LJUBLJANSKI
ŠKOFIJSKI LIST
Let« 1928.	Ljubljana,	31.	decembra	1928.	Štev.	10.
63.
Pastoralne konference v letu 1928.
Zapisnike pastoralnih konferenc spomladi in v jeseni sem točno pregledal. Prečital sem tudi vse elaborate. Oceno zapisnikov in elaborat je moja pisarna odposlala gg. dekanom, da jih pravočasno priobčijo vsem udeležencem. Vsem gospodom skupaj naj pa v našem listu podam nekoliko misli.
1.
Vseh konferenc so se udeležili vsi zato obvezani gospodje. Le nekaj malega jih je izostalo, pa so razen treh, štirih vsi popolnoma izpričani. Tudi vsi obvezani gospodje kaplani so prinesli res temeljite, deloma zelo obsežne odgovore na dotična vprašanja, kar se lahko posname iz ocen, ki sem jih na elaborate napisal.
Pomladnih konferenc se je udeležilo 464 gospodov; 51 je izpričanih. Na prvo vprašanje je prišlo 24, na drugo 20, na tretje 35 odgovorov. Jesenske konference se je udeležilo 374 gospodov, 34 je zadostno izpričanih. Na prvo vprašanje je prišlo 25, na drugo 18 in na tretje 35 odgovorov. Na žalost moramo dodati, da od ene dekanije nisem dobil nobenega poročila, od ene pa samo zapisnik in elaborate pomladanske konference.
2.
Za pomladansko je bilo predloženo prvo vprašanje: kako naj se ravna s političnimi nasprotniki. Odgovori so mi prav ugajali. Na vseh konferencah so si gospodje prizadevali, svoje postopanje tako določiti, da svojih verskih načel ne bi izdali, vendar pa, da političnega nasprotnika ne bi odbili od verskega življenja, ker tudi tem naj bodo skrbni duhovni pastirji. Povsod so soglasno pritrdili trditvam, a) da na prižnico naj se politika ne nosi, naj se na tem mestu nikdar in nikoli ne napadajo osebe, načelni nauki se sicer morajo obrazložiti, toda le bolj pozitivno, ne da bi se na kake osebe namigavalo; b) da tudi v zasebnem občevanju bodi duhovni pastir s političnim nasprotnikom prijazen, postrežjjiv, naj ga tudi v potrebi obišče in z njegovimi otroki ravno tako ljubeznivo postopa, kakor sploh z vsemi drugimi.
Z nekako posebno ljubeznijo je več gospodov obravnavalo nauk o Cerkvi kot mističnem telesu Kristusovem«. Vsi so kot temelj vzeli obširno razpravo prof. dr. Grivca v njegovem lepem delu o Cerkvi.
Pri elaboratih sem večkrat zapisal, da mi kako izvajanje ali kakšen izraz ni všeč. Kakor pri krasni primeri o trti in mladiki. Ni mi všeč, ako se trdi: Kakor se sok izliva iz trte v mladiko, tako se izliva nadnaravno življenje iz Kristusa v Cerkev. Saj nadnaravno življenje, namreč posvečujoča milost božja, ni nekaj, kar po sebi obstoji, pa se preliva iz enega kraja na drug kraj, ampak je neka posebna lastnost duše, ki jo Jezus v dušo ustvari.
Tudi se je semtertje zveza Kristusa-glave z Cerkvijo-telesom nekako čudno opisovala. Le v prenešenem pomenu se imenuje Kristus glava Cerkve. Glava namreč daje telesu življenjsko moč, ki ude v telesu združuje in jih giblje. Podobno dela Kristus pri Cerkvi: od njega prihaja v Cerkev, namreč v njene ude, nadnaravno življenje in gibanje, ker On v dušo ustvari posvečujočo milost božjo z raznimi čednostnimi močmi. V tem vplivu je torej podobnost. Po tej milosti verniki v Jezusa verujejo in ga ljubijo, pa so s temi vezmi z njim duhovnim načinom združeni.
Samo toliko v pojasnilo.
Casus je dal gospodom priložnost, da so bolj točno prerešetavali žensko vprašanje sploh in posebej v njenem materinstvu. Ker so gospodje ta casus reševali na temelju dotičnih cerkveno utrjenih načel, je rešitev korektna.
3.
Na jesenski konferenci so bila zopet važna vprašanja. Gospodje so se za nje močno zanimali, kar so z obširno debato jasno dokazali.
Prvo vprašanje: duhovno pastirstvo in cerkvene organizacije se je večinoma živahno in na široko razpravljalo. Utrdili so povsod, da so za današnje duhovno pastirovanje cerkvene organizacije nujno potrebne, pomagajo duhovnemu pastirju za razvoj verskega, krščanskega življenja in prepričanja. Le to so povsod naglaševali, naj se delo za te organizacije tako uredi, da nam ne bodo ovirale rednega duhovnega pastirovanja. Sprožili so gospodje veliko misli in trditev in predlogov, kakor jih moderno pastirovanje zahteva.
Skoraj povsod so se gospodje živahno razgovarjali o katoliški akciji in o njeni zvezi s politiko. Nekateri mlajši gospodje so to pereče vprašanje zares študirali. Posebno poučna je knjiga: Schlund, Die katholische Aktion, ki so jo nekateri v roke dobili. To vprašanje sem postavil za to, da bi pri gospodih zanimanje zanj vzbudil. Dozdaj smo kar nekako molčali in se kar bali s to akcijo začeti. Iz zapisnikov pa posnamem, da so se gospodje za njo močno zainteresirali in jo nekateri dosti točno razumevajo. Ker sem tudi jaz to vprašanje preštudiral in so katoliško akcijo v 1. 1926. in 1927. v mnogih škofijah in deželah srečno vpeljali, mislim, da je ta zadeva tudi pri nas dozorela. Zato sem sklenil, da leto 1929. posvetim delu, da katoliško akcijo razpredemo po vseh župnijah naše škofije. Zanesem se na pomoč vseh, da bom mogel to prevažno delo tako izpeljali, kakor sem si ga na temelju študij v duši zasnoval. Vsi boste priskočili, dela se navdušeno poprijeli in šlo bo.
Casus Vam je dal priložnost nekatera moralna in socialna vprašanja o imovini in lastnini malo bolj natanko prerešetati, posebno ono o zasebni lastnini, o kateri imajo tudi katoličani razna mnenja in se ravno zadnje čase o tem debatira.
Konec.
Veliko dela je bil točen pregled vseh zapisnikov in elaboratov. Nisem se ga ustrašil, ampak sem se ga z ljubeznijo poprijel, ga nadaljeval in dovršil, videč s kolikšnim trudom so gospodje vprašanja pismeno in ustno obravnavali. Zato pa upam, da bomo o teh naših pastoralnih konferencah prav vsi, jaz in udeleženci, imeli veliko korist.
Pozdrav in blagoslov!
V Ljubljani, dne 9. decembra 1928.
f Anton Bonaventura 1. r.
škof.
64.
Škofijska gimnazija v zavodu sv. Stanislava
v šolskem letu 1927/28.
Težavni gmotni položaj povojne dobe je primoral zavod sv Stanislava, da je prenehal izdajati vsakoletno tiskano izvestje ob koncu šolskega leta. Zadnje izvestje (XV. in XVI. skupaj v eni knjižici) je izšlo v juniju 1. 1921. Ker so nekateri gospodje Presvetlemu izrazili željo, naj bi Škofijski list prinašal vsako leto malo statistiko o delu etc. v zavodu, podajam na poziv Presvetlega z dne 21. novembra 1928 kratko poročilo o preteklem šolskem letu 1927/28, ki naj vsaj nekoliko nadomesti običajno izvestje.
V šolskem letu 1927/28 je delovalo na škofijski gimnaziji 18 učnih moči. (Gl. Letopis ljublj. škofije za 1. 1928., str. 26.) Z odlokom škof. ord. z dne 13. oktobra 1927, št. 4111 je bil izprašani suplent Jakob Šolar imenovan za pravega gimnazijskega učitelja za slovenščino in francoščino z naslovom »profesor«.
Ob pričetku šolskega leta 1927/28 se je vpisalo na gimnazijo 322 učencev, ki so bili porazdeljeni na 9 razredov tako-le: la 44, Ib 44, II 45, III 48, IV 31, V 44, VI 21, VII 23, VIII 22. — Med letom jih je izstopilo 17, tako da je ostalo na koncu leta v la 39, Ib 39, II 44, TIT 47, IV 28, V 44, VI 21, VII 22, VIII 21; skupaj 305.
Po rojstvu jih je bilo iz ljubljanske oblasti 256, iz mariborske 12, iz zagrebške 2; skupno iz kraljevine S. H. S. 270; iz drugih držav 35. — Med učenci iz bivše Kranjske je bilo 104 Gorenjcev, 33 Ljubljančanov, 68 Dolenjcev in 51 Notranjčev.
Po narodnosti so bili 3 Bolgari, 1 Čeh in 2 Hrvata; ostali so bili Slovenci.
Starši učencev so bili sledečih poklicev:
Državnih uradnikov 32 (med njimi 6 učiteljev), samoupravnih in px*i-vatnih uradnikov 23, ostalih intelektualnih delavcev 13, trgovcev in indu-sirijalcev 31, gostilničarjev 9, obrtnikov 32, poljedelcev 128, služiteljev 15, raznih 22.
Po uspehu je bilo koncem šolskega leta:
Odličnih (t. j. takih, ki so imeli v nadpolovici predmetov >od-lično«, v ostalih pa »prav dobro«) 12 ali 3-93%, in sicer: v la 1, Ib 3, III 5, ' IV 1, V 1, VII 1.
Prav dobrih (t. j. takih, ki so imeli v nadpolovici predmetov odlično« in »prav dobro«, v ostalih pa »dobro«) 46 ali 15-08%, in sicer: la 7, Ib 2. II 6, III 8, IV 3, V 8, VI 3, VII 7, VIII 2.
Dobrih (t. j. takih ki so imeli v nadpolovici predmetov »odlično«, prav dobro« in »dobro«, v ostalih pa »zadostno«) 142 ali 46-65%, in sicer: v la 6, Ib20, II 19, III 20, IV 15, V 21, VI 14. VII 10, VIII 17.
Zadostnih (t. j. takih, ki so imeli v več kot polovici predmetov zadostno« pa nobenega »nezadostno«) 65 ali 21-40%, in sicer: v la 13, Ib 7, II 9, III 11, IV 8, V 8, VI 4, VII 3, VIII 2.
Nezadostnih (t. j. takih, ki so imeli v enem ali več predmetih nezadostno«) 33 ali 1080%, in sicer: v Ta 12, Ib 4, II 10, III 1, IV 1, V 5.
Neredovanih je ostalo 7 ali 214%.
Vseh je torej izdelalo 265 ali 87-06%.
Pismeni višji tečajni (zrelostni) izpiti so se vršili od 9.—14. junija, ustni pa 15., 16. in 18. junija. Pri pismenih izpitih so se na vseh gimnazijah po celi državi predložile iste skupine nalog, ki jih je poslalo prosvetno ministrstvo; od poslanih tem ali skupin je izpitni odbor izbral naloge po svoji uvidevnosti. Za slovenščino je izpitni odbor izbral nalogo z naslovom: Knjiga v življenju izobraženega človeka.
Izpite je delalo vseli 21 pripravnikov, ki so kot redni učenci škofijske gimnazije dovršili VIII. razred. Eden je bil po čl. 16 a) Pravil o viš. teč. izpitu oproščen ustnega izpita. Vsi pripravniki so izpite uspešno dovršili,	in	sicer: 2 z odličnim, 5 s prav dobrim in 14	z dobrim	uspehom.
Izpitom	je	predsedoval kot ministrski odposlanec g.	ravnatelj	v pokoju
Franc Novak.
Imena pripravnikov: 1. Jožef Cvelbar, r. 8. dec. 1908 v Št. Jerneju, z dobrim uspehom. — 2. Franc Čampa, r. 10. aprila 1909 v Zapotoku pri Sodražici, s prav dobrim uspehom. — 3. Janez Čoki, r. 23. marca 1909 v Zibiki sr. Šmarje pri Jelšah, z dobrim uspehom. — 4. Milan Defar, rojen 28. januarja 1908 v Repentabru, s prav dobrim uspehom. — 5. Anton Duhovnik, r. 9. maja 1910 v Medvodah, z dobrim uspehom. — 6. Avguštin Hribovšek, r. 10. septembra 1909 v Motniku, z dobrim uspehom. — 7. Franc Jeglič, r. 20. novembra 1909 v Podbrezju, z dobrim uspehom. — 8. Mihael Jerman,	r.	15. septembra 1908 v Krki pri Novem mestu, z dobrim uspehom. —	9.	Janko Koren, r. 20. junija 1908 v Metliki,	z dobrim	uspehom.
— 10. Ciril Kržišnik, r. 27. oktobra 1909 v Bukovem vrhu pri Poljanah, s prav dobrim uspehom. — 11. Metod Kržišnik, r. 27. oktobra 1909 v Bukovem vrhu pri Poljanah, z dobrim uspehom. — 12. Jožef Kunstelj, r. 1. marca 1901) v Bohinjski Beli, z odličnim uspehom. — 13. Frane Novak, r. 8. decembra 1909 v Prekrnici pri Moravčah, z dobrim uspehom.
— 14. Viktor Perkan, r. 16. oktobra 1908 v Trnovem pri Ilir. Bistrici, z dobrim uspehom. — 15. Janko Preželj, r. 31. avgusta 1908 v Ljubljani, z dobrim uspehom. — 16. Franc Rigler, r. 15. junija 1907 v Babnem polju, s prav dobrim uspehom. — 17. Pavel Robič, r. 18. januarja 1908 na Savi pri Jesenicah, oproščen ustnega izpita, z odličnim uspehom. —
18.	Ivan Šavora, r. 15. avgusta 1908 v Središču sr. Ptuj, z dobrim uspehom.
— 19. Filip Štular, r. 26. avgusta 1909 v Podbrezju, z dobrim uspehom.
— 20. Edvard Votič, r. 19. aprila 1908 v Ilirski Bistrici, z dobrim uspehom.
— 21. Josip Vovk, r. 9. maja 1909 v Dolenji vasi sr. Litija, s prav dobrini uspehom.
Od naštetih äbiturientov se je posvetilo 16 bogoslovju, 2 filozofiji. 2 pravoslovju in 1 veterinarstvu.
Gimnazijska kronika izkazuje v preteklem šolskem letu hud udarec, ki je zadel gimnazijo s smrtjo prof. Jožefa Kržišnika. Obolel je
19.	septembra 1927 in se preselil v Leonišče v Ljubljani. Njegove ure in predmeti so se razdelili med ostale profesorje. 6. novembra 1927 ga je smrt preselila v boljše življenje. Zavod mu je priredil slovesen pogreb, ki ga je vodil Presvetli sam. Gimnazija je z njim izgubila odličnega učitelja in izkušenega vzgojitelja. Bil je zgled rednosti in točnosti, zato je tudi od učencev zahteval strcg red. Pri vsem tem pa je bil pravičen in učencem očetovski prijatelj in svetovalec. Naj počiva v miru!
Od ostalih dogodkov naj omenim še uprizoritev drame .Faust«, ki jo je za večje ljudske odre priredil R. Kralik, poslovenil pa prof. Franc Omerza. Igra je ped spretnim vodstvom prof. Omerze zelo dobro uspela in trikrat (19. in 21. febr. ter 4. marca) napolnila zavodsko dvorano.
Šolsko leto 1927/28 se je pričelo v ponedeljek 5. septembra 1927, pouk pa se je končal za VIII. razred 31. maja, za ostale razrede 9. junija 1928. Osmi razred je imel 195 šolskih dni, ostali pa po 202.
Dne 28. junija 1928 so prišli bližnji učenci k proslavi Vidovega dne, po kateri so prejeli letna izpričevala. Oddaljenejšim pa smo poslali izpričevala po pošti na dom.	Ravnatelj A. Koritnik.
65.
:	I:
Poročilo o „Družbi treznosti“.
0 delovanju »Družbe treznosti« je došlo doslej 116 poročil, znamenje, da je led prebit in da se je protialkoholno gibanje zelo razširilo. V nekaterih župnijah se je prijavilo mnogo članov, v drugih manj, zlasti v tistih, kjer so duhovniki samo s prižnice oznanili, da bi se člani priglasili. Kjer pa so pri raznih družbah (n. pr. Marijinih) in društvih, lorej z osebnim stikom priporočali pristop v »Družbo treznosti«, so imeli povsodi uspeh. Poudarjati je treba, da letni prispevki niso neogibno potrebni.
V ljubljanski škofiji je 271 župnij; v primeri s 116, ki so poslale poročila, jih je torej še 155, kjer »Družba treznosti« še ni ustanovljena ali pa da poročila še niso poslale. Upamo, da bodo tudi te župnije letošnjo zimo ustanovile to tako za dušno in telesno zdravje našega naroda potrebno družbo.
66.
Slovstvo.
Katoliški katekizem. Novi katekizem, ki se v šolo uvede s šolskim letom 1930/31, je za duhovnike izšel že letos. Kolikor skrbnejši je du h ovni pastir, toliko bolj čuti kako odgovorno je prvo podavanje božjega nauka in zato tudi ve, da se bo treba za veliko spremembo pripraviti Z najmanjšim trudom, obenem pa najbolje se bo pripravil, kdor bo novi katekizem proučeval sproti, ko bo še učil po starem katekizmu. Spremembe so zelo velike. Učnih vrst ima novi katekizem za dobro polovico manj, vkljub temu, da ima prav dosti novega
in da so najvažnejši nauki razširjeni; zlasti nauk o sveti Cerkvi. Posebnost uovega katekizma so tudi vmesni nauki (tiskani z drobnejšimi črkami). Ka-tehezi bodo ti nauki dajali večjo globino, popolnejšo točnost v izražanju, zlasti vzgojne nagibe. — Sporočamo prošnjo katehetskega društva, naj vsak duhovni pastir ves katekizem pregleda do konca šolskega leta 1928/29, da bo mogel o pravem času poslati še kak dober nasvet. — Cena novega katekizma v taki opremi, kakor je izšla zdaj za duhovnike, bo 16 Din; ta cena bo seveda mogoča šele potem, ko se bo katekizem natisnil v veliki nakladi. Prve izdaje pa je le malo in zato so nabavni stroški dosegli 20 Din; za to ceno se oddaja pri ordinariatu. Lavantinski duhovniki jo dobe pri katehetskem društvu v Mariboru. Kjer je več duhovnikov skupaj, se priporoča skupno naročanje, a vsak duhovnik naj zase naroči le en izvod.
Vole Josip, Otrok. Poglavja o vzgoji I. V Ljubljani, 1928. Str. 171'. Cena 25 Din. V tej knjigi je stolni kanonik Jos. Vole izdal članke o vzgoji, ki jih je svoj čas pisal za »Bogoljuba«, združene in urejene v celoto. Knjiga ima tri poglavja. V prvem poglavju govori o cilju in temelju vzgoje, drugo poglavje vsebuje velika načela vzgoje, tretje poglavje obravnava pota k cilju: naravne in nadnaravne pripomočke. Knjiga je pisana jasno, poljudno in v lepem jeziku. Gg. duhovniki bodo mogli knjigo sami s pridom rabiti in naj bi jo priporočali tudi staršem. — Drugi del knjige bo obsegal poglavje o najvplivnejših činiteljih domače vzgoje, o poglavitnih posebnostih otroške narave itd.
Šmarna gora. — Spisal Josip Novak. V Ljubljani, 1928. Str. 148. Cena 14 Din. Knjižica, ki ima 9 slik, je kaj marljivo sestavljena in nam opisuje našo Šmarno goro v zemljepisnem, prirodoslovnem, turistovskem, zgodovinskem in umetniškem pogledu. Cerkev na Šmarni gori je važna zgradba s freskami Mateja Langusa, ki je tu slikal 1. 1842. ter 1846. in 1847.
67.
Razne objave.
Zavoji za poštne pošiljke, uporaba. Škof. ordinariat je prejel od ministrstva za vere, katoliško odelenje, razpis z dne 23. oktobra 1928. V. K. Br. 3685, ki se glasi:
Ministarstvo Vera je primilo razpis Ministarstva Pošta i Telegrafa o<i
14.	septembra 1928. god. Br. 37.536, sledeče sadržine:
»Ministarstvu Pošta i Telegrafa čast je izvestiti to Ministarstvo, da područne mu ustanove upotrebljavaju za pakovanje za obične i preporu-čene zvanične prepiske več jedanput upotrebljene zavoje na taj način, što ih preokrenu.
Upotrebom ovakvih zavoja daje se prilika nesavesnim licima, da otvaraju zvanična pisma i štete državne interese i ometaju u velike istrage tako da im se krivica u najviše slučajeva ne može dokazati. Najčešče stva-raju zabunu i izazivaju sumnju, da su pošiljke otvarane nasilno i ako to u stvari nije.
Pošto ovakovi zavoji ne ispunjavaju ni uslove odredaba čl. 17. tač. I. Pravilnika za unutrašnju pošt. služim, deo I. to je ovo Ministarstvo izdalo svim područnim poštama naredjenje, da u budilce odbiju prijem zvaničnih pisarna sa preokrenutim zavojima.
Dostavljajuči prednje Ministarstvu Pošta i Telegrafa čast je moliti to Ministarstvo, da izvoli uputiti područne mu ustanove, da za pakovanje
zvanične prepiske ne upotrebljuju preokrenute več jedanput upotrebljene zavoje.«
Što se dostavlja prečasnom Naslovu s molbom na znanje i dalju nad-ležnost, radi upute pcdručnih ustanova u smislu citirancg razpisa.
Po ovlašcenju Ministra Vera: Načelnik:
A. Cičič s. r.
Na temelju tega razpisa torej za uradne pošiljke ni dovoljeno rabiti že rabljene oziroma preobrnjene kuverte ali zavitke.
Kongrua, prevedba na dinarske prejemke. Z ozirom na tozadevno objavo v Škof. listu 1928, str. 119., naj gg. duhovniki ne pošiljajo semkaj dekretov, s katerimi so jim bili prejemki kongrue in starostnih doklad prevedeni na dinarske prejemke, ampak prejšnje dekrete o nakazilu prejemkov, preden so jim bili 1.1928. prevedeni. — Poslati je torej obvestilo škof. ordinariata o nakazanem kongruinem dopolnilu pred prevedbo in zadnji dekret velikega županstva o starostni dokladi pred prevedbo. Gospodje duhovniki, ki so bili že 1. 1918. na svojih sedanjih dušnopastirskih mestih, naj poleg dekreta zadnjega nakazila starostne doklade pred prevedbo pošljejo tudi dekret, s katerim jim je bilo 1. 1918. nakazano povišano kongruino dopolnilo v smislu zakona z dne 28. marca 1918., drž. zak. št. 115.
Orglarska šola. Tej številki lista so priložene položnice za vplačilo prispevkov cerkva za orglarsko šolo 1.1929. Višina prispevkov je razvidna iz določila v Škof. listu 1924, str. 14.
68.
Škofijska kronika.
Cerkvena odlikovanja: Prelat dr. Franc Gr iv ec, univ. profesor v Ljubljani, je imenovan za pravega svetnika nadškofije v Olomucu. — Za škofijska duhovna svetnika sta imenovana: Franc L a k m a y e r, župnik v Preddvoru in Matija Š k erb ec, župnik v Kranju.
Imenovan je za kanonika kolegiatnega kapitlja v Novem mestu Jožef P 1 a n t a r i č, župnik in dekan v Trebnjem.
Umeščeni so bili: Alojzij Per z, župnik v Borovcu, 4. septembra 1928 na župnijo Stari log pri Kočevju; dr. Janko Ar ne j c, župnik v Škofji Loki, dne 24. oktobra 1928 na župnijo Trstenik; Jernej Pod-bevšek , župnik v Kostanjevici, dne 24. oktobra 1928 na župnijo Škofja Loka; Matija Š k erb ec, župnik v Tržiču, dne 1. decembra 1928 na župnijo Kranj in Jožef Gostiša, župnik v Spodnjem logu, dne 12. decembra 1928 na župnijo Sinji vrh.
Podeljeno so župnije: Tržič Antonu Vovku, kaplanu v Tržiču (umeščen 1. decembra 1928), Velike Poljane Ivanu Noču, župniku v Železnikih, Št. Jakob ob Savi Ivanu Erjavcu, župniku v Želimljem in Št. Jurje pri Šmariji Antonu Medvedu, župniku v Banjiloki (umeščen 14. decembra 1928).
Resigniral je na župnijo Hotič ondotni župnik Janez Hromeč in siopil v stalni pokoj.
Zavod sv. Stanislava: Za začasnega predmetnega učitelja zemljepisja-in zgodovine na škofijski gimnaziji je imenovan prof. kandidat Maksimilijan Miklavčič.
Imenovani so bili: Jožef Kr einer, kaplan v Starem logu, za župnega upravitelja v Spodnjem logu; Rudolf Kapš, ekspczit na Zdihovem za ekskurendo upravitelja v Banjiloki; Janez Dolinar, župnik v Kresnicah, za ekskurendo upravitelja v Hotiču.
Premeščeni so bili: Alojzij Tome, uršulinski kaplan in katehet v Škofji Loki, za kaplana k te v. Jakobu v Ljubljano; Silvester Šket» e, kaplan v Borovnici, za uršulinskega kaplana in kateheta v Škofjo Loko; dalje kot kaplani: Jcžef Rozman iz Kranja v Borovnico, Anton Ravnikar iz Mirne peči v Šmarije (z bivališčem na Grosupljem), Martin Bukovec iz Št. Vida pri Stični v Mirno peč.
Nameščen je bil duhovnik Viktor Zakrajšek za kaplana v Tržiču.
V Francijo med slovenske delavce je šel pastirovat Anton Hafner, bivši kurat v ženski kaznilnici v Begunjah. Njegov naslov: M. Fabbe Anton Hafner, aumonier, 5 rue de la Croix 5, Merlebach, Moselle, France..
Razrešen je kaplanske službe na Jesenicah Jožef Košiče k.
Naselil se je pri Sv. Krištofu v Ljubljani p. Kazimir Zakrajšek, O. F. M.
Konkurzni izpit so dovršili: Martin Bukovec, kaplan v Št. Vidu pri Stični; Franc Golob, kaplan v Kibnici; Anten Hostnik, trnovski kaplan v Ljubljani; Jožef Kastelic, bivši kaplan na Jesenicah; Franc Krasna, župni upravitelj pri Sv. Križu nad Jesenicami; Andrej Križman, kaplan na Jesenicah; Janko Me v žel j, župni upravitelj pri Sv. Lenartu; Jožef Oven, beneficiat v Št. Vidu pri Stični; Karel Plot, kaplan v Ribnici; Anton Pogačnik, kaplan v iredosljih; Jožef Poje, kaplan v Leskovcu; Ivan Poljanec, župni upravitelj v Lučinah; Ivan Sladič, kaplan v Šmartnem pri Litiji; Karel S p a r h a k 1, kaplan v Vodicah; Alojzij Strah, kaplan v Starem trgu pri Ložu in Anton Torkar, kaplan v Sv. Križu pri Kostanjevici.
Umrla sta: Urban Nežmah, C. M., zlatomašnik, v Ljubljani dne
15.	novembra 1928 v starosti 86 let in Štefan Bol f an, vpok. župnik zagrebške nadškofije, v Ljubljani 18. decembra 1928 v starosti 77 let. Naj v miru počivata!
Škofijski ordinariat v Ljubljani, dne 31. decembra 1928.
Vsebina: 63. Pastoralne konference v 1. 1928. — 64. Škof. gimnazija v zavodu sv. Stanislava v šol. 1. 1927/28. — 65. Poročilo o »Družbi treznosti«. — 66. Slovstvo. — 67. Razne objave. — 68. Škofijska kronika.
Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Dostal. — Za Jugosl. tiskarno v Ljubl jani Karel Ceč.