Dr. K. C
Naše Primorje
Če pogledamo zeinljevid naše države, ki nam kaže navpično obliko-vitost naše zemlje, gore, doline, nižave, na prvi pogled opazimo eno zna-taluo potezo. Skoro tik ob obali se vleče od severozahoda proti jugozahodu vedno širši pas goratega sveta, Najvišji predeli tega ozemlja se prav zelo približajo morju. Proti severovzhodu pa se gore znižujejo, med nje se vriva niŽava, ki zaTzema ves severni del naše države. Posledica te višmske oblike naše jugoslovanske zemlje ni za nas prav nič ugotlna. Najvažnejsi del iiase zemlje je gotovo naše Primorje t. j. tisti svet, ki se polagoma spušča k morju, kamor z njega odteka voda in kjer se kaže ves vpliv morja. To primorje pa je \e ozek pas.
Kje je torej naše Primorje? V Ljubljani, kjer smo od Trsta oddaljeni t zračni Črti samo 70, a od SuŠaka, kamor pritlerao z letalom Že v dobri pol uri, okuli 80 km, ne Čutimo prav iiiČ te bližine morja. Isto velja za vse kraje, ki so nekateri Še bliže morju kakor Ljubljana, a jih IoLi omenjena gorska pregrada. Če pa se peljemo iz Ljubljane čez Kras in pridemo na rob Mrušice, odkoder se vam odpre pogled na raj slovenske zeinlje, prelepo VipaTsko dolino, zacutiiuo dih morja. Tutli ona kraška plauota, ki se prične onstran Pivke planine, se mora računati že k Primorju. No-tranjska Reka, ki se izgubi v Škocjanski jaini v kraski podzemski svet, teče v Jadransko morje. Ves Istrski polotok je stopnjema nagnjen proti jugu, tako kakor teče Železiiica iz Divače v Pulj. Sicer se primorski laški mešČajii radi norčujejo iz Istranov, ki jih imenujejo Čiče. Pravijo, da Čič ni za barko. Vendar je vse prebivalslvo Istre navezano po legi svoje zemlje na morje. V Trst hodijo iskat del« in zaslužka nasi rojaki iz vsega porečja Soče. V nekdanjem velikem arzenalu v Pulju pa so delali Istrani. Po vseh tt»h krajih se kaže v podnebju in rastlinstvu vpliv morja. Krasni vrtori južnega drevja v Gorici, mehko morsko podnebje, ki po dolini Soče, Idrijce in Bače boža južne in zapadne sklone Julijskih Alp, dokazujejo. da je tu priinorski vrt. Kdor se vozi pozinii iz Jesenic skozi Bohiuj iii bohinjski prcdor, bo posebno začutil reliko spremembo, ko pridc v Podbrdo, kjer Že ne bo snega. Cela nekdanja Prirnorska (Goriška, Trst in Istra) z raajhninia deli nekdanje Kranjske (del Vipavske doline, dolina Notranjske Reke), vse to bi mogti imenovati slovensko Priniorje. Pri Reki se primorje zoži. Velebit se dviga naravnost iz morja in loci LiŠko planoto od primorja, Ličan sicer hodi po opravkih doli v primorska mesta Senj. Karlobag in drugam,  a   za  bivanje   ob   ozki   obali   ni   prilike.   Zato  ostane  Lika  osajn-
95
Ijena, omejena na vse strani z visokimi gozdnatimi pogorji. Rad se po-noičuje bister preb-vvalee krsne Like s svojira Primorcein i2 Seitja, ki samo misli, kako bi gorjanca ukanil in izkoristil. V težak kožuh oblečen je priSel Ličan v Senj. Popoldne se vraca t sprenislvu senjskega trgovca domov po strini cesti. Toplo je. Kožub je postal prcgorak. Sleče ga, sedaj mu je p«, pretežalt. Vidi, kako je Senjanu lepi novi kožuh všeč. lzmisli si zvijačo. Ponudi kožuh na prodaj! Zelo pocem ga hoče dati. Rabi samo za kratek čas nekaj kovacev. Prav za prav bi kožub le zastavil. Senjan sklene kupčijo^ da denar Ličanu, sam pa vzame kožuh in ga nosi t hrib po vrocem popol-danskem solncu: Na vrhu sta. Večeri se in mrzla burja zapiha. LiČan vrne Senjanu denar, vzame kožuii nazaj on ga oblece.
Zopet se razsiri Primorje. Od Knina do morja se razprostira kakili 55 km široka ravan tja do morja. Nikjer ni tu pregrade, ki bi ovirala vpliv morja. Od Nina do Šibenika se razprostira ta planota. Šele nato se zopet začno bliže ob morju dvigati posamezne Siroke gore, ki ločijo de\~ matinsko Zagorje od Primorja. Toda tudi to dalmatinsko Zagorje je še vedno v ozki zvezi z morjem in nanj navezano; šele tam zadaj se dvig« gorska pregrarla Dinarskih planin, kjer se konča vpliT morja in s lem tudi Primorje. V tem najobsežnejŠem jugoslovanskem Primorju se je zasidral tudi tujec, ko je zasedel ob koncu svetovne vojne vso lo ravan in si tudi po rapalski pogodbi, ko je moral zaseden svet izprazniti, pridržal ozemlje okoli Zadra, nekdanjega glavnega mesta Dalmacije. Morda so le dobre te-le naše gore, ki ponekod tako zožujejo Primorje. Povsod, kjer so se nekoliko oddaljile od morja, je stegnil sosed svojo roko po nasi zemljii.
Na enem mesta je narava odprla morskemu "vplivu pot iudi malo dalje v notranje, postavila je pa vendar tudi tu gorato pregrado naravno&t v morju, polotok Peljesac. Neretva od svojega kolena pod Ivan-plajiino pro-dira med visokiioi gorami najprej v ozki skaloviti scrteski, poiem od. Mo-starja dalje v razširjeni dolini proti morju. Moc-virje ob njenem izlivu iu smer Neretljanskega kanala. ki je odprt proti severozahodu, skoro po-polnoma uničita važnost tega Prijjiorja. Samo ueretljanski pomorski roparji srednjega veka so mogli ugodnostl izkoristili, lnirna trgovina pa si je izbrala druge točke ob zelo ozkein primorskem pasu, pri Dubrovniku.
Na skrajnem koncu našcga Primorja ob državni meji je naposled na-stala širša odprtina, ki odpira ob Skadarskem jezeru in po dolinab. rek Morače in Zete morskim vplivom najdaljšo pot v naše ozemlje. Neugodjie dosedanje politične razmere, boji Ercegovcev s Turki, soseščina Albanije, so Tzrok, da ie spravne ugodnosti niso bile izkoriščene.
Vse io nase Primorje je naž prostor na solncu, je naše okno v svet. Tod 8o naša pljuča, da moremo svobodno dihati. Tu ae nam Širi obzorje, ki nam ga nič ne zapira. Tu imajno tucli svoj delež na podnebnib in rast-linskih prednostih zemelj, ki se razprostirajo ob obali Sredozemskega morja in njegovili delov. Tu doseže našo zemljo vroČ veter iz daljne Sahare in pomaga rasti in zoreti južnim sadežem, oljiki, pomaranČi, limoni, smokvi. riMičem. Palme in mogočne platane, pinije in ciprese, vedno zeleni krasti in gosto zeleDO grmičevje oznacujejo to rastlinstvo. Modro južno nebo se razprostira nad tem nasim Priraorjem. Solnce in toplota sta prednosti. ki jih ima pred drugimi deli naše domo%-ine, Primorje. Ozek je ta svet, trfla so tla, nemiruo je morje, visoke in neprehodne so gore, ki Iočijo Prijnorjt* od nas v zaledju, a volja premaga vse ovire. Z delom 6e tudi skale sprt'-meije v rodovitne vrtove, razmaknejo se gore in skozi nje se odpre pot, ki poveže doslej ločeno. V uaše Primorje ima mladinu uprte ch^.
96