstajalo v borbi med kolegijem obrambe, kj je zahteval združitev sedanjega procesa z onim, ki se bo vršil proti bivšemu podpredsedniku «Lege Nazionale« ing. Nunziju Enniju in soobtožencem, ter javnim tožilcem, ki s« je temu protivil. Predno pa se ie ta besedna borba pridela, j c še obteženi bivši podpredsednik Mario D’Osmo odgovoril na ne- Z našega podeželja Iz Drage Obnoviti je treba vodovod in napraviti napajališče V Dragi so si vaščani napra. vili vodovod že skoraj pred 30 leti in napeljali vodo v vas iz izvirka blizu postaje, S skrom-rujni sredstvi so si domačini napravili, kar so pač mogli. Sedaj pa vodovod ne odgovarja potrebam vasi. Voda teče le, ko ni suše, ker je dotok odvisen le od enega samega iz. virka. Poleti, včasih tudi v jeseni, ali v suhi zimi, pa domači vodovod odpove in je treba po vodo daleč od vasi po slabih stezah. Tudi za živino je slabo, ker ni nobenega napajališča. Ob vhodu v vas je pač mali kal, v katerem pa je voda, — kadar je umazana, — kakor gnojnica. Živina, ki pije 40 vodo, mora po sili oboleti. Skrajni čas je, da -e občin-ska uprava v Dolini pozanima tudi za potrebe naše vasi, čeprav je daleč od središča. Na vsak način je treba povečati in izboljšati vodovod, pa naj se zbere voda iz več izvirkov ali naj se napelje vodovod iz Bazovice. Za našo živino pa je treba napraviti napajališče. Iz Gročanc Petrolejke ob električni napeljavi Ze več časa nam obljubljajo, da bomo dobili v vas električni tok. Enkrat nam pripovedujejo, da so dela že v teku, drugič da je slabo vreme itd. S «troštanjem» smo že tako daleč, da ne verjamemo več nobenemu. Ker smo pričakovali, da bodo ob lepem vremenu takoj izpolnili cbljmbe, smo si po hišah na Pesku in v Gročani že vsi dali napraviti napeljavo, da bomo čimprej lahko prižgali v naših bornih domovih električno luč. Toda še čakamo. Skoraj smešno se nam zdi, ko ob mraku prižigajo gospodinje petrolejke, izpod stropa pa posmehljivo visi nova električna vrvica. Tako si ob električni napeljavi v hišah svetimo šc vedno s petrolejko. Verjetno so gospodje pri podjetju fciVEM pozabili na našo vas. Zato pa jih hočemo zdramiti s tem dopisom, da se čimprej pokažejo pri nas in končno izpolnijo svojo dolžnost in dano besedo. kaj nebistvenih vprašanj jav- vsi ostali odvetniki od Antoni- 1^X11».. C1 1.. — J :-J TiKovinim Tri in Tl nega tcžilca Grubissija. nakar je slednji razložil svoje mnenje o zgoraj omenjeni zahtevi kolegija obrambe, od katerega je kot prvi že na prvi razpravi v ponedeljek 6. t. m. sprožil to idejo odvetnik Sblatero. Predvsem j;e javni tožilec zagovarjal svoje stališče z dokazovanjem, da proces proti ing. Nunziu ne more bistveno vplivati na potek sedanje razprave. Njegovo nadaljnje izvajanja je izvenelo, kot da bi bil on nekakšen Nunzijev branilec, saj je šel tako daleč, da je izjavil, da dejanje, za katerega je obtožen, sploh ni kaznivo. To zato. ker ing. Nunziu inkriminirano dejanje ne vsebuje za ta delit nujno potrebnih elementov, ki jih zahteva žaken, kar je skušal podpreti s tem, da je «Lega Nazionale« dobila izvozno dovoljenje za prevoz sladkorja iz proste luke za 40 tisoč paketov, ter torej ni važno, če so ta sladkor dobili tudi neprenotirani člani «Lege Nazionale«, torej da ne ero za dovoljenje za 24.000 paketov. Važno je, da tu ni bilo špekulativnih in koristolovskiti namenov. ..Tega pa v ing. Nunzi-jevem primeru ni bilo. Javni tožilec skoraj ni niti Utčghil ‘kbfftifiV 'ki?“3fc že med šteVitrtimi" branilci !2brtthnilo veliko začudenje in vznemirjenje. Skoraj vsi brez izjeme so nato v svojih kratkih in učinkovitih govorih opozarjali sodni dvor na absurdnost trditve javnega tožilca, ki je prišel tako daleč, da skuša eden in isti člen zakena dvojno razlagati. Po eni strani nastopa kot predstavnik obtožnice protj sedanjim obtožencem, obtoženim istega delikta kot Nunzi, po drugi pa pravi,da isto dejanje za ing. Nunzija sploh ni kaznivo. Kot prvi je od kolegija branilec spregovoril odvetnik Poil-lucci, ki je zahteval, da sodišče sedanji proces odgodi do dne, ko bo končan preiskovalni postopek proti ing. Nunziju in njegovim soobtožencem in nato oba procesa združi. Namignil je tud; na javno mnenje, kar so pozneje poprijeli tudi nekateri ostali odvetniki, kar daje slutiti, da je proces zadel v živo in da je treba pred javnim mnenjem rešiti še to. kar se rešiti da. Njemu so se za združitev obeh procesov pridružili tudi nija do Tiberinija, ki je v ostrih besedah' zahteval, da sodišče ugedi predlogu obrambe Dejal jč, da je dosedanji potek razprave dokazal, da je zadeva tako zamotana, da jo je zelo težko rešiti, saj je v tem škandalu egremno rovov, ki vsak pelje na drugo mesto. «Ce bi se hotelo zadostiti pravici«, je nadaljeval, ((potem bi bilo treba pripeljati pred sodišče vse voditelje »Lege Nazionale«, ki so vršili svojo funkcijo ob rojstvu in, nadaljnjem rajzvoju škandala o sladkorjiu «Lege Nazionale«, ne- glede na to, če so krivi ali ne. Sodišče pa bi moralo biti tisto rešeto, na katerem dnu bi ostali vsi tisti, ki so se v resnici na nepošten način okoristili s sladkorjem, ki je bil namenjen (to je omenil tudi javni tožilec) potrebnemu prebivalstvu«. Sodni dvor se je nato umaknil v posvetovalno dvorano in po skeraj enournem posvetovanju odločil,' da se: proces odgo-di za nedoločen čas, to je do takrat, ko bo končan preiskovalni postopek proti- ing. Nun-žiu Enniju. nakar bosta . ciba orocesa združena v enega samega. sprijazniti z neumestno odredbo, dokler bi ta ne zajela vseh tržaških delavcev. Ako se Vojaška uprava ni upala lotiti posplošene revizije običajnega tedenskega delovnega urnika, ni mogoče razumeti, zakaj je hotela skrajšano delo uvesti le pri delavcih, ki so nastavljeni le začasno, torej takoj za brezposelnimi najbolj potrebni. * * * Stavki uslužbencev INAM-a še vedno ni videti konca. Včeraj popoldne bi se moral sestati v Rimu generalni upravni svet zgoraj omenjene institucije, da preuči predloge, ki jih je v zvezi s spornim vprašanjem sprožilo ministrstvo za delo. Mebsindikaini odbor y Trstu je spričo pomanjkljive zdrav-stveno-skrbstvene službe med trajanjem stavke izdal še naslednje porodilo: ((Obveščamo javnost, da ee vsi diabetični bolniki, oskrbovani od antidda. betičnega centra, odslej lahko zatekajo k odcepku tega centra v Ul. San Giorgio 5, in sicer od 10.30 do 11.30, najsi bo za zdravniške preglede kakor tudi za insulinske injekcije. Jutri pevski koncert na Opčinah Prosvetrii krožek na Opčinah vabi na PEVSKI KONCERT, ki ga bo priredil pevski zbor «Slavko Škamperle« iz Sv. Ivana jutri 10. t. m. ob 20 v kinodvorani na Opčinah. KOLEDAR $leda£idce - ‘36in&-'3ladu)- Gledališče Verdi Četrtek 9. marca Frančiška, Bodin Sonce vzide ob 6.30, zatone ob 13.02. Dolžina dneva 11.32. Luna vzide ob 24.00, zatone ob 8.43. Jutri petek 10. marca Makarij, Damir SPOMINSKI DNEVI 1939 so zasedle Hitlerjeve čete Prago, glavno mesto CSR. 1944 je bil osnovan politični komite narodne osvoboditve Grčije. PRESKRBA Podaljšano razdeljevanje belih testenin. SEPRAL obvešča vse potrošnike, da je podaljšano razdeljevanje belih testenin na dodatne nakaznice za mesec februar do 20. t. m. Cena ostane neizpremenjena 100 lir za kg. Belo moko in mast za mesec februar bodo nehali razdeljevati 10. t. m,, kot je bilo že objavljeno. OF Množični sestanek OF v Dolini- Danes 9. t. m. ob 19.30 bo v Dolini v Jercogovi dvorani, množični sestanek Osvobodilne fronte. Danes bodo množični OF sestanki še v sledečih okrajih s pričetkom ob 20. uri: za I. okraj, III. in IV. teren v Ul. Machiavelli 13, za III. okraj, V. teren v Ul. Molino a Vento 158 (gostilna Gregorič), za IV. okraj, sektor Sv. Ana na okrajnem sedežu v Skednju. Pionirske UMlelske ne Pionirji, prijavite se za lahkoatletske tekme, ki bodo v nedeljo 12. t. m. ob 9 na stadionu «Prvi maj«. Tekmovanje bo v četah po 5 pionirjev in 5 pionirk in sicer: v teku, skoku v daljino, metu krogle, štafeti in teku čez ovire. Obleka: telovadni kroj. Javite svoj pristop Pionirski komisiji, Ul. Ruggero Manna št. 29. Odkar smo objavili daljši članek o vzrokih slabega uspeha na tržaških srednjih šolah, je to že tretji članek, ki ga je prejelo naše' uredništvo in ki tudi skuša najti vzroke slabega uspeha dijakov. Objavljamo tudi ta članek z željo, da se oglase še drugi naši čitatelji. Javnost upravičeno razmišlja o slabih ocenah dijakov na srednjih šolah cone A in išče vzroke tega nerazveseljivega pojava. Vzrokov je polno: so v šoli. v mladini, v nas in izven vseh teh činiteljev. Vsakdo jih vidi po svoje; eni bolj iz globine, drugi pri ..vrhu, Menda imajo vsi prav, Vendar pa tliu-ra biti kot pri vsakem, tako tudi pri tem pojavu en glavni ali temeljni vzrok, s katerim so v zvezi vsi ostali. Brez poznanja tega vzroka je sodba Vzroki in vzrok na tukajšnjih Kje si ..Astrid"? Neki Furlan Peter je bil do nedavnega lastnik lepega čolna, ki ga je krstil na ime «Astrid» in ki je mirno domoval v pristanišču Scalo Legna-mi. Petra, ki je velik ljubitelj morja, je prekrasno letošnje predspomladansko sonce izvabilo, da je šel obiskat »Astrid«. Na veliko začudenje pa je ni dobil več zasidrane tam, kjer jo je lani pustil. «Astrid» je namreč padla v oči neznanega tata, ki jo je odvezal in z njo neznanokam odplul. Nesreča v Sv. Križu Včeraj je morala iskati zdravniško pomoč v tržaški bolnišnici 46-letna Tence Albina iz Sv. Križa 23. Zaradi ran nad očesi, obeh nogah in desni strani prsnega koša se bo morala zdraviti 10 do 30 dni. Po-nesrečenka je povedala zdravniškemu osebju, kako je prišlo do nesreče. S svojo 52-letno znanko Sedmak Ivanko iz Sv. Križa 19 je šla po glavni cesti. Ko sta prišli do gostilne »Ten-da rossa« na isti cesti št. 14, se je Albina poslovila od svoje spremljevalke in hotela prekoračiti cesto. V istem trenutku pa je privozil avto TS 0937, ki ga je šofiral 30-letni Gropuso Rosario iz Ul. Fabio Severo 74 in jo povozil. Ponesrečenko je šofer s svojim avtomobilom takoj odpeljal v tržaško bolnišnico, kjer so ji nijdili takojšnjo zdravniško pomoč. Majhen plen žeparja Na glavni policijski postaji v Trstu se je včeraj oglasila 72-letria Giraldi Ida z Drevoreda XX. septembra 9. Službujočemu osebju je povedala, da ji je neznani žepar pri Portici di nepravilna ali vsaj pomanjkljiva. Ta temeljni vzrok se ne uveljavlja samo v srednjih, ampak v vsem šolstvu, torej tudi v osnovn; strokovni in dru. gih šolah, (kjer' tudi zaznamujemo zelo visok odstotek slabih redov). '>3Ndji>rej se moramo vprašati, kcfn naš' tioravlja in OdtrtČa v javnem življenju če je šolstvo pa bilo višje ali nižje, te ali one smeri, — namenjeno po.trebam. interesu delavstva, kmeta, obrtnika, skratka: delovnemu ljudstvu. Ne samo' da ni v njegovem interesu, ampak je, kakor 'Se fo čudno glasi — tako šolstvo naperjeno proti njegovim interesom. Le vprašajmo se, kaj nudi taka šola mladini in po njej ljudstvu. Da. tudi ljudstvu, ker to, kar si mladina usvoji, posreduje liud. stvu v tej ali oni obliki Sebi nudi v teh pogojih malo, drugim Je manj, oziroma mnogo napačnega in zato družbeno škodljivega. Mladina ima in oddaja to in toliko, kar in kolikor je dobila v okolju v katerem živi, i. j. kar je dobila v družini, v javnem življenju, v šoli. Kaj ji kažejo in razkrivajo ti činitelji? Samo ali prav to, kar razkrivajo tudi nam: da je žrtev družbenega reda (sistema), ki krmari n vodi celotno življenje in seveda tudi šolstvo. Saj nam je znano, da so vse strani življenja (gospodarstvo, politika, prosveta i. dr.) medsebojno prepletene in zavisne. Ce vemo, v čigavih ro. kan so gospodarske in politične vajeti, lahko spoznamo tudi koČijaža v šolstvu. Ta skrbi samo za svoj obstoj in zato tudi za takšen izobrazben; sistem, za takšno šolsko izobrazbo, ki nai podpira njegove in samo njegove interese ter vzgaja mladino v njegovih težnjah in idealih. Zato se np čudimo, če ni v učnih načrtih nižjih razredov srednjih šol onih ved (prirodopis, fizika, kemija), ki naj mladino čimbolj seznanjajo s prirodo in njenimi pojavi (zakoni). od katerih smo vsestransko tako odvisni: nikjer ne najdete v smotru teh progra- janje vsega, kar io obdaja. Vse je pripravljeno za vzgojo nesamostojnih ljudi — pokornih .sužnjev, ki ne smejo misliti s svojo lastno glavo, pred vsem pa se morajo podretiti kapitalističnemu nauku (doktrini, filozofiji), da je sedanji (kapitalistični) družbeni red nespremenljiv in da morajo biti na eni strani gospodje, na drugi pokorni hlapci.. Ta lažni nauk je glavno, za vse ostalo, to je za resnično, razvoju primerno in stvarnosti (objektivnosti) odgovarjajočo izobrazbo.^ se šolski organizem ne zanima. Same pogiejte to mladino, ki hodi po svojih zemlji, ne da bi jo površno poznala. Saj ne ve kaj. je zemlja, rastlina, žival, ne pozna njih medsebojne za-visnosti in zakladov prirode, ne pozna njih vrednosti in pome. na za razvoj človeške družbe, še najmanj pa zakonov, po katerih se ta družba razvija. Zato je taka šola neživljenjska ali mladini zoperna mučilnica. S takšno šolo zasleduje mladina isto, kar želijo tudi njeni starši: doseči vsak zase po najkrajši in najcenejši poti lažje in lepše življenje. Takšno tež- njo vidi ona v javnem življenju na vsakem v°galu, ob vsakem koraku, v šoli in izven nje. Pravimo, da je šola slika utripanja splošnega življenja. Vse hlapčuje sistemu: učni program in njegov smoter, učno osebje in njih žrtev -— mladina. Ali moremo v ‘takih pogojih pričakovati uspeh, zlasti še v tem družbenem razsulu in s posledicam; zadnje svetovne vojne, ki v tej ali drugi obliki nedvomno vplivajo na mladino? Nastane vprašanje, če in kdaj moremo na takih šolah, oziroma v takih pogojih sploh govoriti o uspešnost; pouka. Ali moremo pričakovati, da bo mladina, ki teži že po svoji prirodi za tvornim izživljanjem, z veseljem in uspešno posečala pouk? Mladina in starši — vse delovne množice so žrtev obstoječega in skrajno gnilega kapitalističnega družbenega reda. To je bistveni vzrok neuspehov na srednjih in vseh ostalih šolah. Za nas Slovence je ta resnica toliko večja, v kolikor nas ta sistem potiska na drugorazredno, podrejeno mesto. J. F. Gledališka skupina Ernesta Sabbatinšja bo nocoji ob 20.45 ponovila v gledališču Verdi delo S. Georgea in E- Leontiča ((Kaviar za generala«. Jutri pa bodo za slavnostni večer na čast družbe igrali komedijo v treh dejanjih ((Srebrna piščalka«, ki jo je spisal Robert E. Mr Enroe. Slikar Jože Cesar razstavlja V galeriji »Scorpione« razstavlja tržaški slikar Jože Cesar oljnate slike, portrete in krajine. Opozarjamo naše kulturno občinstvo, da si ta dela ogleda, ki so po mnenju mnogih njegove najboljše stvaritve, in da s tem priznanje umetniku. V soboto planinsko rajanje V soboto 11. t. m. priredi PDT svoje običajno planinsko rajanje, ki bo na stadionu ((Prvi maj« pri Sv. Ivanu s pričetkom ob 20. uri. Vabila bodo razposlana pravočasno. Članom, ki ne bi vabil prejeli, bodo ta na razpolago pred pričetkom prireditve. Film ,, Nedelja v Chiozza izmaknil denarnico, v katgri jo imela na njeno srečo j d a bi vzbujali v mladini le 300 lir. razmišljanje in kritično osva Rim v augustu. Tisoči bežijo z razgretega velemestnega tlaka v Ostio, najbližje morsko kopališče. Otroci in mladina, obrtniki, uradniki in delavci z družinami in zaročenkami, vsi sloji, celo vzvišena rimska aristokracija, ki se sicer skriva pred pogledi »navadnega pleb-sa», vse hiti: na kolesih, »ve-spah«, kamiončinih, avtobusih, Z vlakom, pa tudi v elegantno usločenih limuzinah, da p objemu osvežujočega morja preživi vročo avgustovsko nedeljo. Kopališče je podobno vzne-mirjenjemu mravljišču. Vse go. mazi, pleše, skače, se sonči, senči, koketira, išče novih avantur, ljubezni sreče, počit- Sv. Križ Po nesrečni resoluciji lU je prenehalo v Sv. Križu vsako prosvetno delo. Ta kraj, katerega prebivalci so imeli ie od nekdaj velik smisel za vsestransko izobraževan'e, ie utihnil. V zadnjem času pa so se nekateri dosledni prosvetni delavci zavedli in z njimi vred so se zavedli premnogi vaščani, da ta molk ni ne dober ne zdrav in da iz tega mrtvila ne more nastati nič novega, pač pa da bo v vas zašlo mračnja štva, da bo ljudem postalo že vseeno kakor pač bo, in da bo ta otopelost rodila podivjanost in trmo namesto doslednosti in vztrajnosti pri resnem delu. Zato so si ustanovili novo prosvetno matico, ki naj zopet pripravi ljudstvo do blagodejnega dela in ki naj mu nudi zdravo razvedrilo ter smisel in voljo do razgibanega Življenja, polnega vsebine v povezanosti z vsemi prosvetnimi žarišči v mestu in na deželi in tako z rastočo kulturo slovenskega naroda. Ustanovitelji so ostali znesti in so sledili smernicam SHPZ, ki so jo svoje dni s svojim agilnim delom sami pomagali ustanoviti. V svoji novi prosvetni organizaciji so si že ustanovili svoj dramski odsek Prvi uspeh tega novega dela se je pokazal v torek 22. je-bruarja na Prešernovi proslavi, np kateri so s popolnim ra- Se nekatere Prešernove proslave zumevanjem recitirali Člani tega odseka. Recitacije so zaradi svoje izrazitosti in naravnega podajanja Prešernovega čustvovanja in njegove misli, močno učinkovale na mnogoštevilno občinstvo. Vso proslavo so pripravili samo domači ljudje. Pomen Prešerna za slovenstvo v vseh njegovih pojavih, za jezik, rast kulture, rast in razvoj politične misli, za rast samozavest i naroda, za težnjo Po politično upravni združitvi naroda, ki je bil tedaj razcepljen in pomen naprednosti Prešernovega mišljenja, je jasno raztolmačil predsednik tov. Rudi Košuta. Dijaški dom Kot vsako prvo nedeljo vsakega meseca je bil tudi v nedeljo 5. t. m. roditeljski sestanek staršev, ki imajo svoje otroke v Dijaškem domu. Ti sestanki pomenijo tesno sodelovanje roditeljev in vzgojiteljskega zbora v domu. Uprava doma obvešča sproti starše o življenju v domu, o vedenju dijakov, o njihovih učnih uspe-hih in o vsem, kar koli lahko stdrše zanima. Starši sami pa svetujejo, izprašujejo itd. V nedeljo pa so gojenci za to priliko pripravili lepo Prešernovo proslavo, ki je bila zelo posrečena. Predvsem moram zabeležiti, da so nastopili samo dijaki in dijakinje in ti nastopi so nam pokazali, da ta mladina rzzen svojega rednega učenja zelo dobro izkorišča svoj čas s pametnim, smiselnim ter razvedrilnim delom, ki je vsem, ki se tako zaposlujejo, prav gotovo v veliko veselje. Nedeljski nastop pa je pokazal tudi uspeh tega dela. Ugotovili smo, da se dijaki ba-vijo med drugim z glasbo, (imajo svoj orkester), s petjem, z recitacijami in pri vsem tem seveda s poglabljanjem v našo kulturno preteklost in sedanjost. Dobro in izčrpno predavanje je imel v začetku tov Kozina Maks, dijak klasične gimnazije. Pravilno je obdelal snov, tako da sta nam postala jasna Prešernov čas in njegov lik. Nato je pionirski zbor zapel ((Zdravljico«, Orkester je večkrat zaigral. Prizadevnost dijakov se je lepo skladala z duhom proslave in Z namenom doma, vzgojiti ppštene, spo- sobne in trdne izobražence. Skupinica dijakov je nato recitirala nekaj Prešernovih ((Gazel)). Ugajal je dvogovor ((Dohtar«, ki sta ga izvedla dijak in dijakinja v kostumih iz Prešernove dobe. Dva tovariša sta nato recitirala «Uvod h Krstu pri Savici«. Skupina deklet v podobnih nošah kot pri «Dohtarju» je recitirala s simboličnimi ritmičnimi vajami Prešernovo ((Slovo od mladosti«. Proslavo je zaključil mladinski zbor s pesmima «Pod oknom» in «Zapuščena». Pohvaliti moram dejstvo, da so prireditelji pritegnili čim več gojencev 'k sodelovanju in da so ves spored izvajali samo dijaki, pri katerih je bilo opaziti veliko navdušenje ob pred-našanju. Seveda je bilo tudi še nekaj okornosti v izvajanju, pa kdo bi to tem mladim ljudem pri njihovem začetniškem nastopu mogel zameriti, ko nimajo še prave izkušnje v teh rečeh. Vsekakor pa svetujem vsem našim dijakom, da pazijo na pravilno izgovorjavo, kot ustreza zahtevam našega jezika in kar ga dela blagoglasnega. Društvo slovenskih srednješolcev v Irslu V ponedeljek ti. t. m. so se zbrali slovenski srednješolci v mali dvorani, kjer ima sedež SNG, v Ul. sv. Vida k Prešernovi proslavi. Tov. Breda Budalova je pripravila predavanje v lepem slogu, ki je bilo v vsakem pogledu izčrpno in s katerim je orisala Prešerna, njegovo dobo in pomen njegove umetnosti za slovenstvo. Vmes je vpletla re-citacijske točke, ki so jih pred-.našali drugi njeni tovariši in ki so dobro ponazorile njeno bleščečo in točno razlago. Predavateljica se je znala izogniti vsaki puščobi, ki bi imela le videz nekakega znanstvenega podajanja. Kot intonacijo vse priredit- ve, ki naj bi ustvarila že v začetku pravilno razpoloženje pri poslušalcih je tov. Saša Kosovel recitiral »Uvod h Krstu pri Savici«. Sledila so med predavanjem še recitacije tov. Uga Markona, ki nam je s čistim, jasnim podajanjem podal »Zdravljico«. balade »Neiztrohnjcno srce«, ki l jo je občuteno in dojmljivo po- vedala tov. Sonja Pahorjeva, dvogovora «Od železne ceste«, ki sta ga šegavo in igralsko dobro podala tov. Livia Koba-lova in Edi Pavlovič, Prešernovega odgovora nergavim, mo-ralizujočim janzenistom, ki so videli povsod le greh in pregrešno življenje, v »Orglarju«. kar je dobro prišlo do veljave z recitacijo tov. Mirka Pavloviča in balade «Povodni mož«, ki je v vsej svoji dramatični napetosti prišla do izraza v podajanju tov. Jelke. Na koncu je zapel še mladinski zbor iz dijaškega doma pod vodstvom tov. Furlanija pesmi ci «Pod oknom« in «Zapuščena». Veš spored se je lepo razvijal, kot da bi bilo vse samo po sebi razumljivo. Vse je kazalo, da so se predavateljica in recitatorji imeli v oblasti in da so se z dobrimi vajami pripravili do tega, da so lahko sam i sebe nadzirali. Dober del zasluge gre tov. J. Lukežu, ki jim je pri učenju mnogo pomagal. Tu pa tam smo opazili še, da je izgovorjava, sicer skoro neopazno, vendarle šepala. Vsekakor se od prireditve do prireditve pozna napredek. Zaradi notranjih dramatičnih kontrastov in njihovega dobrega na-glaševanja so najbolj ugajale pesmi «Od železne ceste« in »Povedni mož«. Zbor je pel izbrano, dasi je pri njem opazitt še prevelika začetniška forma-lislika, kar pa bo sčasoma, izginilo. St. ka, itd., itd. To sliko še izpopolnjuje neizogibna stvarnost današnje družbe v kapitalistični Italiji: vlomilci in roparji iz rimskega brezposelnega in predmestnega sveta, ki izkoristijo nedeljski mir za svoj vlomilski podvig, ki se sicer izjalovi. Povrh vsega tega pa še idilična in tragikomična ljubezen med mlado služkinjo in po. stavnim prometnim stražnikom! Ves ta konglomerat, ki ga je v obliki filmske reportaže napisalo več scenaristov, je spretno in domiselno, s prefinjenim občutkom za satiro in kritično opazovanje zgnetel re. žiser Luci/mo Emmer na filmski trak. Z gibčno kamero je uspel posneti m stotine karakterističnih prizorov iz nedeljskega, početja razigranih kopalcev in jih mimo trajne nevarnosti, ki grozi, da se ti prizorčki zdrobijo in delujejo kot samostojen drobec, povezal v enotno filmsko Zgodbo. V odlični filmski kompoziciji prevladuje duhovita zgodb« spočetja mladostnega ljubezenskega odnosa med dvema »zelencema« iz vrst preproste velemestne mladine. Z jedko ironijo je v par filmskih kadrih uspelo režiserju karakterizirati degenerirano družbo rimske aristokracije. V tem krogu nastopa tudi tržaška rojakinja Elvy Lisjak, ki je s preprostim in umirjenim nastopom prepričljivo upodobila lik dekleta, ki se v odločilnem trenutku zave, da so jo privedli v »višjo« družbo samo zato, da bi izkoristili njeno mladost. Filmu se močno pozna vpliv tak o zvanega «novo realističnega« oblikovanja, ki j'- obogatil italijansko in tudi svetovno filmsko produkcijo z nekaterimi dovršenimi filmi. Seveda se ta film ne more primerjati z vrhovi zadnje filmske produkcije v Italiji. Je Pa duhovito zabaven in razen nekdterih posnetkov, ki hočejo spekulativno zadovoljiti tudi okus nekaterih blazirancev, iskren in kritično obravnava družbene življenje, Ben Planica vas vabi ie - do sobote ((Planiški tederi»j ki' bo letos od 12. do 19. t. m., je s svojim celotnim smučarskim programom dobil važno mesto v mednarodnem smučarskem koledarju ter prehaja sčasoma v eno izmed največjih tradicionalnih mednarodnih prireditev. Letos bodo poleg najboljših Jugoslovanov tekmovali tudi Norvežani. Švedi, Švicarji. Finci. Italijani, Francozi in Amerikanci. Zaradi tako močne mednarodne konkurence se da brez dvoma sklepati, da bodo v Planici berbe za najboljši in najdaljši smučarski skok na svetu. IZ TRSTA POJDE POSEBEN SMUČARSKI VLAK V nedeljo 19. t. m. ob I,45 zjutraj odide iz Trsta z glavnega kolodvora poseben smučarski vlak v Planico na mednarodne skakalne tekme. V Planico prispe vlak ob 8 zjutraj, kjer bo za izletnike pripravljena gorka pijača in P ' ri* zek, kar je že s potnino plačano. V lepi zimski naravi bodo prebili izletniki ves dan in prisostvovali tekmam svetovnih smučarjev ter se šele ob 18 odpeljali nazaj v Trst. Vpisovanje za izlet v Planico je PODALJŠANO DO VKLJUČNO SOBOTE II. t. ni. Vpisuje potovalni urad «Adria-Express», Ulica F. Severo 5, dalje čevljarna Gec v Rojanu, Trg Tra i Rivi 3, čevljarna P'rc-Transalpina, Ul. Settefon-tane 3 ter pisarna ZDTV, Ul. Machiavelli 13. II. Pohitite s prijavami, da vam ne bo žal te redke in edinstvene prilike, ki se je boste z veseljem spominjali dolgo, dolgo časa. SLOVENSKO' N/MODNO gledališče za Tržašku ozcmljg Jutri 10. marca ob 2 v dvorani k i v SKEDNJU PREMIERA drame v treh dejanji!1 „ Kobilice“ Spisala: Lillian Helim*11 Režiser: Modest Sanci® Scenograf: Jože Cesar Osebe: Oscar Hubbard - ® ne Raztresen: Birdie ® bard, njegova žena -Starčeva: Leo Hubbard, nj sin - Silvij Kobal: Ben Bu bard. Oscarjev brat - J0 Babič: Regina Giddens, scarjeva in Benova sesb:S„ Nada Gabrijelčičeva; Hof*£ Giddens, Reginin mož -Nakrst; Aleksand.ra njuna hči - Štefka Drolče** William Marshall - 3*^7, Sancin: Addie, črnka, cJ ksandrina dojilja - Vera čeva; Cal, črnec, služabn" Julij Guštin. Prodaja vstopnic dan*5 9 jutri pri blagajni kina Skednju od 9. do 12. ter 15. dalje. V soboto 11. t. m. ob gostovanje v dvorani r svetnega društva na KONTOVEb1 z dramo Lillian Helim*n<,'® ČETRTEK 9. III. 195* . 12.00: Iz opernega sveta: « Igra trio Novakord; 12.45: P ^ la v ital. in objava sporeda:' ^ Napoved časa - poročila v sl Ijj! objava sporeda; 13.15: Iz italijanske glasbe; 33.45: jj ženam - v ital.; 14.00: l£ra ** eie( Stojana Stenovica; l4-301 ... prt tiska in poročila v ital.; 1*.4 • i gled tiska in poročita v slo • 17.30: Politične* 'vprašanja .j ital.: 17.45: Ritmična glastpa« Samospeve Lucijana Marij* janca poje Ahlin Cvetka, ^ Rihard Strauss: Koncert ” pr in orkester; 18.45: Poročila vaščini; 19.00: Glasbena rne“ pf 19.15: Poročila v ital.; ,-ijiž ročila v slov.; 19.45: Poje LU ,( Taioli; 20.00: Pcgovori o je^JU slov.), 1. predavanje; 20.10: » ^ be G. F. Haendla; 20.30: Krm ^ zbor iz Trsta; 21.00: Radij**^ zornik: Borba za zemljo v * 21.15: Slovenski solisti; 22-0"- (t ljenje. jugoslovanskih naro0”m/ ital.): 22.20: Lahka večerna »Jd ba; 23.00: Zadnje vesti v. ,3.1 r 23L.05: Zadnje vesti v sloV" .(Jt 23.05: Zadnje vesti v ključek. KINO Rossetti. 16.00: «Sužnj* G. Rogers, R. Milland. ■, gin’ Excelsior. 16.00: »Edvard fr' S. Tracy, D. kerr. . Penice. 16.30: «Zrtvova0, Montgon.ery. ^ Filodrammatico. 16.00: *T furija«, Linda Darnell- ; Alabarda. 16.00: ((Ma)'*^' skrivnost«, ljubezen B . r' Habsburškega. 1 Garibaldi. H.30: »Ubežntk*’ mes Mason. ., Rt' Ideale. 15.30: «Car», R‘ts worth. Barvani film. J Impero. 16.00: «NedeIja v jj,, stu«. Nastopa Tržačanka Italia 16.00; «2iva pokor a'1’VI Viale. 15.30: «ArgentlnSK'jct'j ...noči ljubezni«, Don A Befty Grable. 1 Vittorio Venelo. 15.15: «0*. plamenih«, John GarHe 1 s 'K Adua. 15.00: I. »Trgovci j; ,,p*! II. oTi^ «Ponoči «Talec», ((Galjot"”' f' er«! Al)» vo kostjo« — Manu«, Armcnia. 15.30: dnevi«. Az-urro. 16.00: Flynn. Belvedere. 16.00: Ladd. »Ob morju«. Zaprt. c*«’, Marconi. 15.30: »Sirena«- n film, nagrajen na B‘e J Benetkah. iiub** Massimo. 16.00: «Cudna 1J g. 1 Marte Jvers«. B Stanvo' ^ Novo Cine. 15.30: »Nočne a* Tala Bi reli. Odeon. 15.30: »Čakal te Errol Flynn. « Radio. 15.30: »Tatje koles«-Savona 14.30: »Zgodba i Custerja«. E. Flynn, De Havilland. 0rj»!J Venezia, «Gospodovalec " i-j Vittoria. 16.00: »Ljubezen« j nenadenja«, Loraine MAH QGfJ% SAMOSTOJNO GOSPOD|lV‘|i, DVEMA OTROKOMA 15* pisfl UublJ!Šite/ na zdravnika,v no ali osebno sc jjjjev* se zgl Pohar Ljubljana Bog Naznanjamo žalostno vest da je po dolgi i"1 1,1 “ bolezni preminul na« dragi, nepozabni sin in JOSIP KOCMAN Pogreb bo da,nes 9. t. m. ob 16 izpred his* losti v Sutoatorici. Samatorica 8. III. 1950. -pl Žalujoči STARAI. BRAT, SBS jj in sorodniki. PODRUŽNICA UREDNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA V KOPRU - ULICA C. BATTISTI 301a - I. ■ TEL. 70 novanje volivne komisije n okrai?i Knner in votivna komisija za Glavna volivna komisija v Ko-Pru je imenovala na predlog Iz-'rSilnega odbora OLO na svoji i>(*aji seji okrajno votivno komi* s|jo za Koper: Predsednik STRAH STANE, Predsednik okrajnega ljudskega s°dišča v Kopru, njegov namest-”lk BELLINA GAUDENZIO, taj-°'k SUSA KAREL, njegov namest-“ik JAKOMIN VALERIJ, člani komisije; JELICIC P ALMIRA, t0t’ Sturm, namestnik HRVATIN SALVATOR, BORDON VILJEM, Cestnik GENTILLINI NORMA '^UK MARIO ter namestnik BrINJA ATILIJA. Okrajna Roje: Predsednik BATISTA LUDVIK, prejsednik okrožnega ljudskega ^šča v Kopru, njegov namest-*ik VIGINI ALBINO, tajnik PO-k®GCA URBANO in njegov najstnik CRNOBORI MILKA; čla-k°misije: BOŽIC DANKO, nje-*°v namestnik BUZDAKIN ATI-,J|. DAMBROSI MARIJA, njen “s®estnik POIANI GIULIO in SANESE LINO ier njegov na-dlestnik POSAR SILVANO. Glavna volivna komisija je nate* v smislu čl. 10 odloka o vo-lilvah odbornikov okrajnih ljud-odborov določila število od-^rnikov okrajnega LO, kate-v°lijo posamezne osnovne u-r,Vn° teritorialne enote, in si- po sindihainilt podružnicah in sprejemanje obuez ter okraj Koper: !' kLo Ankaran 3 KLO *■ Klo S' Klc S' Mn 7-klo *• klc ,!•Mu • klc !■ KLo II KL0 U. 1 U.l 2 odbornika. Bertoki 4 odb. Boršt 3 n Cezarji—Pobegi 3 N Dekani 3 » Izola 20 ■ Kampel—Salara 3 H Korte 4 » Koper 17 » Koštabona—Puče 3 n Marezige 4 n Osp 2 M ' Piran 14 n Portorož 4 H Sičjole 4 » Semedela 3 N Strunjan 2 n Sv. Anton 2 n Sv. Lucija • 5 n Sv. Peter 6 » Škofije 4 M Šmarje 6 n Vanganel 3 H 121 odb. okraj Buje pa je določeno pednje število odbornikov o-zjnega ljudskega odbora, katere '°lijo posamezne osnovne uprav-^teritorialne enote: MNO Basanija 1 MNO Brtonigla 3' GNO Buje t. MNO Grožnjan *■ MNO Kaštel *■ MNO Krašica MNO Lovrečiča • MNO Marušiči 1( k*No Materada j • Mno Momjan toNo Nova vas GNo Novi grad ' JJNO Sv. Marija na 1, Kr»su s^O Umag 3 odb. 6 » S » 4 n 3 » 4 » 3 » 3 » 4 s 5 2 6 SV, dpuo 62 odb. Vk tjj^Pru, dne 6. marca 1930. f>( 'Dr. Peterin Stanko I. r. ,aHk: Dr. Orel Vladimir l.r. S 7. marcem so v vseh sindikalnih podružnicah našega o-kraja pričeli razpravljati o vo-livnem programu Slovansko-ita-lijanske ljudske fronte. V diskusijo posegajo številni tovariši in tovarišice, kakor tudi sprejemajo sklepe za delovanje v času volivne kampanje in izglasujejo resolucije, ki kažejo na odločnost delavskih množic, da hoče ravno pri teh volitvah pokazati, da je ni sile, ki hi jih spravila ob njihove poli-tičnor-socialne in gospodarske pridobitve, katere so dose3le svoj višek v ljudski oblasti. V naslednjem prinašamo eno najbolj značilnih resolucij, ki jo je sprejela sindikalna podružnica stavbnega podjetja v Semedeli. Ta se glasi: ((Okrajnemu odboru ES v Ko pru! Delavci stavbnega podjetja v Semedeli smo na izrednem množičnem sestanku, na katerem smo razpravljali o bodočih volitvah v Istrskem okrožju, ugo tovili, da Ljudska fronta, ki obsega vse množične organizacije, izključuje kakor vidimo organi, zacijo ES, Glede na to, da delavci-člani ES proletarci in nosilci ljudske cblasti nismo z našo organizacijo vključeni v Ljudsko fronto; pozivamo okrajni odbor ES, da V stvari sklepa in pcdvzame korake, rda se tudi naša organizacija vključi v Ljudsko fron to, da stopi z njo v stik in izposluje, da bo pri volitvah naša organizacija sodelovala kot sestavni dei Ljudske fronte eno dušno z vsemi ostalimi množičnimi organizacijami. Smrt fašizmu! Svoboda narodu!« Prav tako delavc; stavbnega podjetja v Semedeli so na sestanku svoje Sindikalne podruž r ice za proslavo dneva volitev v coni B in v znamenju izvedbe prve etape enoletnega plana prevzeli naslednje obveznosti: Do 29. novembra 1950, dneva ustanovitve BLRJ, bodo dokm-čali gradnjo novega hotela v Kopru. Gradnjo nove avtobusne postaje bodo končali do 1. maja. Novo,,;trgovino.,«Omnia» . v Kopru pa bodo napravili do 30. marca. Nadalje sg bo zavzel ta kolektiv, da bo do lb'. aprila, dneva volitev, izboljšal za 15 odst. brigadni delovni način, norme, delovno disciplino in povečal proizvodnjo za 10 odst. Končno so se obvezali, da bodo v vseh navedenih točkah tekmovali. Zato pozivajo istočasno sindikalne podružnice kolektiva «1. maj« in ((Konstruktor« v Ko pru na tekmovanje. Prav tako pa sprejmejo poziv na tekmovanje od strani sindikalne podružnice «Edilit» v Kopru. Aona vas V predvolivnem tekmovanju naj sodelujejo vse množične organizacije Kakor po drugih vaseh, tako se je tudi pr; nas v Novi vasi vnelo veliko zanimanje za volitve V okrajne ljudske odbore. Pred dnevi smo imeli množični sestanek, na katerem je tovariš z okraja podal politično poročilo in podčrtal pomen tfh volitev. Vsi prisotni SQ izrazili tej priliki pokazati enotnost in složnost našega ljudstva in se mnenje, da morajno tudi ob kot en mož udeležiti teh volitev ter izvoliti ljudi, v katere imamo popolno zaupanje. Jasno je, da ne more biti to nihče drugi kot tisti tovariši in tovarišice, ki so nas vodili v NOB in ki stojijo tudi danes v prvih vrstah za obnovo in napredek ngše ožje domovine. Na sestanku sm^j izvolili .tudi razne komisije, in sicer komisijo za politično propagandno delo, komisijo za 1. maj in tekmovalno komisijo. Propa. gandna komisija bo imela mnogo dela ravno pri pripravi volitev. Tekmovalna komisija Pa je takoj pred vsemj navzočimi napovedala tekmovanje ostalim vasem našega sektorja, in sicer: Sv. Petru, Krkavčam in Padni. Odobrili smo tudi tekmovanje, ki se bo nanašalo na kulturno, športno in telovadno delo, dalje tekmovanje za čim lepšo proslavitev 1. maja in tekmovanje glede prostovoljne, ga udarniškega dela. V tem pogledu smo že pokazali nekaj uspeha. Dne 4. in 5. marca je namreč delalo 31 ljudi, ki so napravili 250 udar. niških ur. Z njihovo pomočjo smo pomagali popraviti električno napeljavo, dalje smo de. lali pri spomeniku padlih borcev in popravljali krajevne poti. Udarniškega dela so se ude. ležili tudi taki, ki do sedaj še nfiso sodelovali, kar naj si vzamejo tudi ostali za zgled. Vsekakor Pa bo treba pokazati do. mačinom važnost in potrebo sodelovanja v frontnih brigadah, ki bodo gradile in širile zlasti cestf od križišča glavne ceste med Koprom in Škofijo d0 bloka v Rižani. Tako bodo tudi frOnt.ie brigade koristile s svojim delom samo skupnosti. Isto tako smo na sestanku sklenili, da morajo v predvolivnem tekmovanju, zlasti še pri pripravah za volitve, sode. lovati vse množične organizacije .ker le na ta način bodo pravi izraz razpoloženja našega ljudstva. Oahod prve delovne ženske brigade Istočasno je bila zbrana na trgu I. delovna brigada žena. V imenu okrožnega odbora ASIZZ je pozdravila žene tov. Cebron Milka. Poudarila je, da tudi žene dokazujejo, kako razumejo plan. «Prav ob vašem odhodu bomo odkrili spominsko ploščo padlim borcem - Koprčanom. Tako tesna povezava kot je bila za časa borbe, je tudi danes. Zene prav tako razumejo, da je treba pomagati tudi v današnji borbi proti reakciji in kominformistom. «Nato je poklonila odhajajoči brigadi zastavo in poudarila naj jo s ponosom nosijo. V imenu okrajnega komiteja je pozdravil tov. Savle, v imenu okrožne mladine pa tov. Vuk. Odkritje spominske plošče padlim borcem - Koprčanom V. navzočnosti velikega števila ljudstva je bila včeraj slo-vesno odkrita na Titovem trgu v Kopru spominska plošča padlim borcem - Koprčanom. Slovesnost so c tvorili partizani, ki so z godbo na čelu prikorakali na trg in Za njimi tudi ženska brigada, ki je po slovesnosti odšla na pogozdo-valna dela v bujski okraj. Po zaigranju ((Internacionale« je tov. Primožič v imenu Zveze borcev imel krajši govor, v katerem je poudaril, kako se partizani spominjajo padlih tovarišev, ki so dali svojo kri za svobodo. Za njim je spregovoril še tov. Rupnik, ki je najprej podčrtal prispevek Koprčanov v NOB in nato nadaljeval: ((Dolgih. 25 let so tudi ti kraji trpeli pod fašizmom. Ko pa se je pričela borba za svo- bodo so se našli tudi Koprčani, ki so odšli v gozdove in se skupno z jugoslovanskimi partizani borili proti fašizmu. Zasluga teh Koprčanov je, da je danes tudi v Kopru ljudska oblast in da se tu gradi tisto novo življenje, za katero so padli tudi ti tovarišu. Nato je tovariš odstranil zastavo, ki je zakrivala ploščo, ki ima v italijanščini tale napis: Večna slava herojem, padlim v borbi za svobodo zatiranih narodov! Pietro Gandusio, Nazario De-pangher, Mario Destradi, Er-mete Dobrilla, Luciano Delia-valle, Alberto Burlin. Zveza julijskih partizanov Koper 8. marca 1950. n 1 " sveti v pomoč produkciji Izvoljen je bil delavski svet v opekarni ,,Nardone“ v Izoli V opekarni «Nardone» v Izoli so imeli te dni volitve v delavski svet. Vse delavstvo tega objekta je zajelo ob tej priliki pravo navdušenje in ves kolektiv je sodeloval pri tem vo-livnem dejanju. V ta delavski svet zo bili izvoljeni sledeči tovariši: Pugliese Mario, Bologna Roman, Babič Jože, Vescovo Vincenc, Zudic Anton, Depon-te Br., Božič Ivan, Zaro Natale, Franzotin Giordano, Babič Ernest, Mondo Viktorija, Piciur Roman in Završnik Aleksander. Delavski sveti so sestavni del naše ljudske in socialistične demokracije in činitelj. ki bo vrhu tega dvignil ustvarjalno voljo naših delavcev pri gradnji socializma. S pomočjo delavskih svetov bodo delavci aktivno sodelovali pri rešitvi najbolj važnih vprašanj podjetja, bodo iskali in podvzeii potrebne u-kiepe za dvig proizvodnje, bodo sodelovali pri izdelavi gospodarskega plana tovarne ter ga bodo še natančno porazdelili na posamezne oddelke in celo delavske turnuse. Delavski sveti se bodo nadalje zavzeli, da bodo premagali težkoče, ki se bodo pokazale pri izvajanju plana, bodo nastopili proti vsem pojavom oportunizma, ki bo obstajal zlasti v pretiravanju težkoč in pcdcenjeva. nju naših sil- Ravnateljstvu podjetja bedo delavski sveti predlagali ukrepe, sposobne za izboljšanje proizvodnje, za racionalizacijo dela, za povečanje delovne storilnosti, za znižanje Občni zbor Slovensko-hrvaiske prosv. poteze v Kopru V nedeljo 12. marca ob 9. uri bo občni zbor Slovensko-hrvatske prosvetne podzveze. Prosvetna društva naj prijavijo izvoljene delegate Podzvezi v Koper. stroškov proizvodnje, izboljšanje kakovost; proizvodov itd. V tem novem organu bodo de. lavci razpravljali o delovnih normah v tovarni, bodo stavili svoje pripombe in stavili lastne predloge, bodo skrbeli za vzgojo strokovnih kadrov, se bodo borili za izboljšanje discipline pri delu in skratka bodo uvedli vse tiste mere, ki bodo pospeševale proizvodnjo lastne tovarne ali podjetja. Vse te naloge delavskih svetov ne bodo zmanjšale pomena in odgovornosti vpdstva: na- sprotno, sodelovanje med delavskimi svet; in ravnateljstvom podjetja bo treba ravno v interesu gospodarskega napredka še bolj poglobiti in razširiti. Prav tako delavski sveti ne bodo prav nič zmanjšali pomena in kompetence sindikalne organizacije ter nalog njenih podružnic. Te bodo še nadalje vo. djle mobilizacijo delovnih sil za izvedbo in celo prekoračenje nalog, ki jih zahteva od nas enoletni delovni plan. V splošnih potezah so to naloge naših delavskih svetov. Pri tem dogodku pa je značilno dejstvo, da je bil ravno v tovarni «Nardone» izvoljen prvi delavski svet, kjer si je tamkajšnji kolektiv priboril o-kiožno prehodno zastavico ter jo ima še danes v svojih rokah in ki je tudi drugače med vsemi eden prvih delovnih kolektivov našega okrožja. Pomjan Odkrili bomo spomenik 25 padlim borcem ii naše vasi Na dan 6. aprila bomo v naši vasi odkrili spomenik 25 padlim borcem, ki so cdšli v partizane na isti dan leta 1944. Takrat se je zbralo naenkrat 50 mož m fantov, ki so odšli v partizane, da bodo od tam pomagali izgna. ti okupatorja z naše zemlje. Od teh je 25 dalo življenje za to, da bo istrski človek svobodno zadihal na svpji zemlji. Tein našim najboljšim vaščanom pripravljamo lep in dostojen spomenik, ki bo pričal tistim, ki bedo prišli za nami, kako močna je bila v nas vseh misel svobode, kako odločna je bila volja, da bomo to svobodo tudi priborili. Pri delih za postavitev spomenika sodelujejo ljudje s prostovoljnim delom. Občutijo veliko dolžnost, da je potreba svo-jim sovaščanom napraviti spomenik, ki bo pričal še poznim redovom, kako so ljudje, ki jih je od vseh strani uklepal jarem kulturnega in fizičnega suženjstva z orožjem v roki priborili svobodo. Ze sedaj se množične organizacije pripravljajo, da bo dan odkritja spomenika tista speminska svečanost, kot jo zaslužijo naši padli vaščani. Spored odkritja bomo pravočasno objavili v listih. PODRUŽNICA UREDNIŠTVA IN UPRAVE PRIMORSKEGA DNEVNIKA V GORICI - UL. S. PELLICO 1 - II.; TEL. 11-32 pozdravna brzojavka j f udi kmečka mladina zena Slovenije ....... v neizprosni borbi dosegla svoie pravice 13 učencev manj v podgorski šoli po zadnjem hrivičnem ukrepu oblasti Tudi otroški vrtec so ukinili - Današnji oblastniki verni dediči fašističnega režima Ze pod fašizmom smo, kakor vsi Slovenci, zelo trpeli, ker naši otroci niso mogli obiskovati šol v materinem jeziku. Zaradi tega je zelo trpela splošna izobrazba, ker otroci niso razumeli italijanskega jezika, starši pa jim niso mogli pri pouku slediti in jim pomagati, ker sami niso mnogo razumeli. To se močno odraža danes, ko opazujemo, da premnogo naših mladeničev in mladenk ne zna pisati v slovenščini. V naši vasi imamo sinove in hčere slovenskih staršev, ki so primorani pisati domov v italijanščini, ker drugače ne znajo. Sicer to ni povsem naša krivda; p neki meri Pa je, ker bi S/e mnogi starši lahko potrudili, dg bi sami izurili svoje otroke v čitanju in pisanju slovenščine. Tu se opaža neka brezbrižnost staršev. Vzpostavitev slovenske osnov, ne šole je bila sprejeta v vasi z velikim zadoščenjem, ki Pa je na žalost trajalo malo časa. Kljub temu. da živimo na ozemlju «demokratične države», ki je podpisala mirovno pogodbo, s katero se je obvezala spoštovati vse narodnostne pravice naroda z drugim občevalnim jezikom, in še posebej sprejela novo republiško ustavo, katere čl. 6 pravi: Italijanska republika ščiti s posebnimi določili jezikovne manjšine v državi», je naša šola v kratkih dveh letih po priključitvi utrpela več krivic. Najpnrej moramo poudariti zelo žalostno ugotovitev, da letos nimamo več slovenskega otroškega vrtca. Ukinili so ga z izgovorom, da ga ne obiskuje dovolj otrok. To ne odgovarja resnici, ker imamo od 25 do 30 malčkov, ki bi se zel0 radi učili pesmic in igric v materinščini. Ce pa ti otroci niso vpisani v seznamih, smo nekoliko krive matere same, ker pri vpisovanju, razen v nekaj primerih, nismo odločno zahtevale, naj jih vpišejo v slovenski otroški vrtec. Oblasti same nam ga seveda niso ponudile in nam ga nikoli ne bodo, če se ne bomo odločno borile za spoštovanje naših pravic. Glede ljudske šole smo v letošnjem letu izgubili kar 13 učencev, otrok optantov in mešanih zakonov, ki so povečali štecjlo obiskovalcev , italijanskih razredov. Nekateri od teh so bili primorani to storiti na osnovi odicka o opciji, drugi pa zaradi tega, ker so otroci takih staršev, ki niso bili dovolj pogumni, da b} podpisali izjavo o pripadnosti k slovenski jezikovni skupini. Tako opažamo pri nas veliko premalo narodne zavesti. Nekoliko je temu krivo, ker živimo v tesnih stikih z italijanskimi priseljenci, ki v tovarni in drugje za sedajo najboljša mesta. Zatiranje Slovencev s strani teh izseljencev in borba za kruh jemlje mnogim pogum, da bi se odločno zavzeli za najosnovnejše pravice kulturnega naroda. Iz navedenega je razvidno, da je naš položaj v Podgori precej žalosten. Popolnoma zgrešeno bi bilo, če bi vse to sprejele ravnodušno in križem rok. Ze število delegatk naše vasi, ki prisostvujejo današnji konferenci dokazuje, da nam ne manjka zdravih sil, s katerimi se bomo lotili dela za izboljšanje našega položaja. Se nekaj. Vsaka žena je iz časopisov ali pripovedovanj mnogo slišala o poteku in uspehih mladinskega kongresa, ki se je pred osmimi dnevi vršil v tej dvorani. Na kongresu je mlading posameznih vasi poro. NT toPicya ozračja iz ti-% °}'en‘je, kjer je danes vse te ruoače, kot je bi to za banov, posebno še h°®er Si 0a. nam Va■ Kar "‘šla % ‘k- Ni že je prinesla v pesnica Vida nenadoma je Liferarni večer Vide Brestove v Kopru kot prno cvetje mandelj, krasi kot veliki Vari' SOpi cvetia še speče . a že prebujajoče štiri' ki riSei° mehkozele-‘rik ot S -me v rjave izorane in ‘ z0 nJ P°vršine, kjer ze t>0| ‘j nasajeni grah. 1? tL/° \e ie te°n. °dkar so v nfiže,, , re Prišli slovenski Svn: ki ‘n Priredil, v sta-vni ii fVorani «L,oggie» lite-S ,®e.er- Takrat je bil med Jh lan ‘mi primorski pe-»Nl i ki ie P°ln d'%ai Namenite trdote tako mehko-božajoče t»Nb0H,S0 šle v srca duše novo življenje ljudem. nai ie obiskala, kar lc!nij«n.r10£,retle' naia n,lada Hro te pesnica Brestova (iala prat: naša 'l kar0 borb“- cjte^o team i° ie dala! To taite k- ' ker danes- ^mlr^rj0"10 2 vsak'm lite O”17*1' 2 vsak° za- I;. 1*, z o o zadružno Živah >0 k«,C° n°Vo šolo, z vsa-kipor,, m0?- 2 vsako sliko Obteetnifcj ,u naprav ijo »a-L donir,„ ~~, novi lepši čl0.te‘sti ,."1 Hndske — na-tl- 'ka ntelrjamo novega hter^l0o deC° v zgodovin- te m n 90ra ^la Previsoka no-‘a °vtra neprernOstljiva no- la novih ljudi, Danes ugotavljamo: Ce smo takrat orali krvave brazde v plamenih naših gorečih vasi, in so bili na gosto posejani po naši zemlji grobovi oračev teh krvavih brazd, ki smo jih morali začeti orati, ker bi sicer ne bili mogli sejati tistega novega življenja — raste iz takrat odločno zaoranih brazd, zelo lepo obetajoča žetev. Izmed te setve vstaja naša pesnica Vida Brestova. Mogoče o nobenem drugem našem par. tizanskem umetniku ne moremo tako dobesedno reči, da ga je rodila borba, kot prav o Vidi. Kot 15-letno dekle je šla z drugimi vaškimi otroci iz Sent Ruperta na Dolenjskem leta 1941 nabirat v gozd borovnice, ki so tisto leto bogato obrodile Ko so imeli že polne lonce, se naenkrat prikažejo iz tal zrasli ;— partizani Vsi radovedni so jih otroci obkolili, iji jim po. nudili nabranih borovnic. Pregledovali so orožje, medtem ko so jim partizani pripovedovali o svobodi, za katero se bo treba krvavo boriti' (To je tudi ena izmed tistih tem za naše slikarje — umetnike, katero bi lahko uporabili). Ko so partizani odšli, je v Vidi ostal globok vtis tega srečanja. Prav to srečanje nam je da-l0 našo Vido. Od takrat jo je vleklo v partizane. Seveda hi moglo biti drugače, da je sle-dila tistemu klicu, ki je ob prvem srečanju taico globoko odjeknil v njeni notranjosti. Srečal sem jo v maju 1944 v Črnomlju kot šele razvijajoče se dekle, ki pa je že pisala pesmi. V petem letu svobode je prišla tudi sem na obalo Jadranskega morja. Ni dovolila, da bi bil sporočil širši javnosti, da bo priredila recitacijski večer. Le majhnemu številu ljubiteljev poezije je bilo dano poslu. šati njene pesmi. Vida nam je recitirala štiri partizanske pesmi, ki so nastale v času borbe, eno o zvestobi narodov Jugoslavije, ciljem NOB in vodstvu v zvezi s Kominformom, in šest pesmi našim Cicibančkom, ki so nastale V času gradnje socializma. V pesmi «Pismo», ki ga piše partizan domačim iz gozdov, katerega izroča vetru, da ga od. nese, ker pismonošev takrat nismo imeli, pravi: «Daleč sem od vas, v gozdovih, glas dolin sem malo seže, toda bolj kot prej kdaj koli, me ljubezen z vami veže«. Pri tem pa že misli z veliko uero v zmago, kako bo v svobodi, ko: «Spet na njivi bom obračal s svetlim plugom brazde rjave«. »Očetu« v. spominu je slika propalosti domačih izdajalcev. Tu pravi: «Kruha si dal jiim, kadar so prišli še kot otroci, vsi razcapani, kleli so kot postopači, cigani, pomiloval si jih lačne ljudi. Zdaj pa so ka^or gonjači prišli. Roke z vrvjo sq ti, oče, zvezali in so te kakor zločinca odgnali z divjim krohotom čez sredo vasi«. Oče pesnice Vide pa je, p reden so ga tako odgnali in ubili v' gozdu zg vasjo, govoril svo. jim trem sinovom, ko včasih: «...sredi noči smo se priplazili kakor tatovi pod rodni svoj krov«. «Trije ste, fantje, le glejte, da vsi dobro do konca se boste držali! Fantje, da bom za vas brez skrbi!« V pesmi: «Kam bi s soncem?» občuti mlada pesnica vso veliko moč svobode, za katero smo se takrat borili, in ki bo prišla. Takrat sm0 vsi partizani tako občutili: «Sanca, cvetja kar preveč ipiamo! smeha, petja drugim radi damo! Kam bi s soncem? Kam bi s to pomladjo?« Zato od vsega tega sonca in cvetja nesimo v ječe, na grobove talcev: «V samo sonce bomo J‘h zavili, da še mrtvi bodo vsi čutili, da so vredni padli za svobodo«. Kako je tudi naša umetnica občutila krivične obtožbe, da je vodstvo nove Jugoslavije zašlo na napačna pota, priča pesem uliadar se znočit), ko pridejo neslišno vsi, ki so padli Za to, ...da nam vzcvete pomlad«, in se šepetajo pogovarjajo, kako je bilo nekoč: «In tih pogovor varno poneso na dni, ki so jim iz grobov sledili. Sprašujejo oči: «Se zvesti ste?« In brez odgovora vedo. Nato prav tiho sobo zapuste in vem; Ker zvesti smo, jim je toplo!« Po osvoboditvi so nastale ze. lo prisrčno doživete otroške pesmi; «Prvikrat v šolo«, «Mihec in kos», (iMihčeve igrače», «Ptičji sestanek», «Viak», «Kaj bo Mihec« in še veliko drugih. Vse so prežete z novim duhom’ ki gg je prinesla svoboda tudi našim Cicibančkom, katere ima naša umetnica zelo rada. Tu ni več tistega zanimanja za prazne igrače. Naših Cicibančkov ne ovira burja, ne moti kos, lci Mihcu nagaja, naj gg lovi. Lopata pravi psičku in konjičku, ki tožita, da ju je Mihec pozabil; «Prav godi se vama!« smeje se lopata. «Ko pa razen igre res prav nič ne znata. Name pozabit; Mihcu ni mogoče! Zdaj se mu graditi bela mesta hoče«. In še naprej: «Hotel ceste bi ravnati, hotel s traktorjem orati, hotej bi graditi hiše, Pa še z noskom mizo briše«. Vse to nam je prinesla naša Vida — pravim naša — ker nam jo je dala borba, sem na obalo, kjer to borbo še nadaljujemo. I čala p lastnem delu in o lastnih uspehih. Nekatere vasi so bile za svojo delavnost tudi pohvaljene. K tej ne spada podgorska mlading, ki zaostaja za drugimi vasmi. V tem pogledu smo nekoliko krive podgorske matere. Vsaka mati naj pokaže hčeram in sinovom, katera je njihova pravg pot, kakšna je njihova primerna družba, za kakšno čtioo naj se zanimajo, da se bodo duševno izpopolnili in dvignili lastno izobrazbo. «Grand Hotel«, «Bolero», «SO' gno« in drugi podobni časopisi samo škodujejo in navajajo našo mladino na pota, ki ne odgo. varjajo naši duševnosti in našim .iljem. Prikazujejo jim kot smoter življenja samo modo in luksus ter plehko ljubimkanje, namesto, da bi jim dali pravi pogled na življenje, da bi jim pripomogli k duševni zrelosti, s katero bi lahko gledali v pogoje dela in življenja sploh. Pozivam žene vseh ostalih vasi da bi nam. priskočile na pomoč v naši borbi in nam dale dovolj moči ter poguma za izboljšanje kritičnega stanja, ki"vlada v naši vasi. Zaključujem s pozivom, ki velja v prvi vrsti podgorskim ženam in ženam mesta, da čuvajmo v svojih družinah in pri otrocih ter pri vsej mladini narodno in socialno zavest, ker samo na tak način bomo lahko ponosne na svoje delo in nam bodo naši otroci ter vse ljudstvo zato veliko delo brez dvo ma izkazali svojo veliko hvaležnost. V torek seja občinskega sveta Italijanski otroški vrtec v Standrežu V torek zvečer se je na go-riškenr županstvu pod predsedstvom župana sestal k svoji redni tedenski seji občinski upravni odbor. Na tej seji so odborniki preučili razna vprašanja, kj. jih bodo razpravljali na prihodnji seji občinskega sveta, katero so določili za v torek 14. marca ob 20.30. Nato so odborniki odobrili več sklepov, in sicer prispevkov za vzdrževanje zimskih zaposlitvenih centrov, potro?ek za navadita popravljalna dela, otvoritev otroškega vrtca z italijanskim učnim ježkom y Standrežu. ki dejansko že obstaja. Smučarski izlet Slovensko planinsko društvo v Gorici vabi člane in prijatelje, ljubitelje zimskega športa na smučarski jzlet v Ravasclet-to, ki bo v nedeljo 12. t- m. Prijave sprejema Darko Šuligoj v urarni tik Katoliške knjigarne, ki bo udeležencem dal tudi podrobnejša pojasnila. goriškim ženam Glavni odbor Zveze slovenskih žena v Italiji je prejel od glavnega odbora Antifašistične fronte žena za Slovenijo sledečo pozdravno brzojavko: »Zelo nam je žal, da se naša delegacija ni mogla udeležiti proslave mednarodnega dneva žena, ki ste jo imele 5. marca v Gorici. Kljub pravočasno vloženi prošnji nam italijansko poslaništvo ni izdalo potnih dovoljenj. Nobena meja in noben ukrep nas ne bo ločil od Vas, drage tovarišice, zene Slovenije bomo vedno z ljubeznijo spremljale Vašo borbo za pravice slovenske manjšine v Italiji«. Dragi tovariši in tovarišice! Oglašam se k besedi, da spregovorim v imenu kmečke mladine, ki danes preživlja prav tako čudne in kritične čase, kot vsa druga mladina. Res je, da so v naših krajih tudi kmetje, ki imajo lastno imetje in o katerih ljudje govorijo: Blagor njim ker so samostojni. Pri tem pa nihče ne pomisli, da je prav kmečka mladina tista, za katero se nihče ne zmeni. Poseben očitek naj na tem mestu velja vsem oblastem, ki znajo na dolgo in široko razkladati, ko gre za plačevanje raznih davkov, imajo pa gluha ušesa in prazno mošnjo, ko je treba štepiti k mladini s potrebnimi nauki in prepotrebnimi kmetijskimi izobraževalnimi tečaji, v IVI Hl*Hi; VII)IMA KOLESARJA in prestopniki meje na zatožni klopi Julija meseca lani se je 16-let-na kolesarka Marchiori Lavra iz Ul. Tunisi 2 zaletela s svojim kolesom na ovinku med Ul. A-scoli in Trgom Pacassi v gospodinjo Bergher por. Simšič Marijo in jo vrgla na tla. Pri padcu je Simsičeva zadebila precej poškodb, zaradi katerih se jle morala zdraviti 60 dni. Na kraj nesreče so poleg ljudi prihiteli tudi agenti javne varnosti, ki so ugotovili, da je kriva nesreče Marchiari Lavra, ker ni na vogalu zavrla svojega vozila. Prijavili so dekle sodnim oblastem. Včeraj so na sodniji Marchiarijevo obsodili na plačilo 9000 lir globe, ki pa jie zaradi odpusta ne bo plačala. • o * Neprevidni kolesarki je na zatožni klopi sledil neprevidni kolesar 17-letni Trevisan Ivan iz Benetk, ki se je lanskega septembra na pevmskem mostu s svojim kolesom zaletel v 25-letno Matežič Marijo. Privozil je namreč po strmi Ul. Don Bosco in nameraval z brzino prevozil; tudi most. Toda tu je pred dvema kolesarkama nenadoma izgubil ravnotežje in se zaletel y Matežičevo. Oba sta plosknila na tla in mimoidoči so jima morali priskočiti na pomoč. Matežičeva je bila precej poškodovana in je pri nesreči izgubila celo dva zoba. Stražniki na mostu so ugotovili, da je kriv Trevisan. Zaradi tega so ga na sodniji včeraj obsodili na plačilo 9000 lir globe. Tudi zanj je prišel v poštev odpust. « * * Zaradi nezakonitega prestopa državne meje so bili nato kaznovani na 3 mesece zapora in 16.000 lir globe z odpustom 32-letni Petrei Azio iz' Tava-gnacca pri Vidmu, 36-letna Bossi por. Brongiomo Marija iz Nogareda, 28-letna Micheluzzi Erlinda iz Riviere 23-letni Denisa Jurij iz Ločnika. Na 3 mesece zapora in 16.000 lir globe brez odpusta pa je bil zaradi istega prestopka kaz- novan 20-letni Guglialti Jožef iz Ul. Rabatta 22, ki so ga ju goslovanake obmejne oblasti izročile italijanskim, čini je stopil na jugoslovansko ozemlje. « e « Letošnjega januarja, je bil 29-letni Pellizon Feruccio iz Ul. Lunga 38 brez lire v Žepu Ker si ni znal pomagati iz take zagate, je sklenil, da bo segel po tujem blagu. V Ul. Carducci je zagledal pred kavarno Via-tori ob steni naslonjeno novo moško kolo in ga odpeljal. Ustavili so ga agenti javne varnosti, v katerih je bleščeče kolo in razcapana Pellizonova obleka vzbudila upravičen sum. Pellizon je agentom trdil, da je kolo njegovo, toda ti so ga brez obotavljanja odpeljali na policijo, kjer so ugotovili, da je Pellizon popolnoma brez denarja in da je nemogoče, da bi bilo tako lepo kolo njegova last. Naslednjega dne pa se je na policiji že javil lastnik kolesa AUegri Generoso in povedal, da mu je novo kolo zmanjkalo pred kavarno Viatori. Tako je bila krivda Pellizona potrjena. Policija ga je odvedla v zapor in prijavila sodnim oblastem. Včeraj so ga zaradi tega obsodili na 19 dni zapora in 3000 lir globe. NOVE SLOVENSKE KNJIGE! Voltaire: ((JUGOSLOVANSKA POEZIJA«, plat. » » , broš. Avčin: »NAS OTROČEK«, brošura .... Vidmar: »OSLOVSKI MOST«, polplatno . . ; Stalin: «0 LENINU«, brošura................. Stalin: ((Kako pojmuje socialna demokracija nacionalno vprašanje, brošura . . . Dobite jih v slovenskih knjigarnah v Trstu in V Gorici. L 500.— » 350.— » 250 — » 50.— » 550 — » 40.— » 30.— Aretacija mladega roparja Policija je včeraj izsledila tatu, ki je dne 2. t. m. vlomil v pekarno Cociani Ade in iz predala prodajalne mize odnesel 20.000 lir. Gre za 20-letnega že večkrat kaznovanega Federica Jožefa iz Milana, ki je sedaj v pričakovanju sodne razprave v zaporu. Zaplenili so „Calandrino" Na podlagi ukaza iz Rima so včeraj agenti javne varnosti v našem mestu zaplenili v raznih časopisnih agencijah in prodajalnah 17 izvodov revije «Ca-landrino« jn 16 izvodov humorističnega časopisa «Marc’Au-relio«. Zaplembo teh revij so oblasti odredile, ker je njihova vsebina pornografska. = KINO == VERDI. 17: »Hotela bi se poročiti«, B. Davis. ITTORIA. 17: »Pigmalion«, L. Howard. CENTRALE. 17: ((Nemogoča želja«. A. Pier Aumont. MODERNO. 17: «Poslednja odpoved«. R. Milland. EDEN. 17: ((Tragična zora«. katerih bi se morala mladina naučiti vsega potrebnega znanja, da bi bolje kmetovala. Drugo še bolj žalostno poglavje pa tvorijo kmečki polo-vinarji, ako jih smemo tako imenovati, ki morajo preko polovico svojega pridelka oddajati gospodarjem, ki mirno živijo pri obloženi mizi in premišljujejo, kako bi do skrajnosti oglodali že itak bednega kolona. Mladino takih kolonov pa poleg tega tlači občutek manjvrednosti, katerega nekateri ob vsaki priliki žaljivo poudarjajo. Ta mladina je še posebno zapuščena, ker se zanjo prav nihče ne zmeni. Ali ste kdaj, slišali, da bi se kdo izmed veleposestnikov kdaj zmenil za mladino svojih kolonov, jim sezidal šolsko poslopje, skrbel za njen zdravstveni razvoj ter ji pomagal z dobrimi nasveti ali jo celo podprl v njenih prizadevanjih po boljši izobrazbi v kmečkem delu. Zgodovina menda Je ni zabeležila takih primerov. Samo poglejte nekoliko po naših Brdih in povprašajte naše bedne kolone, kako težje in težje postaja njihovo življenje zaradi trdih pogojev in naraščajoče draginje. Veliko se jih jie le zadolžilo, zagrenjeni z negotovostjo gledajo v temno bodočnost in brezupni iščejo rešilno bilko. Nj čudno, da v takih razmerah otopijo in jih ne briga nobena stvar kot ljubi vsakdanji kruh. Kaj izobrazba in yse druge lepote sveta, ko je treba najprej premagati na stotine drugih' težkih problemov, ki so obdani z revščino in lakoto. Santo strah pred brezposelnostjo jih še drži vklenjene na tem obupnem stanju na zemlji, na kateri se znojijo, pa čeprav ni njihova in jim ne prinaša potrebnih koristi. Tovariši in tovarišice, kmečka mladina! Ali res ni rešitve iz teh težkih in nezdravih razmer? Ali se nismo do danes še ničesar naučili? Ne smemo zamuditi prilike, ki se nam danes nudi, da tudi mi pomagamo z vsemi razpoložljivimi močmi onim naprednim kmečkim silam v Italiji, ki se vsak dan trudijo in so se toliko žrtvovale, da se zemlja da tistemu, ki jo tudi obdeluje. Vpišimo sp tu ot mi v »Federterrp« in pomagajmo s svojimi skromnimi močmi, da se že itak trhla izkoriščevalska druščina pre-objestne gospode enkrat za vselej spodi s te zemlje, na kateri se že stoletja poti kmet samo zato, da se ona redi in v brezdelju zapravlja. Vsa napredna kmečka mladina naj bo v tem boju neizprosna in neusmiljena, saj tudi oni z nami nimajo prav nobenega usmiljenja. Skoro v vsaki naši vasi imamo tudi napredne organizacije, kjer bi morala sodelovati naša kmečka mladina. V teh organizacijah si moramo uriti našega duha, naj si bo v petju, pri dramskih družinah ali športnih panogah. Ves prosti čas moramo prebiti v krogu naših naprednih organizacij. Ta nam bo v naš; borb; za pravično stvar mnogo koristilo. Samo utrjeni in izobraženi se bomo lahko vzporediii z drugimi naprednimi narodi. V naši matični državi, kjer se mladina vzgaja na najbolj plemenit način, kakršnega more nuditi samo prava socialistična domovina, go doseženi prav lepi uspehi, na katere moramo biti tudi Slovenci v Italiji ponosni. Naše geslo naj bo: Ne zaosta. jamo za mladinci v matični državi. Ce že ne moremo korakati vzporedno, bodimo vsaj takoj za njimi! — 4 — 9. marca 1950 REFERAT TOV. MARE SAMSA NA II. KONGRESU ASIŽZ Agitacija in propaganda je nalvečjn sredstva za moDiiizacilo flemohraiičniti množic u borni za suoDodo in napredek Agitacija in propaganda je treba boriti za svoje pravice, največja mobilizacijsko sredstvo demokratičnih množic v borbi za svobodo in napredek človeštva; tisk pa je njena najboljša izrazna oblika. Narodnoosvobodilna borba nam to potrjuje. Tisk je v njej izpolnjeval svojo nalogo prav tako, kot so jo izpolnjevale partizanske edinice. Bil je njihov tihi zaveznik in pomočnik. Iz številnih tehnik in tajnih partizanskih tiskarn je prihajal med ljudstvo. Vnašal je vanj borbenega duha, dvigal v njem upornost, v težkih trenutkih je uravnovesil njegove opešane sile in mu dal novih moči. Prikazoval mu je veličino narod-no-osvobodilne borbe, ki je bila obenem tudi ljudska osvobodilna borba, ker je širokim množicam delovnega ljudstva utirala pot v boljše dni. Ljudstvo je tako začutilo njeno ne. izogibnost in da bo le z borbo prišlo do svoje osvoboditve. Za zmagovito narodno-osvobodilno in ljudsko osvobodilno borbo pa je bilo nujno, da strne vse svoje sile v enotno fronto proti fašističnim in nacističnim osvajalcem in proti domači reakciji, ki je iskala v njih opore in jim bila na uslugo, zato da bi si ohranila svoje dominantne položaje. V Trstu samem ni bilo enotne fronte lahko doseči. V desetletjih je vladajoča buržoa-zija, pa naj bo to avstrijska ali pozneje italijanska, umela napraviti pregrade med slovenskim in italijanskim delovnim ljudstvom. V to jo je sililo njeno razredno bistvo in zato [jih jo tudi postavljala zavestno kako je treba biti neodjenljiv v svojih zahtevah. Tudi ob borbi antifašističnih žena Tržaškega ozemlja so se takrat navduševale demokratične žene v svetu. Bila jim je eden izmed tistih studencev, iz katerih so zajemale moči in krepi le svojo politično zavest, ko so se združile v svetovno fronto miru proti vojnam in njihovim strahotam. Poleg tega je naš tisk izpolnjeval še posebno vzgojno nalogo. Kot za časa narodnoosvobodilne brobe je bodril demokratične množice, učil jih je zaupanja v lastne sile in tega, da je naša borba za pravično rešitev tržaškega vprašanja sestavni del borbe proti imperialističnemu zasužnieva-nju, za osvoboditev delovnega ljudstva in razvoj njegovih ust-varjelnih sil. Slikal je umazanL je in nizkotnost imperializma, njegov pohlep po osvajanju, zaradi katerega podžiga mržnjo med narodi in daje vso oporo reakcionarnim silam tudi y domačem tržaškem merilu. Resolucija Informbiroja je iztirila del našega tiska. Izneveril se je načelom, ki bi jim moral slediti, in svoji nalogi. Pričel je rušiti borbeno enotnost tržaških demokratičnih množic in slovansko-italijansko bratstvo, zato ker mu je njegovo kominformistično vodstvo odvzelo revolucionarno vsebino. Zdaj ni več vzpodbujal demokratičnih množic v dosledno borbo proti imperializmu in reakcijo, zdrknil je na pot gnilega oportunizma in tihega sporazumevanja z njim. Začel je blatiti Jugoslavijo, jugoslovan- DELEGACIJA ZENA Z OPČIN IN PROSEKA POZDRAVLJA KONGRES ter preračunano. Hotela ga je razdvajati, da bi tako mirno izmozgavala njegove žulje. Podžigala je v njem narodnostno mržnjo in jo skušala stopnjevati v strupeni šovinizem, ki se mu je ljudstvo predajalo, ne da bi se niti samo zavedalo škode, ki mu jo prinaša. Poleg tega je bilo tudi med’ proletariatom, ki je imel izoblikovano razredno zavest, še mnogo ostankov socialdemokratične miselnosti. Silila ga je na linijo najmanjšega odpora in bila je odraz neposrednega vpliva KPI, njene nemarksistične linije v slovenskem nacionalnem vprašanju in njenega nesodobnega stališča v odnosu do razvoja ljudske revolucije. Vse te stvari so bile negativni činitelji, ovire na poti uresničenja enotno fronte, ki pa jih je bilo treba premagati’ To je bila naloga ljudi, ki so zrasli z narodno-osvobodilno borbo, jo organizirali in v njej ojekleneli, toda tudi naloga tiska. Po skrivnih partizanskih poteh se je ilegalno stekal v mesto. V mestu samem pa smo imeli pozneje tudi tehniko Morje, ki ga je razmnoževala, zato da bi vsaj nekoliko zadostila vse večjim potrebam. Odkrival je revolucionarno jedro narodnoosvobodilne borbe in delovno ljudstvo Tržaškega ozemlja je uvidelo, da so njeni jasni cilji utelešenje vseh njegovih teženj. Spregledalo je, da do njih ni druge poti, razen poti, ki mu jo je nakazovala narodnoosvobodilna borba pod vodstvom KP. Podreti mora vse pregrade, ki so ga ločile, in nasproti združenim sovražnikom mora postaviti svojo borbeno enotnost. Biti mora graniten zid, ob katerega se bodo zaman zaganjali. Z napori in žrtvami, ki jih je zahtevala od njega narodnoosvobodilna borba, je ta zid gradilo v pravi bratski povezanosti. V njej ni bilo več prostora nekdanjemu šovinizmu. Delovno ljudstvo je svojim tlačiteljem izbilo učinkovito orožje iz rok. Po vojni Je naš napredni tiak v novih okoliščinah nadaljeval svojo nalogo. Zdaj je raz-krinkoval zasužnjevalske načrte imperialistov. Z njimi so dajali potuho reakciji, .ki se je pričela opogumljati. Dosleden načelom protiiir.perialistične borbe je utrjeval enotnost demokratičnih množic Tržaškega ozemlja in tako poglabljal slo-vensko-italijansko bratstvo. Zaradi rušenja imperialističnih temeljev je naša borba že tedaj dobila mednarodni značaj. Bila je zgled demokratičnim množicam vsega sveta, kako se je sko vojno področje Tržaškega ozemlja in to, kar ie sveto, kar je neizbrisno v duši vsakega pravega antifašističnega borca: našo skupno borbo, našo bratsko povezanost, dneve naših zmag in revolucionarnih podvigov. V stilu Kominforma, ki hoče pred svetom prikriti ljudsko socialistično revolucijo jugoslovanskih narodov, je našo narodno-osvobodilno in proti-imperialistično borbo imenoval sramotno preteklost. In tedaj so se v časopisu «11 Lavorato-re», ki je izdal svoje svete tradicije tržaškega prolatariata, začeli pojavljati tudi članki in člančiči, ki so se porodili v možganih vodilnih kominformi-stičnih, agentk kot plod njihove gnile oportunistične miselnosti. Preveva jih želja po sladkem pozabljanju tega, da je bila vsebina narodne - osvobodilne borbe vseskozi revolucionarna, da si je v njej ljudstvo Tržaškega ozemlja borilo ne le za uničenje fašističnih in nacističnih osvajalcev, namreč tudi za svojo ljudsko demokratično oblast. Hotele bi prikazati kot da naša organizacija ASIZZ ni zrasla iz korenin narodno-osvo-bodilne borbe, kot da ne črpa iz nje svojih življenjskih sokov, in hotele bi potegniti preko vsega črto, kakor da bi se ne bilo nikoli dogajalo. Sanjam njihovega idiličnega parlamentarnega boja, ki je zanje najlepši, ker je najvarnejši, ni odgovarjalo revolucionarno bistvo naše organizacije. Zaradi tega so tudi pisale, da je bilo njeno delo težaško in da je bi- lo s takim načinom dela laže žene izgubiti kot pridobiti nove. Iz tega njihovega zaključka je nastajal drugi, da morajo imeti v ASIZZ dostop tudi žene brez političnega prepriča-nja in žene, ki pripadajo raznim strankam. Pri tem so za-molčale, da se bo kaj takega zgodilo, le za ceno, da se ASIZZ odreče svojim borbenim načelom in svoji bistveni osnovi: slovenskemu-italijanskemu brat-stvu. Izkušnja nam je namreč pokazala, da so žene iz drugih strank, sledeč svojemu nacionalističnemu vodstvu, odrekle sodelovanje z ASIZZ tudi tedaj, ko je ta hotela organizirati skupno akcijo v prid tržaškega pouličnega otroka 1947 leta. Sodelovale bi le pod pogojem, če bj ASIZZ odstopila od borbenega programa. Po resoluciji Informbiroja jim ni ta zadržek, ki je posegal y ideološka načela ASIZZ, predstavljal več nobene ovire. «11 Lavoratore«, ki je dobil v «Delu» svojega sovrstnika, je poln blestečih izrazov o Titovi kliki, poln nezadržanega srda, ker kominformizem v tržaškem demokratičnem gibanju ni našel dovolj plodnih tal. Borba za pravice delovnega tržaškega ljudstva, borba proti njihovemu kršenju je stopila v ozadje, ker je pač za kominformizem gonilna sila borba proti socialistični Jugoslaviji, proti njeni stvarnosti, proti ustvarjalnemu poletu jugoslovanskih narodov, ki pod vodstvom Partije in Tita gradijo svojo svobodno in neodvisno domovino ter so živ, prepričljiv zgled tem podjarmljenim in izkoriščanim narodom. Kominformistični tisk se na tej svoji poti srečuje z reakcionarnim tiskom in se z njim staplja v eno, kar je tudi popolnoma razumljivo, če pomislimo, da je kominformi-stična politika izraz nacionalnega podrejanja in šovinizma. Reakcionarnega tiska je v Trstu mnogo in, kolikor ga ni doma, prihaja iz Italije. Med to pestro druščino ima svoje mesto tudi «Demokracija», glasilo slovenske reakcije, ki se na svojih straneh razpisuje o obrambi koristi slovenskega življa na Tržaškem, a ji v resnici gre le za obrambo lastnih koristi. Njen izvor in njena dejanja, oziroma dejanja ljudi, ki se zbirajo okoli nje, nam to potrjujejo. Do podpisa mirovne pogodbe z Italijo so ždeli v svojem zatišju in premišljevali o tem, da je zdaj najbolje molčati in nikomur ne izpovedati svojih misli, ker se ne ve, kako se bo končalo. Sele ustanovitev Tržaškega ozemlja jih je toliko opogumila, da so se ob podpori Anglo-amerikancev u-pali z besedo na dan. Kdo so, se boste vprašale. Majhna Peščica, ki ni nikoli čutila s slovenskimi delovnimi množicami, ne sledila njihovi vroči želji po priključitvi k Jugoslaviji, zato ker je socialistična dežela. Okoli nje so se zbrali razni begunci iz Jugoslavije, ljudje, ki so po svoji lastni krivdi ali pa zapeljani in po krivdih drugih zapustili svojo domovino. Tu v Trstu predstavljajo ostanek tistih sil, ki so bile v narodnoosvobodilni borbi poražene zaradi svojega protiljudskega in izkoriščeval-nega značaja* Zaradi svojega značaja tudi ne morejo mirovati in še naprej rovarijo proti ljudstvu in proti Jugoslaviji kot državi delovnega ljudstva. Svoje nekdanje sanje o neki srednje-evropski državi s Trstom in vsem slovenskim o-zemljem so po resoluciji Informbiroja zamenjali s sanjami o tem, da se bo sedaj morala Jugoslavija nujno navezati na Zapad. V njih so že trgovali s svobodo in neodvisnostjo, ki so si jo priborili jugoslovanski narodi. Zdaj so jih zaradi železne jugoslovanske stvarnosti morali opustiti, ko so uvideli, da je ni stvari, ki bo Jugoslavijo prisilila, da bi odstopila od načel socializma, od npčel komunizma. Kot rešilne bilke se onjrijemljejo Tr- žaškega ozemlja in ustanovili so tudi neki akcijski odbor, ki naj pomaga Anglo-američanom v njihovih načrtih, da ostanejo še nadalje pri nas kot okupacijska sila. Akcijski odbor se stavljajo razen Krščansko socialne zveze in Slovenske de' mokratske zveze tudi neodvi. sni. Uvodnik, ki je napisan poleg «Proglasa», ki so ga izdali v glasilu «Demokracija», nam ponazarja njihove odnose do Jugoslavije. Ko ženejo skupno s kominformisti hinavski hrup, da Tito prodaja Trst Italiji, in se hvalijo, da branijo interese Slovencev na Tržaškem, nastopajo v resnici proti interesom tržaških Slovencev, s tem da se odpovedujejo Jugoslaviji Tržaški Slovenci se ji namreč ne bodo nikoli odpovedali, kot se tudi Jugoslavija ne odpoveduje ne njim ne Slovencem na Goriškem, ne onim na Beneškem in Kanalskem. Zanjo so se borili in ne ljubijo jo z besedami, temveč z dejanji, zato tudi ne bodo dopustili, da bi kdor koli barantal s Tržaškim ozemljem na njen račun. Rešitev tržaškega vprašanja mora biti predmet sporazuma med prizadetimi narodi, jugoslovanskimi ter italijanskim, in v njem se mora upoštevati volja tržaških demokratičnih množic. Njim ni do take rešitve na osnovi sporazuma, ki izključuje vmešavanje tretjega in ti naj bo le med prizadetimi narodi, zato ker je stržen njihove politike protiljudski in pro-tinaroden, z njo so se postavili službo anglo-amerikanskega imperializma. Vsega tega v stolpcih »Demokracije« ne čitamo tako odkrito, ker je vse prepleteno s solzavo ljubeznijo do domovine- Ne do domovine delovnega ljudstva, temveč do tiste gosposke domovine, kateri je že slovenski pisatelj Ivan Cankar napovedal brezobzirni boj. In zaradi tiste gosposke domovine, ki v njej delovno ljudstvo ne bi bilo drugega kot predmet izkoriščanja, napadajo politiko slovenskega-italijan-skega bratstva. Imenujejo jo izdajalsko ter pravijo, da z njo rušimo slovensko narodno solidarnost. Solidarnost s kom? Ali z njimi, s tisto peščico, ki bi rada sedla ljudstvu za vrat, ali ■. s. cnskim ljudstvom’ To slovensko ljudstvo, s katerim oni solidarnosti nočejo, pa prav dobro ve že na osnovi izkušenj NOV, da je samo politika bratstva resnično človečanstva in da samo ona vsebuje pogoje miru in napredka. Naloga naprednega tiska na Tržaškem ozemlju je med drugim tudi ta, da vse te lažide-mokrate in lažirodoljube ko-minformističnega in anglo-ame-riškega kova razgalja in jih prikazuje ljudstvu y njihovi pravi podobi. ■' f' mm G OSPOD1ESTVO TRGOVINA • INDUSTRIJA Tržaški kreditni trg, varčevanje in investicije C itali smo te dni o nekakšnih uradnih podatkih glede hranilnih vlog in o štednji v. Trstu ter o potrebah finansiranja tržaškega gospodarstva na splošno. Ni mogoče reči, da bi bita analiza, ki jo je prinesel «Tedenski pregled tržaškega gospodarstva in financ» agencije ATI, posrečena, še manj pa izčrpna. Vprašanje kredita .in financ je pn nas bolj zapleteno od drugih in je značilno, da v tem pogledu tudi nimamo zanesljivih podatkov. Tisti, ki so na razpolago, so nerazčlenjeni in prihajajo z veliko zamudo. Od junija pr. I. dalje, ko so otli izpremenjeni statistični vzorci, ki jih mesečno izpolnjujejo banke, ni več možna primerjava s prejšnjimi meseci, namreč po podatkih statističnega vestnika ZVU. Števila le-tega in tista v poročilih Zbornice TIP se ne ujemajo: tako n. pr. je bilo stanje dopisnih tekočih računov na dan 31.3.1949 po vestniku VU 16,280.986.000 Ur, po njedolgoročnih in kratkoročnih pologov je po vestniku VU drugačno kakor po prilogah poročil a VU za pariški odbor OEEC itd. V V «tedenskem pregledu» je rečeno, da zagotavljajo uradni rezultati za 1949, da je vsaka zaposlena oseba v Trstu prihranila povprečno 2500 lir na mesec. 100.000 takih ((hraniteljev« — računajo poleg 85.000 uradno vpisanih še 6000 oseb po statistiki Inšpektorata za kmetijstvo in okrog 9000 drugih zasebnikov, ki niso nikjer uradno vpisani — da naloži vsak mesec 250 milijonov lir v tržaških denarnih zavodih, in sicer «netto» t. j. pq odštetju dvigov. V letu 1949 so tako okrepili pologe pri bankah za nad 2,8 milijard lir in dne 21.12. pr. I. je znašalo stanje fiduciarnih po-logci) 10,5 milijard lir, pri čemer so izvzeti dopisni tekoči računi. Kriza, brezposelnost in stavke pač niso faktorji, ki bi podprli takšno mnenje. Nemo- poročilu Zbornice za december goče je točno ugotoviti vlaga-pr. I. p a 17,737.231.000 lir. Sta-\telje, toda med 85.000 delavci iti nameščenci jih nedvomno ni mnogo. Pač pa bodo med posest niki-kmetovalci in drugimi zasebniki, ki jih je verjetno nad 15.000. Statistike jasno kažejo, neznaten pomen, ki ga imajo «mali» vlagatelji. Njih vloge predstavljajo v Trstu Jcomdj nad 15 odstotkov ((rednih« hranilnih vlog ter tvorijo največ 'o odstotkov vseh fiduciarnih pologov, med tem ko pride v italijanski republiki na ((male vloge« okrog 28 odstotkov rednih hranilnih vlog. Nedvomno povzroči vsako obubožanje kot posledica vojne večjo diferenciacijo navzdol v industrijskem mestu, kakor pa povprečno v državi s podeželjem pred. Iz povojnih težav so se najprej izkopali podjetniški sloji, nato tisti, ki laže nalagajo (rentierji itd) in šele petem revnejše množice iz malih mest in podeželja. Inflacija je prizadela najbolj nekdanje male in solid-nejše hranitelje, ki ne štedijo več, ker nimajo kaj. marveč s0 njih vlogo prevzeli drugi, ((novinci«, ki sprva nimajo nava- Naše najtežje šolsko vprašanje: \z7 Desetletja traja že ta povest. «Italijanstvo» Trst* se ohranja z odtujevanjem slovenskega življa, ki obstaja neprestano v najrazličnejših oblikah od one dobe, ko je Trst postal važna oporna točka v načrtih italijanskega imperializma vse do današnjega dne. Gotovo je poleg drugih faktorjev v tem asimilacijskem procesu odigrala najvažnejšo vlogo prav šola. Zato razumemo dosledno nasprotovanje Italijanskih šovinističnih krogov proti vsem težnjam tržaških Slovencev, da dobijo tako šolstvo, ki bi odgovarjalo potrebam kakor tudi številčni moči slovenskega življa. Povsem razumljivo je, da se še najbolj ovira in preprečuje ustanovitev potrebnih slovenskih- otroških vrtcev. Šovinistični upravniki našega mesta namreč prav jasno špekulirajo na to, da dobijo slovenskega otroka v italijanski otroški vrtec in pri tem ne brez utemeljenosti računajo, da bodo star-vpisali otroka, ki je obiskoval dve, tri leta italijanski vrtec prvi razred italijanske osnovne šole! Asimilacijski proces se tako prične zelo, zelo zgodaj, v najnežnejši otroški dobi, d!a zraste tako iz slovenskega deteta prav «pristen» Italijan, kakršnih imamo v Trstu na tisoče in tisoče. Zato je izmed vseh odprtih šolskih vprašanj, najmanj zadovoljivo baš vprašanje slovenskih otroških vrtcev, posebno vrtcev v središču mesta in v najbližjih predmestjih. Znno je ,da smo imeli do lanskega šolskega leta zasebni otro- ...... , . , . ški vrtec v Vicol oOspedale Mi- Naj ztvi napredni tisk, glasi- ptare kot edini slovenski vrtec v lo borbe za resnico! 1 centru mesta in da so zaman pri- Makedonska obdelovalna zadruga v vasi Vevče ima svojo elekfrrarno V makedonski vasi Vevče, od koder so vaščani morali poprej hoditi na sezonska dela v oddaljene kraje, so lani ustanovili obdelovalno zadrugo, ki je hitro napredovala. Zadružniki pridelujejo mnogo industrijskih rastlin. Lani so zgradili veliko sušilnico za tobak. Letos jo bodo še razširili in v njo vložili poldrug milijon dinarjev. Lani so pridelali 7000 kg tobaka. Do nos koruze je bil na hektar za 300 kg večji kakor prejšnja leta. Posvečajo se tudi vinogradništvu. Pridelali so 80.000 kg grozdja, čeprav je vinograd še komaj začel roditi. Zadružniki so si zgradili tudi precej močno hidrocentralo ob planinski reki. Za elektrarniške naprave so po večini uporabili stare stroje. Lani so p vasi dobili tudi progimna-zijo; zadružniki so mnogo pri- spevali h graditvi s prostovoljnim delom. Nova šola je precej pripomogla, da so v vasi popolnoma odpravili nepismenost. < V Bosni in Hercegovini so odprli četrto qledališče V Zenici so slovesno odprli novo oblastno ljudsko gledališče, ki je že četrto v LR Bosni in Hercegovini. Prvi predstavi, ki so jo uprizorili člani delav- skega umetniškega društva nlskra«, ki bodo po večini prevzeti kot poklicni igra’ci novega gledališča, je prisostvo. valo nad 1000 delavcev iz Zenice in okolice. Kolektiv novega gledališča ie dobil nekaj igralcev tudi iz ostalih gleda- zadete matere in roditeljski svet pozivali oblast, naj prevzame ta vrtec v svojo upravo. Vrtec se je nato zrušil ob besni uničevalni o-fenzivi kominformističnih. šovinistov. Opogumljeni po tem vidali-jevskem vandalstvu so seveda tudi gospodje na magistratu potuh-tali, da bi bilo prav, da se rojan-ski otroški vrtec potisne na Greto. Tudii tu so imperialistični o-blastniki pravilno računali. V šolskem letu 1948-49 je obiskovalo otroški vrtec v Rojanu 36 otrok. Po preselitvi vrtca začetku tekočega leta na Greto pa je število padlo na 17 vpisanih. To je «u-speh», na katerega je gospod profesor Sciolis gotovo računal. Star. ši iz Rojana, kakor tudi starši iz mesta doslej v svoji upravičeni zahtevi, d-a se rojanski vrtec vrne z Grete nazaj na prejšnje mesto, odnosno, da se namesto zatrtega zasebnega otroškega vrtca v Vico-lo Ospedale Militare odpre nov iz javnih sredstev vzdrževan vrtec, niso uspeli. Za ta poslednji je sicer že 8. novembra preteklega leta rfrntka zea slovenske otroške vrte pri upravi vrtcev izjavila, da je njegova ustanovitev načelno o-dobrena, a da še iščejo zanj prostore. Minili so od tedaj štirje meseci, a prstorov še vedno niso našli. Vemo, da je v Trstu s prostori kriza, vendar mislimo, da bi se za družbeno tako koristno in važno ustanovo, kot je otroški vrtec, moralo prostore le najti in smo prepričani, da bi se že tudi našli, če bi ne šlo za SLOVENSKI vrtec. Tu pri nas v Trstu je sploh čudovita ta stvar: NAČELNO nam priznajo vse, nam je dovoljeno vse, a kljub temu ničesar nimamo iz čisto »tehničnih«, »administra-tivnih« in drugih takih »nedolžnih« razlogov. Lahko bi našteli od SNG navzdol vse mogoče take načelno nam «prizr.ane» stvari, a da ostanemo v okviru našega naslova, naj s tem v zvezi omenimo slučaj otroškega vrtca pri Sv. Ani. Polkovnik Marshall je zastopstvu SHPZ, ki se je oglasilo pri njem ob priliki ukinitve IZ razredov in paralelk na osnovnih šolah, obljubil, da otroški vrtec pri Sv. Ani dobimo. To je izjavil polkvnik Marshall 22. novembra 1949. Pričakovali smo, da bo izjava tako odgovornega funkcionarja držala, zlasti ker so starši predložili seznam 59 otrok za ta otroški vrtec, torej celo 9 več kot zahtev prof. Sciolis za ustanovitev slovenskega vrtca. Minil je mesec a vrtec pri Sv. Ani ni bil odprt, nato so starši svojo zahtevo ponovili in tudi glavni odbor SHPZ je 23. decembra polk. Marshalla spomnil na njegovo ob. ljubo, Toda vrtca še vedno ni. Ne, da bi ga nam sedaj ne priznavali. To že. a vrtca vendar ni, ker se menda, tako so materam povedali, med seboj kregajo ali naj ga odpre mestna občina ali naj ga odpre uprava vrtcev. Vidite, zopet čisto »administrativna« za-dvica, ki bi se gotovo čez noč odpravila, če bi šlo za ustanovitev italijanskega otroškga vrtca recimo na pr. v — Repentabru. V tem primeru ne bi bilo stiske in prepričani smo, da bi se kljub poneverjenim milijonom, ki jih je odnesel Monaco, našel denar, če bi bilo treba eventuelno «kupiti» kakega otroka slovenskih staršev. Naj se gospodje pri upravi nehajo »prepirati«, v čigavo breme bo vrtec pri Sv. Ani in naj ga takoj odprejo. Ista ustanova, ki vzdržuje italijanski vrtec pri Sv. Ani z 8 vrtnaricami, naj prevzame tudi vzdrževanje slovenskega vrtca. To je edino pravilna rešitev. Odprto je tudi vprašanje otroškega vrtca za šolski okoliš slovenske šole v ulici DonadOni. Roditeljski svet te šole in prizadeti starši že nekaj časa postavljajo pred odgovorne činitelje to vprašanje, a gospodje imajo gluha u-šesa. Mislimo, da je povsem pri-rodno in pravilno, da ima vsak šolski okoliš osnovne šole tudi vsaj en otroški vrtec. Pravimo vsaj eden, ker so posebno okoliši slovenskih šol zelo obširni in bi bilo za male otroke iz predšolske dobe predaleč hoditi v otroški vrtec z oddaljenih robov šolskega okoliša. Prav pri šoli v ul. Donadoni je tak slučaj, ko morajo otroci iz zgornjega Rocola tako daleč v šolo. Zato bi bilo prž-vilno, da bi oblast ne ostala sa-rpo Pri ustanovitvi vrtca v ul. Donadoni, nego da bi prevzela v upravljanje in vzdrževanje zasebni vrtec v Rocolu, ki je sedaj nameščen v neprimernih prostorih. Tam gori pri «Lovcu» ima občina za to primerne prostore in se vsaj zaradi ter ne more izgovarjati. Povrnimo se k »izgovoru« prof. Sciolisa, da je za ustanovitev vrtca potrebno 50 vpisanih- otrok. Ta izgovor ne drži in ga je prof. Sciolis v svoji «krščanski» in »demokratični« pravičnosti izvil iz trte Ta »numerus clausus« velja SAMO ZA SLOVENSKE OTROŠKE VRTCE V MESTU, kajti v Sv. Križu so odprli italijanski o-troški vrtec (v šolskem letu 1948—49) z reci in piši SEDMIMI otroki, v Devinu s ŠTIRINAJSTIMI otroki Itd. Da, celo za sloven-sk otroške vrtce na deželi ne velja ta številka, saj so pred kratkim odprli na Repentabru otroški vrtec z 20 otroci. Zakaj naj bi veljalo število petdeset samo za slovenske otroške vrtce v mestu? Polkovnk Marshall in vsi drugi, ki našim delegacijam svečan ozatrjujejo, da jih pri u-pravljanju naših krajev vodi čut popolne enakopravnosti, naj povedo ali ni ta Sclolisova številka — diskriminacija? Prav tako občutimo kot diskriminacijo dejstvo, da vrtnarica slovenskega otroškega vrtca pri Sv. Jakobu ODKLANJA vpis o-trok v vrtec, ker jih ima že preveč, medtem ko se je italijanski otroški vrtec v istem okolišu MODERNIZIRAL s prispevkom vojaške uprave v višini dveh milijonov lir. Za slovenski vrtec pa ni niti prostorov, niti toliko kreditov, da bi se nastavila še ena vrtnarica, da bi lahko sprejeli vse otroke, ki so se prijavili. Da bi se gospod «sindaco di Trieste« «spozabil» tako daleč, da bi oseb- no razdelil darove,- kot je nedavno napravil v italijanskem vrtcu pri Sv. Jakobu, niti ne prlčaku-jemo. Da je tudi v Skednju vrtnarica odklonila sprejem novih otrok > vrtec, je naši javnosti že znano. O vrtcih bi bilo treba spregovoriti še to ono, vendar bomo danes zaključili s priciznim kon-kretiziranjem vseh odprtih vprašanj na tem polju, posebno ker postavljajo nekateri «politiki» zelo neodgovorno in okrnjeno naše zahteve, ne da bi poznali problem sam in naše resnične potrebe. Da se izpolni organizacija slovenske predšolske vzgoje v Trstu je po-trebno: 1. da se odpre otroški vrtec za šolski okoliš šole v Ul. sv. Frančiška; 2. da se odpre otroški vrtec za šolski okoliš v Ul. Donadoni; 3. da se odpre otroški vrtec pri Sv. Ani; (Za vse te tri vrtce je bila s strani staršev že pričeta akcija in so seznami otrok za vse tri vrtce so že sestavljeni.) Vrtce naj odprejo TAKOJ! 4. Vrtec z Grete naj se vrne v Rojan, odkoder je bil premeščen. To je naša MINIMALNA zahteva, ker smo povsem upravičeni, da zahtevamo vrtec v Rojanu in na Greti. 5. Zasebni otroški vrtec v Rocolu naj prevzame v upravljanje in vzdrževanje zato poklicana o* biast (mestna občina ali OAI); 6. Prav tako naj prevzame obiast zasebni vrtec na Kolonkov-cu in ga premesti v zgornji del Kolcnkovca, da zajame tudi otroke iz tega predela. 7. Zasebni otroški vrtec na Vr-delci Je dokazal potrebo take u-stanove tudi v tem predmestju. Ukinjen je bil zaradi neprimernih prostorov. Zato naj se tudi tu u-stanovi javni otroški vrtec. 8. Otroški vrtec pri Sv. Jakobu naj se dazširi s prostori kakor tu-z osebjem. 9. Prav tako je vrtec v Skednju potreben razširitve. 10. Z ustanovitvijo slovenskega otroškega vrtca Zgornji Kolonjl in z izpolnitvijo vseh zgornjih točk, bi bilo vprašanje slovenskih otroških vrtcev v mestu in predmestjih zadovoljivo rešeno. Raketa, ki je dosegla višino 140 km Te dni so v Združenih državah Amerike (Nova Mehika) v zvezi z raziskovanjem v najvišjih zračnih plasteh odstrelili veliko raketo, ki se je na svoji poti v atmosfero dvignila do višine 148.600 m. Rafreta je dosegla Velikansko brzino 5.311 km na uro, to je petkratna brzina topovske granate. Približno 60 km od kraja odstrelitve je raketa spet padla na zemljo. lišč Bosne iv Hercegovine. ....................................................................................................................................................................................................................................................... i zarja, ki dan za dnem. zabija v mojih prestreljenih prsih žeblje v mrtvaško mojo rakev, da vsaj nekaj mesecev ne dokonča svo- IVAN TAVČAR Leta 1819 je pričel priobčevali skoraj sedemdesetletni pisatelj dr. Ivan Tavčar v, Ljubljanskem Zvonu obširen zgodovinski ro- man «Visoška kronika«. Ostareli in bolehni pisatelj je zadnjič prijel za pero ter v čisto posebnem. slogu načrtal vrsto likov in družbenih dogajanj is konca 17. stol. Dejanje je postavil na Vi soho med svoje rojake in med loške meščane. #Visoška kronika:*, najzrelejši Tavčarjev plod v zgodovinskem leposlovju, je pisateljev odgovor vsem tistim, ki so ga hoteli odriniti iz javnega udejstvovanja, je pa tudi pisateljevo slovo od življenja. Leta po prvi imperialistični vojni niso izpolnila Slovencem upanj, ki so jih stavili v novo državno ureditev. Tudi pisatelj, ki je dolga leta stal v vodstvu liberalne stranke, je začutil gnilobo in izkoriščevalnost tedanje politike. Spoznal pa je tudi, da je ostarel in da ga je mlada generacija potisnila vstran. V njem se je zbudila trmasta kmečka kri; dokazati je hotel tebi in drugim, da je v njem še ustvarjalna moč, da njegovo pero še ni zlomljeno. Med prvo svetovno vojno je po osmih letih molčanja napisal (1916) tCvetje v jeseni«, svetlo zgodbo hrepenenja in upanja, ki pa nosi na sebi že pečat smrti. Po IVAN TAVČAR: (O našem novem romanu in njegovem pisatelju) vojni pa se je pisatelj iz malenkostne sodobnosti ponovno zatekel v zgodovino in napisal «Visoško kroniko». temno in vdano povest slovesa in odpovedi. Zakaj je vnovič prijel za pero in kako je nastala «visoška kronika«, pripoveduje Izidorju Cankarju (Obiski, str. 148. 149): s Skoraj bi odgovoril, da so me k temu prisilili več ali manj politični nagibi. V stranki, kateri pripadam — tukaj pač ne izdam nikake tajnosti, ker je stvar notorična — se je ločitev, .starinov' in .mladinov' fzvedla tako ostro, kakor ne v nobeni drugi stranki. .Stari’ prepočasi umiramo, .mladi’ pa prehitro ra- stejo. Tl zadnji so prepričani, da so .starini' samo se škodjiv-ci in da je prva naloga stranke, da se iztrebijo i* nje. Tudi je razširjeno mnenje, da smo star i ljudje podobni rastlini, ki se je posušila na pašniku, in sicer od korenine do vršička. .Starini' pa zopet zastopamo mnenje, da .mladi' ničesar ne vedo. da sc vtikajo v stvari, o katerih nimajo pojma, (n da morajo stati pod nekim nadzorstvom. Krivda je brez dvojbe na obeh straneh. ali na obeh straneh se bodo prepričali, da bo treba kompromisa. ker nobena stranka brez Izkušenih starejših mož in brez ognjevite mladosti obstajati ne more. Ali vse to ne spada sem, vendar pa .mladinov’ in .starinov’ tudi tukaj nisem mogel prezreti. Ko je prišel Ljubljanski Zvon v druge roke, se mi je prineslo na uho, da na moje sodelovanje več ne računajo, ker sem v slovstvu popolnoma onemogel — fo sc pravi: še bolj, nego v politiki. Moja samoljubna zavest pa je, da take reči silno nerad poslušam. Zatorej sem spisal .Cvetje v jeseni', sedaj pa pišem .Visoško kroniko'. Po .Cvetju v jeseni' sem nekaj časa počival, pa so me zopet razdražili. V tem primeru ne moji politični somišljeniki. temveč pripadniki Slovenske ljudske stranke. Nekaj mesecev je naše slovstvo posebno čvrsto poganjalo tako zvo- ne .misli’ oziroma .aforizme'. V ,Domu in Svetu' čitam nekega dne aforizme g. dr. Preglja, ki ga osebno ne poznam. Priobčil ja svoje .misli’, in med drugim priobčil tudi to .misel', da naj ga Bog obvaruje, če je enkrat dosegel petdeseto leto svojega življenja, da bi še kaj pisal ali .pisaril'. Ta .misel' me je zopet podkurila — in par dni pozneje sem že začel pisati ali pisariti, Visoško kroniko’. Z g. dr. Pregljem se ne bova prepirala: če bo moj spis potrdil resnico njegove slovstvene dogme, mu to gotovo ne bo v škodo; če ne, sodim o g. profesorju, da radi tega tudi ne postane nesrečen, ker vsako praiiilo dopušča to ali ono izjemo/» Tudi med vrsticami romana zasledimo zagrenjenost starega pisatelja, ki so mu povojni časi prekleti in hudobni in na vse strani grozni, /n prav kakor Polikarp se tudi Tavčar ne znajde v njih, ker ne more razumeti železne logike zgodovinskega razvoja Bolan in nadložen je pisatelj pisal svoj zadnji roman in z Izidorjem je zdihoval: rCe mi Bog podaljša življenje ter zadrži mi- jega dela. bom vse prav natanko zapisal...« Pisatelj je težko odhajal iz življenja in z vsakim od svojih junakov se je poslavljal od domačije. S Polikarpom in Lukežem je čutil težo ločitve od zemlje, z Agato je ogledoval gorenjske planine in lepo Poljansko dolino. Najbližji pa mu je bil Izidor in z njim je iskal novih moči v slovenski zemlji: «Ko tako ležim, mi sili iz ruše nova moč v onemogle ude in prav kakor vsaka koreninica pod mano poganja tudi v moje telo, da se čutim eno z zemljo, na kateri ležim. Zemlja domača ni prazna beseda: del je mojega življenja, in če se mi vzame zemlja, se mi je vzelo tudi življenje«. Pisatelj je uporabil za svoj roman zgodovinsko gradivo, ki ga je imel pri roki. Branje «Doneskov za zgodovino Škofje Loke in njenega okraja», ki jih je objavil Franc Kos 1894. mu je bilo dragocen zgodotinski vir. Franc Kos je ohranil v «Doneskih» izpiske iz urbarjev Nadaljevanje sledi de štediti in nalagati, ker so si nabrali ogromne dobičke v času inflacije, s črno borzo in še slabšimi mahinacijami. • To se pozna tudi pri naraščanje fiduciarnih vlcg, ki je šlo v 1947 in 1948 tudi v Trstu zelo počasi in se je šele lansko k' to mečne je stopnjevalo: v P' vem trimesečju so narasle H' 535 milijonov, v drugem' 1.054 milijonov, v tretjenu:s 649 milijonov in v Čctrtemš 584 milijonov, lir pod fiducW' nimi polegi razumemo navA ni tekoči račun in hranilne vl& ge. Kakor rečeno pa pri vsei» tem niso imeli tržaški delatct in nameščenci nikakršne ulOjff Obseg štednje sloni v Trsi# na mnogih srednjih kapitalistih, starih in novih, kar se kaie tudi v lem, da je bodisi usoto fiduciarnih depozitov, bodisi da pisnih tekočih računov bank k strankami) nad italijanski povprečjem. Na dan 30.9.1949 ie bilo fiduciarnih poloaOVj ? italijanski republiki 949.220 W*j tl lijonev lir, v Trstu pa 9.920 ^ J 1,05. odstotka pologov repubM' ke, med tem ko se odnos delov. nega prebivalstva kot financsi ključ računa za Trst na 0$ odstotka. Pri tekočih računih pa cdpade na Trst skoro 2 oi‘ stotka (856.561 milijonov lit l’ Italiji in 16.377 milijonov Ut * Trstu). Ali objektivno obstaja nas stiska za denar? Po vojw tega na splošno ni mogoče teč" Denarja je bilo dovolj, kar f4 še ne pomeni da je zadovolji in pramlno krožil. Sredi apf‘‘ la 1948 n. pr. so imeli trša#1 denarni zavodi prav toliko rt? položijivih sredstev (somme dr sponitnli) kolikor je doseli vsota fiduciarnih depozitov, j Morda pereče kdo, da so * posledice Einaudijevega odld? z dne 4. avgusta 1947, ki i1 uvedel ((disciplino« denatn® zavodov. Ti so morali od.de' vinkulirati pri Italijanski ba’1® najprej 15 odstotkov, od l-^‘ 1947 dalje pa 25 odstotkov dse!| bančnih depozitov (fiduciA*1iv1 in na dcp. tek. rač.). Sele cle' cembra 1949 je izjavila vl^ da bodo morda odpravili vinkuliranje postopoma, in * cer bi najprej znižali stoFn^ : na 22 odst. Kljub tej zavor1 J?. so denarni zavodi v repub^j investirali mnogo, mnogo kakor v Trstu. Njih inf esteti in sicer 1. redne (menični lelj, predujmi aktivni tek. t“ čiini), ki so tipično trgovski’ 2. dopisni tekoči računi 2 I narnimi zavodi in 3. druge sojila, zastavna posojila, lekarni tek. računi. nakup de. nic itd), so konec 1948 dose9 69.65 odstotkov depozitov dami, dopisni tek. rač. s stN kami in posebnimi oddelki) 30. septembra pr. I. 70.9 kov. V Trstu so dosegle J stne investicije na dan 30'AJ nija pr, l. kcnuij 41,6 odstot* depozitov! Strokovna Hteratlj-pa meni, da je 70 odstetkop f ^ merno razmerje. Pred voino ^ znašalo 75 odst. in te £t'1' gš baje doseglo v Italiji ce}° # odstotkov. Na vsak naiP tfj sedanje bančne investicij! ^a-še kakor za leto 1938 @ j sprotno, bilo stanje tekoča1I f-HVirLAS o o f v/i rt Is n mi 1'od.TlO /uf I za oK[~ I unov s strankami vedno adnje čase povprečno 2*A j5,'| jard lir, ((vinkuliraniho E11^1 milijard lir. Vinkuliranih i v Trstu petkrat več ka italijanskem povprečji. ogfff Poročila Trgovinske t c e govore skozi vse letc' naraščanju meničnih Pr januarja 15,6 ml!l)°n0t> februarja 21,2 mili)°n°V lif aprila 23 mili)on° ^ maja 26,2 julija 28 milijo»oV lit milii°noV. ,jt novembra 40 - decembra 42 milH°n0 ^ Nadaljevanje 3 uredništvo* ULICA MONTECCH1. št. b. UL nad. - Telefon štev. »3-808. - UPRAVA: ULICA S. FHANCESCO št. 20 - Telefonska št. 73-38 OGLASI' od 8 30-12 In od 15-18 . Tel 29-477 Cene oglasov: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 60, finančno-upravnl 100, osmrtnice 90 lir. Za FLRJ: Za vsak mm širine 1 stolpe? za vse vrste oglasov po 10 din. Odg. urednik STANISLAV RENKO. — Tiska Tržaški tiskarski zavod. - Podruž.: Gorica, ul. S. Pelllco l-II., Tel. 11-32 - Koper, ul. Battistl 301a-I, Tel. 70. 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; cona B: Izvod 3, mesečno 70 din; FLRJ: izvod 4.50. meseči'0 7U: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega Inozemskega 1 NAROČNINA: Cona A: mesečna Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst u.oji*. — ica Jugoslavijo: Agencija demokratičnega Inozemskega - ^ Ljubljana, Tyrševa 34 • tel. 49-63, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90603-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tiska l).ZO-Z'