Koga bomo volili 16. junija?
Za nami so volitve odbornikov v občinsko skupščino. 3. junija se bo občinska skupščina sestala na prvem zasedanju in izvolila iz svoje sredine člane okrajne skupščine. Na tej seji občinske skupščine bodo izvoljeni tudi poslanci v štiri republiške in zvezne zbore delovnih skupnosti, medtem ko bodo odborniki nove občinske skupščine na isti seji izvolili kandidata za republiški in zvezni zbor republiške in zvezne skupščine. 16. junija bodo občani, ki imajo splošno volilno pravico šli ponovno na volišče in izvolili poslanca v zvezni zbor zvezne skupščine in poslanca v republiški zbor republiške skupščine. Drugače povedano, voilvci bodo volili Ivana Rosa v zvezni zbor, Jelko Firbas pa v republiški zbor.
Razvoj in problematika zdravstva v občini Lenart
V nekaj naslednjih številkah »Domačih novic« bomo objavili poročilo o razvoju in problematiki zdravstva v občini Lenart, ki ga je pripravil svet za zdravstvo in socialno varstvo pri občinskem ljudskem odboru.
Novi zakon o zdravstvenem varstvu državljanov zahteva, da preide zdravstvena služba od ugotavljanja bolezni k ugotavljanju vzrokov. Z uvedbo zdravstvenih centrov je zdravstvena služba prevzela od občinskih ljudskih odborov določene naloge, predvsem strokovne, ki jih sveti za zdravstvo ne morejo reševati, morajo pa biti seznanjeni s problematiko na svojem območju.
Svet za zdravstvo pri Občinskem ljudskem odboru Lenart, se je v aprilu 1962 združil s Svetom za zdravstvo, socialno varstvo in varstvo družine. Kot samostojen svet je imel eno sejo, novo ustanovljeni svet pa je imel 5 sej. Iz področja zdravstva je svet obravnaval vprašanja zobozdravstvene službe, varstvo žena, otrok in šolske mladine, patronaž-no m babiško službo in ostala vprašanja za katera je svet pristojen. V pogledu umrljivosti dojenčkov je bilo ugotovljeno, da se stanje v primerjavi s prejšnjimi leti izboljšuje, saj se je odstotek umrljivosti znižal od 3,3 na 1,62 odstotka. Ker je bil še vedno vzrok umrljivosti dojenčkov v nepravilni prehrani, predvsem mleku, ki je nehigiensko pridobljeno povzročilo prebavne motnje in zastrupitve, je svet sprejel ustrezne sklepe, ki so bili obvezni za zdravstveno službo. Nadalje je svet razpravljal o sistematskih pregledih šolarjev, o zdravstveni vzgoji po šolah, o razvoju mrtvo-ogledme službe, o fluorizaciji zobovja šolske mladine in podobno. Na pobudo sveta je bilo v tednu Svetovnega dneva zdravja in tednu tuberkuloze izvedenih več predavanj. V posvetovalnicah in ambulantah so bili v zdravstveno vzgojnem smislu vodeni razgovori. Vsi sklepi sveta, predvsem s področja zdravstvene preventive, so biil izvršeni uspešno, le v primerih, ko so bila za nek ukreR potrebna večja finančna sredstva, sklepov ni bilo mogoče v celoti izvršiti. Tako v letu 1962 ni bila dokončana akcija besežiranja otrok in odraslih do 25. leta starosti, niso bili opravljeni sistematski pregledi šolarjev, ni bila izboljšana mrtvoogledniška služba po načelih Občinskega zdravstvenega centra Maribor.
Upravni organ za zdravstvo je
Leto III. Stev. 11
Izdaja OBČINSKI ODBOR SZDL LENART Lenart, 30. maja 1963
med drugim analiziral koriščenje skladov socialnega zavarovanja in ugotovil, da se trošijo sredstva brez potrebne pozornosti. Zavod za socialno zavarovanje je na primer iziplačai v letu 1961 nad 55 milijonov dinarjev, kar je na enega zavarovanca 64.000 din. V letu 1962 se je skupni znesek v primerjavi s prvim polletjem 1961 povečal za 60 odstotkov. Izdatki za bolezen do prvih 7 dni in nad 7 dni so se povečali za 49 odstotkov. Porast izdatkov socialnega zavarovanja je bil izrazit v gospodarskih organizacijah, kjer je bilo od vseh zaposlenih kar 70 odstotkov zavarovancev nezmožnih za delo. Znatno manj sredstev iz sklada za zdravstveno zavarovanje so trošili zavodi oziroma prosvetne ustanove, kjer je bilo 20 odstotkov zavarovancev v sta-ležu.
Stanje se je v drugem polletju izboljšalo, ker so gospodarske organizacije zaradi novega sistema financiranja, intenzivneje ukrepale proti tistim zavarovancem, ki so po nepotrebnem izkoriščali zdravstveno zavarovanje. Prav tako je enotnejše stališče v pogledu ocenjevanja zmožnosti za delo, še vedno pa ni uspešne kontrole nad bolniki v staležu.
Ker je bilo povprečje oboleva-nja za pljučno tuberkulozo 2,5 krat večje od republiškega povprečja, je svet obravnaval tudi ta problem in videl rešitev predvsem v ojačani patronažni službi in zdravstveno vzgojnem prosvetlje-vanju. Proti tuberkulozni dispanzer, ki ima v evidenci preko 900 pacientov, ne zmore opraviti vseh patronažnih obiskov in bo nujno, da se za patronažno službo nastavi paitronažno sestro. Od vseh evidentiranih bolnikov jih je z odprto pljučno tuberkulozo 115, izven pljučne tuberkuloze 12 bolnikov, pod kontrolo je še 549 primerov neaktivne 'tuberkuloze in 112 šolskih otrok, ki so bili odkriti pri BCG akciji v letu 1961.
(Nadaljevanje na 4. strani)
Zadnja seja ObLO Lenart
Zadnja seja občinskega ljudskega odbora Lenart — Na dnevnem redu gibanje gospodarstva v prvem tromesečju 1963, poročilo o delu občinske uprave, razvoj in problematika zdravstva ter sprejetje nekaterih odlokov.
Odborniki obeh zborov občinskega ljudskega odbora Lenart so se v soboto 18. maja sestali zadnjič pred izvolitvijo novo izvoljene skupščine, ki se bo prvič sestala 3. junija. Na dnevnem redu zadnjega zasedanja občinskega ljudskega odbora je bila vrsta zadev. Med drugim so odborniki poslušali in razpravljali o poročilu gibanja gospodarstva v prvem tromesečju 1963. Nadalje so poslušali poročilo o delu občinske uprave, o razvoju in problematiki zdravstva v občini ter sprejeli odlok o določitvi stopnje občinske doklade na dohodke od samostojnih poklicev in drugega premoženja v občini Lenart za leto 1963, odlok o spremembi in dopolnitvah odloka o uvedbi krajevnega samoprispevka za graditev cest. komunalnih objektov, vzdrževanja pokopališč, kulturnih domov in šol na območju občine Lenart. Odborniki so tudi sprejeli odlok o dopolnitvi odloka o kategorizaciji cest IV. reda v občini Lenart. Na zadnji seji občinskega ljudskega odbora so poleg tega še sklenili, da se potrdi sklep organov samoupravljanja na KG Selce in v KZ Lenart o priključitvi KG Selce k zadrugi Lenari. Odborniki so sklenili, da se odobri Kmetijski zadrugi Lenart garancijska izjava v višini 7,665.000 din za najetje kredita iz družbenega investicijskega sklada pri okrajnem ljudskem odboru kot udeležba h kreditu za nakup zemljišč za dobo 15 let po 25% obrestni meri. Skladu skupnih rezerv gospodarskih organizacij občine Lenart so odobrili garancijsko izjavo v višini 37,900.000 din za najetje kredita iz republiškega sklada skup-
nih rezerv gospodarskih organizacij za dobo in po obrestni meri kot bo gospodarska banka SRS kredit odobrila. Občinski ljudski odbor je tudi odobril garancijo za kritje izgube na KG Lenart v višini 7,804.070 din in za kritje izgube na KG Selce v višini 30,264.400 din kmetijski zadrugi Lenart, ki bo nosilec kredita iz občinskega sklada skupnih rezrev gospodarskih organizacij za dobo in po obrestni meri ko bo kredit odobren.
(Nadaljevanje na 4. strani)
(lovila
in
f.VC

IMENOVANJA DIREKTORJEV IN UPRAVNIKOV
Na seji Občinskega ljudskega odbora Lenart v soboto 18. maja so imenovali za upravnika podjetja »Šiviljstvo in krojaštvo« Lenart tov. Ivana Ploja Za upravnika Kmetijske zadruge Lenart je bil imenovan dosedanji vršilec dolžnosti upravnika tov. Ivan Verbo-ten. Za direktorja Gostinskega podjetja Lenart so imenovali tov. Milko Kristl, Za upravnika Lekarne Lenart pa tov. Desanko Landau, medtem ko je bil za direktorja podjetja »Klemos« Lenart imenovali tov. Albert Kosec, dosedanji vršilec dolžnosti direktorja tega podjetja.
Po vsej državi vihrajo v majskem vetru zastave, na mnogih mestih je videti več cvetja kot običajno. Jugoslovani smo praznovali, kot ze tolikokrat doslej, dan mladosti in rojstni dan našega ljubljenega predsednika tovariša Tita, obenem pa smo v teh dneh pričeli z volitvami v predstavniška telesa. K predsedniku Titu so pred dnevi spet prišli predstavniki delovnih kolektivov, mladinskih, pionirskih in ostalih organizacij, da bi se z njim razgovarjali in mu čestitali ob življenskem prazniku. Tudi letošnje srečanje med predsednikom in njegovimi gosti je bilo nadvse prisrčno, vedro in prijateljsko. Drug drugemu so si v kratkem času veliko povedali. Med razgovorom z neko skupino svojih gostov je tovariš Tito med drugim dejal: »Tudi današnji človek mora uživati sadove socializma'...« Njegova izjava znova potrjuje pomembno načelo naše socialistične družbe, ki pravi, da je človek največja vrednota.
V petek, 24. maja smo bili prvič na volišču. Tedaj smo proizvajalci volili v zbore delovnih skupnosti, 26. maja pa smo volili pedstavnike v občinski zbor in kmetijsko skupino zbora delovnih skupnosti. Udeležba na volitvah je bila velika. Od skoraj vsepovsod so prihajala poročila, posebno ob volitvah v zbore de-
(Nadaljevanje na 4. strani)
Poslanski kandidati
Zvezna skupščina
Ivan Ros: rojen 1913. leta, član ZKJ od 1945. leta. organizacijski sekretar okrajnega komiteja ZKS Maribor, član CK ZKS:
»Na vprašanje, ki ste mi ga zastavili, ni težko odgovoriti, mnogo težje ga je izvajati. Naloge in odgovornosti poslancev so naštete v zvezni in republiški ustavi ter v občinskih statutih. Na kratko bi jih sumiral nekako takole:« Nenehna skrb in stalno iskanje najboljših rešitev, da bi se na vseh gospodarskih in negospodarskih področjih v bodoče še hitreje razvijali v korist celotne jugoslovanske skupnosti, v korist posamezne republike, posamezne pokrajine, komune, delovnega kolektiva in v tem okviru tudi v korist posameznega občana, je naša osnovna naloga. Tak cilj lahko najuspešneje dosežemo, če imamo pred seboj objektivne potrebe in interese delovnega človeka. Ce se opiramo na njegovo ustvarjalno sodelovanje in ga pritegujemo, da se ne le zavestno vključi v uresničevanje konkretnih določenih obvez in na- _ log, ampak tudi, da neposredno odloča o vseh stvareh, ki so lokalnega in splošno družbenega pomena. Delo poslancev in tudi moje, če me boste seveda izvolili, bo v glavnem usmerjeno v dve smeri. Prvič v delo skupščinskih teles in v delo naše občinske skupščine. Z intenzivnim delom v občanski skupščini, ki predstavlja najosnovnejši organ, lahko poslanec mnogo pripomore k temu, da bi bile naše skupne rešitve vedno najboljše in najbolj učinkovite. V skupnih razpravah z odborniki vaše občinske skupščine bomo lahko izmenjali mnenja in izkazali najboljše rešitve problemov. Poleg tega smatram, da bodo zelo koristni tudi razgovori z občani v okviru SZDL.«
Ing. Ferdo Medl: rojen 1928. leta, član ZKJ od 1952, inženir v Železarni Ravne, član občinskega komiteja ZKS:
»Poslanec mora videti in zastopati hkrati z ožjo lokalno skupnostjo širše družbene interese. Da bi le to lahko uspešno izvajal je nujno, da je povezan z volivci, ki so ga izvolili, zlasti pa z občinsko skupščino in občinskim odborom SZDL ter drugimi družbeno 'političnimi organizacijami. Moj namen je, da se kot poslanec seznanim tudi z razvojem posameznih delovnih organizacij. Tako nameravam sčasoma obiskati vse delovne organizacije in se z najodgovornejšimi predstavniki delavske-
Občani občine Lenart so skupaj z občani bivšega murskoso-boškega okraja na zborih volivcev in delovnih ljudi izvolili poslanske kandidate za zvezno skupščino. V tej volilni enoti kandidirajo v zvezni zbor: IVAN ROS, gospo-
darski zbor: FERDO ing. MEDL, socialno zdravstveni zbor: NIKO JESENOVEC, prosvetno kulturni zbor: FRANCKA VARL in organizacijsko politični zbor: VLADIMIR ŽUPANClC.
Poslanske kandidate smo naprosili, da bi za naše bralce odgovorili na vprašanje:
ga upravljanja pogovarjati o njihovih perečih internih problemih. V občini Lenart se bom poleg industriji moral posvečati tudi kmetijstvu, ki je poglavitna panoga gospod arstva.i-s
Nino Jesenovec: rojen 1928. leta, član ZKJ od 1947 leta, šef laboratorija v bolnišnici Maribor:
»Povezava med volivci in poslanci naj bi .bila v pogostejšem direktnem kontaktu. Tako mislim, da 'bi se poslanci morali udeleževati važnejših sej občinskih skupščin na katerih območjih so bili izvoljeni. S tem bi bil poslanec
Kako si zamišljate povezavo
tiko nekega območja, tako gospodarsko kot tudi problematiko javnih služb. Ker pa je poslanec v ožjem smislu član nekega zbora skupščine, pa mora natančno poznati probleme tiste družbene dejavnosti, katero v zboru neposredno zastopa. Da bi bilo to mogoče, bi se moral poslanec udeleževati tudi važnejših sestankov, kjer se obravnava problematika. V konkretnem primeru bi se želel udeleževati sestankov aktivov zdravstvenih in socialnih delavcev ter važnejših sej upravnih odborov ali svetov tozadevnih ustanov. S takim stikom bo poslancu tudi dana možnost poročanja o delu skupščine, tolmačenja njenih sklepov in zakonov.«
Francka Vari: rojena 1919. leta, članica ZKJ od 1945. leta, profesor na Višji pedagoški šoli v Mariboru, član okrajnega komiteja ZK:
Stankov in razgovorov ter podatkov, ki jih bodo dobivali od upravnih organov, si bodo lahko ustvarili dokaj jasno sliko situacije na terenu ter bodo lahko v svojem zboru mnogo prispevali k reševanju perečih problemov na svojem delovnem področju. Da pa ne bi postali poslanci samo ozki zastopniki svojih volilnih enot, bodo morali v klubih poslancev pripravljati širše analize, usklajevati stališča in odpirati probleme za obravnavo v zvezni ali republiški skupščini. Redno bodo morali seznanjati svoje volivce s svojim delom in delom zbora, (katerem pripadajo.
Vladimir Župančič: rojen 1932. leta, član ZKJ od 1948, sekretar občinskega komiteja ZK Gornja Radgona, član okrajnega komiteja ZKS:
»Takoj moram poudariti, da pojmujem poslansko dolžnost kot delovno dolžnost, ne pa kot častno funkcijo. To je dolžnost, ki zahteva od človeka proučevanje in poznavanje problemov ter posluh za upravičene težnje volivcev. Redki posamezniki še vedno vidijo v poslancu človeka, ki naj izpolnjuje določene usluge posameznikom, skupinam, službam, podjetjem itd. kar je napačno. Poslanec mora videti celovitost problematike področja. V pogojih delegacijskega sistema mora biti poslanec zlasti močno vezain glede odgovornosti za svoje delo na občinske skupščine, obenem pa seveda tudi na volivce. Povezanost poslancev z volivci se mora po mojem mnenju torej izražati preko občinske skupščine na eni, na drugi strani pa v neposrednem stiku z volivci, ki pa ne sme imeti le manifestativen značaj.«
obveščen o splošnem dogajanju v 'komuni. Misliim, da bi poslanec moral poznati celotno problema-
»V sedanji predvolilni dejavnosti imajo sestanki .poslanskih kandidatov z volivci izrazito delovni karakter. Za uspešno delo zvezne in republiške skupščine pa bodo morali stiki poslancev z volivci ohraniti to specifičnost. Poslanci se bodo morali udeleževati zasedanj občinskih in okrajnih skupščin zlasti takrat, ko bodo te obravnavale probleme z njihovih delovnih področij. Sestajati se bodo morali s posameznimi delovnimi kolektivi, se seznanjati z njihovim delom, spoznavati razmere, ki zavirajo ali pospešujejo njihovo dejavnost. Na osnovi takih se-
se predstavljajo
Republiška skupščina
Občani občine Lenart so na zborih volivcev in delovnih ljudi izvolili poslanske kandidate za republiško skupščino. V volilni enoti, ki jo predstavlja občina Lenart kandidirajo v republiški zbor:
Jelka Firbas, gospodarski zbor: Franc Cop, socialno zdravstveni zbor: dr. Adolf Drolc, kulturno prosvetni zbor: Janez Švajncer in organizacijsko politični zbor: Er-nest Šmid.
med poslanci
Jelka Firbas: rojena 1932. leta, član ZKJ od 1948 leta, sekretar občinskega odbora SZDL Lenart:
»■Mislim, da je osnovna dolžnost poslanca, da zastopa splošne družbene interese in da ob tem ne pozablja za lokalne probleme, ki jih mara poznati že zaradi kompleksnega spoznavanja problemov. Poslanec mora imeti stik s svojimi volivci, ki pa je lahko posreden ali neposreden. Seveda se mora zlasti povezovati z občinsko skupščino, kjer se razpravlja o najvažnejših gospodarskih, kulturnih in drugih vprašanjih v občinskem merilu. Na zasedanjih občinske skupščine si lahko poslanec ustvari najbolj verno podobo o stanju v celotni občini. Menim pa, da bodo poslanci morali hoditi tudi na važnejše sestanke organizacij SZDL in na važnejše zbore volivcev bodisi na terenu ali v delovnih organizacijah«
Dr. Adolf Drolc: rojen 1914. leta, član ZKJ od 1944. leta, direktor Zdravstvenega doma Maribor, član občinskega odbora SZDL Maribor — Center:
-Svoje bodoče delo, si kot kandidat za poslanca v republiški so-cialno-zdravstveni zbor zamišljam tako, da bi moral konkretno in neposredno pomagati pri reševanju nakazane problematike. Moje delo naj bi bilo usmerjeno v prvi vrsti na sodelovanje z občinsko skupščino, katere sej bi se rad udeleževal čimbolj pogosto. Ne samo takrat, kadar se bodo obravnavala zdravstvena in slična vprašanja, temveč nasploh, ker je problematika kompleksna. Na teh sejah naj bi občasno ali po potrebi poročal tudi o svojem delu in aktivnosti v zboru in o delu zbora sploh, kadar pa bi bilo potrebno, pa bi zboru tolmačil tudi mnenja
in volivci?
in predloge občinske skupščine. Prav tako naj ibi ibil tesno povezan z volivci svoje volilne enote. Na sejah in delovnih sestankih delovnih organizacij na področju zdravstva in socialnih služb v občini bi sodeloval v reševanju tekoče problematike, seznanjal volivce z delom zbora, prenašal njihove utemeljene predloge pred zbor, istočasno pa pomagal, da bi zlasti princip družbenega samoupravljanja v teh organizacijah prišel čimbolj do izraza in, da bi bilo osebno nagrajevanje po delu čimbolj zastopano. Logično je, da bi moral biti povezan tudi z družbeno političnimi organizacijami v
občini, v najmanjši meri pa naj bi odigral svojo vlogo osebni kontakt z volivci.«
Janez Švanjcer: rojen 1920. leta, član ZKJ, od 1947. leta, urednik kulturne rubrike pri Radio Maribor in književnik:
Pred vojno ljudje skorajda niso poznali poslanca, ki so mu zaupali svoj glas. Videli so ga namreč samo pred volitvami, ko jim je obljubljal vse mogoče. Pozneje ga ni bilo več blizu in tudi tisto, kar je govoril na veliko, se ni izpolnilo. Vloga današnjega poslanca je povsem drugačna. Ce recimo ne prebiva v kraju, kjer so ga izvolili, to ne pomeni, da nima nič skupnega s svojimi volivci. Danes vsak delovni človek, bodisi v mestu ali na podeželju, teži k istemu: kako po svojih močeh pomagati, da bo nam vsem jutrišnji dan še lepši, kot je današnji. Mnogo smo že napravili in k doseženim uspehom pridružujemo vsak dan nove. Napredek enega kraja doprinaša hkrati tudi splošnemu napredku.
Kandidati so se našemu vabilu ljubeznivo odzvali in med drugim povedali:
To torej pomeni, da poslanec mora kraj, oziroma občino, v kateri je bil izvoljen, povezovati s cilji in dosežki vse naše skupnosti. Ena izmed najvažnejših oblik poslan-čevega dela je nedvomno nepo-
sreden stik z volivci. Ce bo poslanec znal prisluhniti njihovim težnjam in če jim bo znal dovolj približati dolžnosti slehernega delovnega človeka, bo v mnogočem opravičil zaupanje, ki so mu ga izkazali z izvolitvijo.«
Franc Cop: rojen 1914 leta, direktor Pohorske vspenjače Maribor:«
»Z novo ustavo so pravice in dolžnosti poslancev določene. Ce hoče torej poslanec te dolžnosti v redu vršiti je nujno, da je povezan s svojimi volivci. Povezava je možna na več načinov, vsekakor pa so važni tudi osebni stiki. Po mojem je za obojestransko informiranost potrebno, da poslanec sodeluje na sejah občinske skupščine. Ce mu bo znana vsa •problematika občinske skupščine, mu bo istočasno znana tudi problematika celotne občine. Skupščini bo poročal o delu zbora, katerega član je in obratno, od nje črpal material za delo v zboru. Cim tesnejša povezava z občinsko skupščino pomeni posredno tudi povezavo z volivci.«
Ernest Smid: rojen 1932. leta, član ZKJ od 1955. leta, sekretar Občinskega komiteja ZK Lenart:
»Zlasti mislim, da bo potrebna tesna povezava med poslancem in občinsko skupščino, to pa predvsem glede na njeno mesto in vlogo, ki jo v našem sistemu zavzema občina. Kolikor bolj bo ta povezava trdna, tem jasnejša bodo s_tališča poslanca, ki se bodo zlasti odražala v kompleksnem poznavanju problemov in stanja.
Prav gotovo se dolžnosti poslancev strnejo tudi v odgovornost do občanov, do vseh delovnih ljudi, ki so glavni nosilci naše socialistične družbe. Zato mislim, da poslancu ne bo smelo zmanjkati časa za udeležbo na zborih volivcev in na drugih sestankih. Da bo delo poslancev uspešno, je nujno potrebno tudi aktivno sodelovanje vseh občanov.
Poslanec bo dolžan seznanjati občane in delovne kolektive s perspektivo družbenega razvoja in z interesi naše skupnosti.«
V
;4 -
:
16. junija vsi na volitve, da izvolimo naše zvezne in
republiške poslance
Kmetovalci,
ZAVARUJTE SVOJE PRIDELKE PROTI ŠKODI PO TOCl!
OB NOGOMETNEM SREČANJU MED PROSVETARJI IN ČLANI SINDIKATA OBČINE
Volja je bila, noge pa so odpovedale
Vremenske neprilike povzročajo kmetovalcem vsako leto ogromno škodo. Med najhujšimi je toča, ki lahko v ndkaj minutah poškoduje oziroma uniči vso letino. Tako je v (preteklem letu izredno močna toča prizadela več krajev na področju mariborskega okraja. Predvsem iso trpeli predeli, ki jih moč-, ne toče ne obiščejo pogostoma, Nikoli ne moremo vedeti, kje bo toča padla, kolikšen bo njen obseg in kakšna bo njena udarna moč.
Ni dovolj obdelati, zasejati in zasaditi zemljo. Treba si je zagotoviti sredstva za nadomestilo pridelkov, če bi jih toča poškodovala ali celo uničila. Ker večina kmetovalcev nima rezerv za kritje škod po toči, jih edino zavarovanje lahko rešuje težav. Zavarovalnica jim v denarju povrne vrednost uničenih pridelkov, da lahko nemoteno gospodarijo na svojih posestvih in da njihove družine ne trpijo pomanjkanja.
Z zavarovanjem pridelkov proti škodam po toči prenesejo kmetijski proizvajalci nevarnost toče na zavarovalnico. Vsakdo lahko zavaruje katerokoli vrsto pridelka proti škodam po toči. Zavarovanje pridelkov obsega razen jamstva za škode po toči še jamstvo za škodo po požaru in streli. Vsa omenjena jamstva veljajo do žetve posevkov oziroma obiranja plodov. Kmetovalci' lahko sklepajo zavarovanja direktno s terenskimi zastopniki zavarovalnice, ali pa preko kmetijskih zadrug, če so z njimi v proizvodnem sodelovanju. V slednjem primeru je zavarovanje cenejše, ker se zavarovalna premija odreja po znižanih premijskih tarifah.
Kmalu bo poletje, priša bo nevarnost neviht. Zopet bo padala toča ter uničevala po poljih, grozdje v vinogradih in sadje v sadovnjakih. Nihče ne ve, kje bo padala in koga bo prizadela. Zato naj bi kmetovalci zavarovali vsaj tiste pridelke, ki jim pomenijo glavni vir dohodkov oziroma sredstev za preživljanje. Ne se zanašati na odpis davkov, temveč na odškodnino, ki jo v primeru škode po toči izplača zavarovalnica.
Zavarovanje je treba skleniti pravočasno, ne pa šele tedaj, ko nevihte že nakazujejo nevarnost toče. Vedeti je treba, da jamstvo za škodo po toči nastopa ob 24. uri tistega dne, ko je biLo zavarovanje sklenjeno. Pridelke, ki jih je toča že poškodovala, ni več mogoče zavarovati za njihovo preostalo vrednost. Kdor torej zavarovanje zamudi, mu ni pomoči. Po toči zvoniti je prepozno!
ZADNJA SEJA OBLO LENART
(Nadaljevanje s 1. strani)
Avto-moto društvo Lenart je zaprosilo, da se mu dodeli nacionalizirana poslovna zgradba na Ptujski cesti, bivša last Ceh Jožefa. Društvo namerava v teh prostorih urediti delavnico za popravilo motornih vozil.
Občinski ljudski odbor je sklenil, da se AMD Lenart imenovana zgradba dodeli v upravljanje pod pogojem, da AMD v dveh mesecih uredi v dodeljenih prostorih mehanično delavnico. Na seji ljudskega odbora so odborniki potrdili sklepe zborov volivcev o spremembi Višine plačila krajevnega samoprispevka za zaposlene. Tako bodo po sprejetem odloku v bodoče plačevali zaposleni stanujoči na območju krajevnih odborov Gradišče, Gočova, Benedikt in Zg. Sčavnica 600 din letnega -prispevka do vključno 1965 leta. Prebivalci zaposleni v samostojnih poklicih bodo na območju KO Vo-. ličina v bodoče plačevali 2 odstotka od davčne osnove, medtem ko bodo zaposleni plačevali 200 din letno. Na seji ljudskega odbora so odborniki sklenili, da se cesta Lenart—Sp. Porčič—Gradišče vključi v cesto IV. reda. Imenovana cesta je bila sedaj več kot leto dni izločena iz razvrstitve. Na zadnji seji občinskega ljudskega odbora so še med drugim imenovali nekaj novih direktorjev in upravnikov gospodarskih organizacij in ustanov. V posebnem sestavku danes začenjamo objavljati poročilo o razvoj-u in problematiki zdravstva v občini Lenart.
V lepem vremenu sta se 17. maja popoldne pripodili na igrišče v parku pri Lenartu nogometni enajstorici prosvetnih delavcev in članov sindikata občine. To je bilo prvo srečanje obeh enajstoric po skrbnih pripravah v pisarnah in učilnicah ob teoretični obdelavi nogometne tehnike. Tekma je bila zanimiva in edinstvena, lahko bi ji rekli dogodek leta v Lenartu.
Takoj na začetku so navalili prosvetarji ali bolje povedano tisti iz njihovih vrst, ki so nogometaši, ostali pa so se trudili, kolikor jim je kondicija dopustila in kolikor so noge vzdržale.
Moštvi sta bili nekoliko neize-načeni v tem, da je bilo v enajstorici -prosvetarjev nekaj več nogometašev kakor pri občinskih možeh. Borba je (potekala v napetem vzdušju. Prosvetarji so ves prvi polčas imeli absolutno premoč na igrišču, zato ni čudno, če se je žoga kar šestkrat zakotalila v mrežo nasprotnika. V drugem polčasu so tudi občinski možje vzeli pot -pod noge in je bilo pred
Gibanje gospodarstva, oziroma izpolnjevanje družbenega plana je
Naziv
Industrijska -proizvodnja , Blagovni promet na drobno Gostinske storitve
—	družbeni sektor
—	zasebni sektor
Obrt — družbeni sektor
golom prosvetarjev nekaj zanimivih napadov. Uspeli so dati tri gole prosvetarjem. Končni rezultat te zanimive tekme, ki se je je udeležilo rekordno število gledalcev je bil 6 proti 3 za prosvetarje. Brez pretiravanja, prosvetarji so zmago zaslužili. Občinarji bi morebiti še zmanjšali razliko, če jim ne bi odpovedale noge in, če se nekateri člani njihove enajstorice ne bi prav posebej odlikovali, kakor na primer Franc Kralj, ki je žogo raje pošiljal v aut kakor v gol, Franjo Muiršec, ki se je na vse kriplje trudil, vendar malokrat v žogo zadel itd. Za obe enajstorici velja, da je bil najboljši golman Alfonz Groman, ki se je na moč trudil ugotoviti, -kje je žoga, ker je bala ponavadi pred nasprotnim golom, najbolj trdo glavo je imel Kustec, ki je z imenitnim udarcem z glavo priboril prednost enajstorici prosvetarjev, najbolj okreten in najmočnejše postave je bil Ivan Veršič, medtem ko se je s svojo velikostjo ponašal Ivan Ivnik. Pa brez zamere.
bilo v občini Lenart v I. tromeseč-ju naslednje:
Indeksi I. tromesečje
1963	Plain 1963
1962	real. 1962
158,3	119,1
155,8	104,7
127.2	107,8 135,1	109,5
115.3	104,7 10,3	148,2
Razgibano delo mladine v Gradišču
DOMA IN PO SVETU
(Nadaljevanje s prve strani) lovnih skupnosti občinskih skupščin, o izredno dobri udeležbi volivcev. Marsikje so volišča bila premajhna za vse tiste, ki so hoteli voliti že v prvih jutranjih urah.
Oba pomembna dogodka, volitve in praznovanje mladosti, pa nas seveda nista odtegnila od spremljanja dogodkov po tujem. Najprej smo z ogorčenjem lahko brali o nadaljevanju spopadov v Birminghamu v ameriški državi Alabama, kjer je prišlo do neredov med temnopoltimi Američani in belci. Beli policaji so med drugim spravili v zapore kakih 3.000 temnopoltih otrok in mladeničev. Naredili niso nič drugega, kot da so mirno demonstrirali proti rasnemu razlikovanju, ki je še vedno zelo pereč problem posebno na ameriškem jugu. Prav verjetno je,
da sedanji dogodki v tej ameriški državi niso poslednji. Temnopolti Američani bodo nadaljevali z mirnimi manifestacijami svojega ogorčenja in nezadovoljstva, ker jim belci ne priznavajo enakopravnosti, do katere imajo pravico po določilih ustave.
Etiopska prestolnica Adis Abe-ba je gostiteljica uglednih afriških voditeljev in šefov afriških držav, ki so se zbrali, da bi zavzeli enotna stališča glede nadaljnjih akcij za uresničitev afriške enotnosti ter za odstranitev perečih problemov, ki še tarejo Afričane in ta kontinent. V Adis Abebi so razpravljali predvsem o afriški enotnosti, še odvisnih afriških ozemljih, gospodarskem sodelovanju, mednarodnem položaju v zvezi s politiko nevezanosti, o nekolonializmu in tujem vplivu, ki povzroča nesoglasja na afriški celini. Zaključki te konference bodo lahko bistveni za nadaljnji razvoj Afrike.
V letošnji zimi so se mladinci in mladinke iz Gradišča redno dvakrat tedensko zbirali v mladinski sobi na predavanjih »šole za življenje«. Predavanja so bila dobro obiskana. Povprečna udeležba se je sukala okrog 58 poslušalcev na predavanju. Gradiški mladinci in mladinke so De-
RAZVOJ IN PROBLEMATIKA ZDRAVSTVA V OBČINI LENART
(Nadaljevanje s 1. strani)
Zdravstvena služba na našem terenu opravlja s svojim pičlim kadrom obsežno in odgovorno delo, vendar je naloga zdrav-svetnih delavcev kakor nas vseh izboljšati to službo, predvsem s področja zdravstvene preventive. Svet je bil prav tako mnenja, da kadrovska zasedba ne zadošča in bi bilo nujno sprejeti vsaj enega zdravnika, ki bo usposobljen za delo v preventivni službi, zdravnika specialista za delo v proti-tuberkuloznem dispanzerju in pa-tronažno sestro, tehnika za delo v higienski službi, medicinsko sestro za terensko delo.
lavski univerzi Lenart, ki je bila organizator »šole za življenje« hvaležni za uspela predavanja. Takih predavanj si želijo še več. V Gradišču je zadnji čas začel živahno delovati tudi klub OZN, ki je že svojčas pridno delal. Povezal se je tudi z okrajnim klubom OZN. Ponovno so oživeli tudi filmski krožek, ki je pred leti bil edini v občini Lenart.
Gradiški mladi ljudje se pripravljajo na nove akcije. Med drugim nameravajo pomagati s prostovoljnim delom pri urejevanju kulturnega doma. V tem času pa aktivno sodelujejo pri pripravah na volitve. Več mladincev in mladink bo sodelovalo v volilnih odbornih, nekaj jih bo krasilo volišča, medtem ko bodo ostali pomagali pri volitvah tam, kjer se bo pokazala potreba. Na mladinskem sestanku so, da bi se bolj pripravili na volitve, obravnavali osnutek občinskega statuta. Razpravljali pa so tudi o pomenu volitev in nalogah v tej zvezi.
Gradiški mladinci ne bi bili mladi, če ne bi radi zaplesali. Zato se po opravljenem delu tudi zavrtijo.
GIBANJE GOSPODARSTVA OBČINE LENART V I. TROMESECJU 1963
ih Sliki
S pridobivanjem izkušenj v lanskem letu se je letos proizvodno delo učencev šol lenarske občine znatno izboljšalo. S predstavniKi delovnih kolektivov in ustanov so bili predhodni razgovori. Pred kratkim smo imeli priliko opaziti učence višjih razredov na proizvodnem delu v raznih poklicih. Na sliki: učenci iz Jurovskega dola si v Zdravstvenem domu Lenart v laboratoriju ogledujejo pod mikroskopom kužna telesca.
Tudi v Zgornji Sčavnici so pred kratkim uredili manjši obrat družbene prehrane. V njem se hranijo učitelji in delavci kmetijske zadruge Zg. Sčavnica. To je vsekakor lep primer sodelovanja. V jedilnici imajo tudi televizor, prostor služi istočasno za klubske namene.
NAGRADNA UGANKA
Skoraj ne moremo verjeti, vendar je resnica, da na uganko objavljeno v 9. številki našega lista nismo prejeli niti enega odgovora. Vemo pa, da ljudje naše uganke radi študirajo, da iščejo rešitve, odgovora pa ne pošljejo. Dragi bralec, ali se ti ne zdi, da bi prav ti lahko (brezplačno prejemal svoj list, če bi poslal rešitev. No pa kar k ilovim vprašanjem:
1.	Koliko članov šteje pred kratkim izvoljena občinska skupščina?
2.	V katerih volilnih enotah so bili izvoljeni odborniki v občinski zbor občinske skupščine samo za 2 leti?
3.	Kdo voli člane okrajne skupščine?
4.	Koliko sredstev potrebuje Zdravstveni dom Lenart za zgraditev protituberkuloznega dispanzerja?
5.	Kolikokrat mesečno bo odprta posvetovalnica za matere in otroka?
6.	Udomačeno ime za cesto, ki povezuje Lenart z Mursko Soboto?
7.	Dramske skupine, ki so sodelovale na občinski dramski reviji?
8.	Odkod je bil doma Jožef Vo-grin, ki je padel kot partizan?
9.	Avtor pesmi »Slovenske gorice« objavljene v našem listu?
10.	Navedite kraj v naši občini skozi katerega je peljala odlično urejena rimska cesta?
Odgovore pošljite na Uredništvo »Domače novice« Lenart, Radgonska cesta 9 do vključno 15. junija 1963.
REŠITEV UGANKE IZ 9. ŠTEVILKE
1. Ubita Ela Kristl — Tanja, 2. Gradišče, Lenart, Benedikt, 3. Zibote, 4. Vila »Central«, 5. Gornja Radgona, 6. 50, 7. volivci s splošno volilno pravico, 8. Ne, 9. 8. 10. 785 miiljonov din.
lu tj/*w t;iA\\ duT\\ s Ju \\iJ/s\\ isij \ ( t J/A WlJ/,l\\/Ju \ 1/JiA \ \ i J/
KRVODAJALKA MARIJA EARTEK JE POVEDALA
Vprašanje: Zakaj ste se odločili (postati kr-vodajalka? Odgovor:
Slišala sem, da lahko človek z zdravo krvjo reši življenje drugemu človeku. Vprašanje: Boste še večkrat oddali svojo kri? Odgovor: Kri bom dajala dokler bom zdrava, oziroma dokler me ne bodo odklonili zaradi starosti. Vprašanje:
Občutek, ki vas navdaja ob odvzemu 'lovi? Odgovor:
Počutim se kar prijetno, ker sem zdrava. O bolečinah ni govora in bi zato priporočala slehernemu, da se prostovoljno odzove odvzemu krvi na svojem odvzemnem centru, ker bo s tem pokazal čut do sočloveka.
IZ ZGODOVINE
KRVODAJALSTVA
Te dni bodo organizacije Rdečega križa v občini slavile 4. junij — dan krvodajalcev. Sočasno s to pomembno obletnico bodo proslavljale tudi 10 letnico prostovoljnega krvodajalstva. Naj na kratko posežemo v zgodovino krvodajalskih akcij v občini.
Prvič so kri odvzemali v Cerkvenjaku v Slovenskih goricah. Prvega; odvzema se je udeležilo 182 krvodajalcev. Kri je odvzemala ekipa iz Ljubljane, ki je bila nad tako velikim številom prijav presenečena in nepripravljena, zato ji je celo zmanjkalo epruvet za shranjevanje (krvi. Naslednji dan je bil odvzem krvi v Lenartu. Kri je oddalo 82 krvodajalcev. Tako se je iz leta v leto dvigalo število krvodajalcev. Naraščala pa je tudi količina krvi. Leta 1962 se je prijavilo za odvzem krvi v občini 900 občanov, medtem ko jih je po zdravniškem pregledu kri oddalo 776. Dosedaj so najboljši krvodajalci dobili 213 srebrnih in 43 zlatih značk. Nekaj značk bo razdeljenih tudi letos. Krvodajalec, ki petkrat odda svojo kri -prejme srebrno značko, za desetkraten od-vsem krvi se dobi zlata značka, za dvajset odvzemov pa diploma. V občini Lenart je veliko zanimanje za krvodajalstvo tudi med nekaterimi vodilnimi družbeno' političnimi delavci. Predsednik občinskega odbora SZDL Franjo Muršec sodi med tiste krvodajalce v občini, ki so dosedaj največkrat oddajali svojo kri. Tov. Mur-šecu so dragoceno tekočino odvzeli že 12-krat.
OBVESTILO
Predsedstvo Združenja borcev NOV občine Lenart obvešča borce, oziroma udeležence bivše jugoslovanske vojske, ki so bili ob razpadu stare Jugoslavije zajeti od okupatorja in odpeljani v razna taborišča in, ki niso služili v okupatorjevi vojski, da se osebno zglasijo na krajevnih odborih ZB NOV svojega območja. Tam bodo izpolnili vprašalne pole. Ustanovljena bo sekcija bivših vojnih ujetnikov -pri okrajnem predsedstvu Združenja borcev Maribor, potom katere se bo urejalo priznanje delovne in pokojninske dobe ter drugo.
Predsedstvo
Združenja borcev NOV občine Lenart
Filmski spored
GRADIŠČE:
2. junija ob 15. in 20. uri »NEURESNIČENE SANJE«, fran-cosko-italijanski film. 9. junija ob 15. in 20. uri »PUSTOLOVEC PRED VRATI«, jugoslovanski film.
VOLIČINA:
2. junija ob 16. in 19. uri »INDIJSKI NAGROBNI SPOMENIK«, nemški barvni film — nadaljevanje filma »EŠNAPURSKI TIGER«.
9. junija ob 16. in 19. uri »MLADI LEVI«, ameriški vojni film.
Kmet Viktor Kraner iz Rogoznice se že nekaj let ukvarja z živinorejo in sadjarstvom. Pred kratkim je zadrugi Lenart prodal 3 leta starega bika (na sliki), ki je tehtal 800 kg. S pravilno vzrejo je tov. Kraner dosegel pri biku 55-odstotno klavnost.
slovenske gorice rtfbotbt
Organizacije osvobodilnega gibanja
PIŠE: FRAN JO SKRBINC
Prati koncu leta 1944 se je gibanje narodno osvobodilnega boja na celotnem področju Voličine zelo razgibalo. Le redke so bile hiše, ki bi ne bile Vključene bodisi direktno ali pa indirektno tako, da so zbirale material in hrano. V Zg. Voličini je bilo nekako središče v Pesjaku pri Kranjčevih in sosedih. Splošno znano ime »Republika« je bila v celoti partizanska, saj je sodelovalo staro in mlado. Bližnji hrastovški gozd pa je bil varno zatočišče.
Drugo središče je nastalo v Nad-bišču pri Rojku in okolici. Tu so skopali v bližnjem gozdu bunker, kjer je delala prva tehnika za le-narško okrožje. Za razmnoževanje letakov in lističev jim je služil razmnoževalni stroj, katerega so zaplenili na občini v Voličini in je sedaj v muzeju NOB v Mariboru.
Tretje središče se je osnovalo v Selcih pri Ceh Martinu (sadjarju) in četrto v Rogoznici pri Fradlu. Po podatkih zbranih za muzej je včrtanih in zaznamovanih na celotnem področju čez 90 hiš. Vsaka od teh pa ima svojo zgodovino.
Po kurirskih poteh so skozi Voličino potovali nekateri znani funkcionarji osvobodilne fronte. Ustavljali so se po nekaj dni pri raznih hišah in imeli mitinge. Meseca oktobra 1944 je potoval skozi Voličino Majhen Vlado-Rafael. Bil je pri kmetu Korošec Karlu v Zg. Voličini in pri Muršak Ivanu. Ta je bil sicer v Voličini rojen in je poznal ljudi, saj je njegov oče bil v Voličini dolga leta učitelj. Proti koncu leta pa se je mudil dalje časa na območju tega terena duhovnik Lampreht in imel ob večerih po naseljih mitinge. Posebej je treba omeniti aktivnost mladine. Prepevali so partizanske pesmi in sodelovali zlasti kot kurirji. Takratne mladinke Rojs Kristina iz Sp. Voličine, Cuček Zin-ka in Polič Genovefa iz Cermljen-šaka se tudi niso ustrašile noči, če je bilo treba odnesti sporočilo. Večkrat so bile ceste posute z lističi z gesli proti okupatorju, katere so večinoma dekleta trosila ponoči.
Proti koncu leta 1944 so se formirali po naseljih tudi prvi frontni odbori. Datumi so ponekod znani, ponekod pa označeni približno. Tudi člani teh odbornikov so
le deloma znani. Mogoče bodo tu napisane kake napake. Prosim pa, da bom hvaležen, če bo kdo podatke izpolnil. Za Zg. Voličino je bil ustanovljen frontni (OF) odbor dne 8. novebra 1944 pri Letkovih. V odbor so bili postavljeni Smr-delj Franc, sekretar, Malek Janez, Krajnc Ivan, Letnik Ana, Vogrin Kristina, Holdinar Rudolf in mogoče še kdo drugi.
V Sp. Voličini bi morali biti ustanovljen frontni odbor dne 10. decembra 1944, to je tista u-sodna noč, v kateri je po izdajstvu padla Kristl Ela-Tanja. Ustanovljen je bil seveda .pozneje in sicer pri »Listni,ku« v Sp. Voličini. V odboru so bili Muršak Ivan, Korošec Franc, Kokol Liza, Cuček Janez, Polanec Janez in še drugi.
Približno v istem času so nastali frontni odbori še v Zavrhu in Nadbušcu, kjer je bil sekretar Damiš, člani pa Golob Franc, Fantič Ivan in drugi. V Cermljenšaku so bili v odboru Krajnc Jožef, Cuček Zinka, Polič Genovefa in drugi. V Sedcih je postal sekretar Ceh Martin tsadjar), člani pa Cuček Jožef, Cuček Sanek, Ceh Alojzija
i. dr. Tudi v Rogoznici je bil ustanovljen odbor, menda pri Fradlu in so bili člani Fradl in drugi.
Nekako sredi novembra 1944 je bil pri Rojku v Nadbišču ustanovljen okrajni komite Lenart, ki je imel več članov in sicer: Žarko Edo-Mihec, Kristl Ela-Tanja, Lor-bek Liza, Ante Franc i. dr. Člani komiteja so se večkrat menjavah. Postavljen je bil tudi okrajni frontni odbor, ki je imel pa še več članov. Mogoče bi organizacijsko obliko gibanja kdo še izpolnil, ker je bilo delo porazdeljeno na ostale kraje lenarškega območja.
Značilno za področje Voličine je, da je na celotnem področju bilo razgibano osvobodilno gibanje in se belogardizem ni mogel uveljaviti. Zasluga za to gre predvsem domačinom terencem, ki so imeli pri ljudeh zaupanje. Zato do večjih izdajstev ni prišlo. Da si zasigurajo pozicije Nemci v kraju, so od časa do časa imeli četo žan-darjev v stari šoli. Tudi verman-šaft je bila večkrat okrepljena in so skupno hajkaii, toda vselej brez uspeha. Krog sodelavcev se je širil in obveščevalna služba je funkcionirala.
Podeljene nagrade
NAJBOLJŠIM DRAMSKIM SKUPINAM NA LETOŠNJI OBČINSKI DRAMSKI REVIJI
Na občinski dramski reviji sodelovalo pet dramskih skupin — Prvo mesto doseglo Gradišče, drugo Lenart in tretje Benedikt — Vsem sodelujočim skupinam po-deljna pismena priznanja.
Letošnja občinska revija je bila formalno zaključena 14. maja na posebni priložnostni svečanosti, ki sta se je poleg predsednikov in režiserjev prosvetnih društev udeležila Janez Karlin, predsednik komisije za dramatiko pri okrajnem svetu svobod in PD ter profesor Filo, član okrajnega sveta svobod in PD. V imenu občinske komisija za dramatiko je ob tej priliki spregovoril predsednik Vlado Domanjko, ki je podčrtal velik napredek, ki so ga dramske skupine dosegle v letošnji kulturno prosvetni sezoni zlasti pa tiste,
ki so sodelovale na občinski dramski reviji. Domala vse dramske skupine so uprizorile kvalitetna in sodobna dela. Predvsem velja to za Gradišče in Lenart, glede sodobnosti pa so dosegli velik napredek tudi v Selcih. Dramske skupine, ki so se uvrstile v ožji izbor za okrajno tekmovanje so pokazale zavidljivo amatersko kvaliteto, kar je garant, da dramatika na našem območju ne zamira, marveč se kvalitetno dviga. Na letošnji občinski dramski reviji je sodelovalo tudi veliko mlajših igralcev. Komisija je dela ocenila in se odločila, da prvo mesto pripade dramski skupini iz Gradišča za ameriško igro: »Namišljeni zdravnik«, drugo mesto Lenartu za norveško povojno dramo »Mladost pred sodiščem« in tretje mesto dramski skupini Benedikt za dramo »Molčeča usta«. Vse tri skupine so prejele praktične, oziroma denarne nagrade. Poleg tega so vse dramske skupine, ki so
sodelovale na letošnji občinski dramski reviji prejele tudi pismena priznanja za sodelovanje.
Prihodnja dramska sezona naj bi se začela že zgodaj v jesena, ta-
Titova štafeta ZMS
Občinski komite ZMS je skupaj b TVD »Partizan« Lenart tudi letos pripravil lep sprejem Titove štafete v Lenartu. Na trgu pred občinsko zgradbo se je v sredo 15. maja zbrala lepa množica domačinov, zlasti mladine, ki so pozdravili prihod lokalnih štafet iz iz vseh krajev občine. Lokalne štafete je sprejemala predsednica občinskega komiteja ZMS tov. Inge Kukovec. Na svečanosti ob
ko da bi zimski čas čimbolj izkoristili za razmah dramske dejavnosti v občini in dosegli še večji uspeh, ki je pogoj za sodelovanje na okrajni dramski reviji.
Titovi štafeti je govorila Jelka Firbas, kandidat za poslanca republiškega zbora in sekretar občinskega odbora SZDL Lenart. V svojem govoru je med drugim poudarila važnost nove ustave in občinskega statuta ter uspehe, ki smo jih v zadnjih letih dosegli. Po govoru tov. Firbasove je predsednik občinskega komiteja ZMS prebrala pozdravno pismo za tovariša Tita. Mladinci Partizana so prvi ponesli občinsko štafetno palico proti Mariboru, kjer so jo predali mariborskim nosilcem.
I,EP A SLIKA, LEP SPOMIN
IZDELA VAM JO KVALITETNO, HITRO IN POCENI VAS FOTOGRAF
FOTO »SLOVENSKE GORICE« LENART
BREZ ELEKTRIČNEGA MOTORJA V KMETIJSTVU NI USPEHA
Človeške roke so postale predragocene, da bi jih uporabljali za nerazumsko delo. Zato napreden gospodar vpreže umetnega delavca — električni motor povsod, kjer mu ta lahko dela hitreje, bolje in ceneje.
ELEKTROMOTOR : DELAVEC = 25 : 1000 =■ 1 : 40 ELKO CRPALNI AGREGAT
pripravi v eni uri toliko vode, kakor delavec ves dan, a porabi komaj eno kniovatno uro. Elektrika za to črpanje nas stane petindvajset, delavec tisoč dinarjev. Električni motor dela hitreje in štiridesetkrat ceneje.
Zahtevajte tudi Vi naše prospekte in ponudbe.
ELEKTROKOVINA MARIBOR
Po 2. točki 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur. list LRS št. 19-88/52) in 1. členu temeljnega zakona o občinski do-kladi in o posebnem krajevnem prispevku (Uradni list FLRJ, št. 19-194/55, 19-241/57, 55-710/57, 52-892/58 in 52-853/59) je občinski ljudski odbor Lenart na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 18. maja 1963 sprejel
ODLOK
o stopnjah občinske doklade na dohodek od samostojnih poklicev in od drugega premoženja v občini Lenart za leto 1963.
1. člen
Zavezanci dohodnine od samostojnih poklicev in od drugega premoženja plačajo občinsko do-klado po naslednjih stopnjah:
Kategorija	Stopnje
davčnih		obč. doklade		
osnov	v			(%)
dinarjih		lestvice		
nad	do	I II		III
	100.000	2	4	6
100.000	200.000	3	5	6
200.000	300.000	4	6	6
300.000	400.000	5	7	6
400.000	500.000	5	8	6
500.000	600.000	5	9	6
600.000	700.000	5	10	6
700.00		5	11	7
Po I. lestvici plačajo občinske doklade zavezanci, ki opravljajo uslužnostno obrt in zasebni gostilničarji. Za uslužnostno obrt po tem odloku se šteje vsaka obrt, kadar obrtnik izdeluje gotove izdelke po naročilu strank ne glede na to, ali iz lastnega ali naročnikovega materiala.
Po II. lestvici plačajo občinsko doklado obrtniki, ki se ukvarjajo s proizvodno obrtno dejavnostjo.
Po III. lestvi« plačajo občinsko doklado odvetniki.
Po III. lestvici plačajo občinsko doklado odvetniki tudi za leto 1962, ki se jim odmeri davek po preteku let.
2.	član
Občinsko doklado na dohodke od stanovanjskih zgradb v državljanski lastnini se plačuje od čistega dohodka letne stanarine po naslednjih stopnjah:
Kategorija	Stopnje
davčnih osnov	občinske v dinarjih doklade v % nad do
30.000	5
30.000 50.000	6
50.000	7
3.	člen
Predpisi uredbe o dohodnini in uredbe o prisilni izterjavi davkov in drugih proračunskih dohodkov se primerno uporabljajo tudi pri predpisovanju in pobiranju občinske doklade.
4.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Maribor, uporablja pa se od 1. januarja 1963.
St. 6/1 2010-4/62-4 Lenart, dne 18. 5. 1963
Predsednik;
Občinskega ljudskega odbora Lenart
Edo Zorko 1. r.
PISMO IZ CELJA
Draga mladina
Čeprav sem že Skoraj dve leti tu v Celju, me vendar vežejo še tesne vezi na moje prejšnje mesto, ki je bilo v osrčju Slovenskih goric s središčem lepega Lenarta, od koder dobivam vaš časopis »Domače novice«. Prav .vesela sem časopisa, .iker iz njega lahko razberem, da tudi tam. •kjer je izrazito kmečki predel, beležite vidne uspehe. Prav gotovo vas bo zanimalo, kako je kaj pri nas v Celju. Stanujem v predelu, ki je izrazito industrijski. Tu je tovarna pri tovarni. Vsako jutro hiti na stotine delovnih ljudi na svoja delovna mesta. Kako drugačna je ta slika danes v naši novi družbeni ureditvi, kakor pa je bilo pred vojno. Vsak član kolektiva ve, da ustvarja za lepše življenje sebi in jdrugim. Delovni -pogoji so ugodni, saj skrbi družba, da imajo lepa in dostojna stanovanja, urejeno prehrano med delovnim časom. Prav v tem predelu mesta :je velika samopostrežna resta-;vracija, ki nudi dnevno nad 3.000 toplih obrokov dopoldan in jih deloma tudi prevaža' na delovna mesta. Ugodnost družbene prehrane za delovnega človeka spoznavate tudi sami, saj imate že kar dve enaki ustanovi v občini in to v Lenartu in Zg. Ščavnici. prep|ričana sem, da jih bo v kratkem še več, ker je vaš svet vse bolj razsežen.
Bližnja okolica celjskega industrijskega centra pa je eno samo stanovanjsko naselje z lepimi novimi stanovanjskimi blo-
Po 29., 43. in 44. členu zakona o financiranju gradenj stanovanj (Uradni list FLRJ, št. 47-752/59) in pravil stanovanjskega sklada razpisuje upravni odbor stanovanjskega sklada občine Lenart po sklepu seje z dne 17. 5. 1963
I. NATEČAJ
aa posojila iz sredstev stanovanjskega sklada za novogradnje, adaptacije in načrte.
1.	Stanovanjski sklad občine Lenart bo dajal po tem natečaju posojila iz sredstev stanovanjskega sklada do skupnega zneska 82,899.000 din. Predvidena sredstva se lahko uporabijo za naslednje namene:
a)	41,326.000 din za novogradnje
b)	34,573.000 din za adaptacije in rekonstrukcije
c)	3,000.000 din za posojila osebam v delovnem razmerju
d)	4,000.000 din za posojila HS
2.	Natečaja za odobritev posojil se lahko udeleže za sredstva:
—	1 a) družbenopolitične skupnosti in šolski zavodi brez udeležbe za novogradnje in načrte, in ostale pravne osebe ob minimalni udeležbi 70%;
—	1 b) družbeno politične skupnosti, šolski zavodi brez udeležbe za adaptacijo, in ostale pravne osebe ob minimalni udeležbi 20%;
—1 c) osebe v delovnem razmerju samo v gradbenih okoliših ob minimalni udeležbi 40% v zadružni in združeni gradnji, in 70% v individualni gradnji. Iz teh sredstev se izjemoma v skladu z urbanističnim načrtom odobrijo krediti tudi za velika popravila
osebam v delovnem razmerju, vendar samo za zgradbe v gradbenih okoliših z minimalno udeležbo 70% oz. največ za vrednost gradbenega materiala;
— Id) hišni sveti za velika popravila, preureditve, ureditve vodovoda, kanalizacije in elektrike ob minimalni udeležbi 10%.
3.	Minimalna obrestna mera znaša 2%.
4.	Sredstva, (predvidena pod 1 c in ld se bodo odobravala, če predračunska vrednost del presega 200.000 din. Prosilec je dolžan položiti garancijiski znesek v višini 10% od zneska zaprošenega posojila kot varščino.
5.	Zgradba mora biti zavarovana za realno vrednost pri skupni zavarovalnici.
6.	Sredstva posojila se lahko koristijo v roku 1 leta od dneva odobritve posojila ter se lahko uporabijo samo v namene za katere so bila odobrena.
7.	Pri dodeljevanju posojil bodo imeli prednost tisti prosilci, ki prispevajo večji delež lastnih sredstev, nudijo krajši rok odplačila ter večjo obrestno mero. To določilo ne velja za družbeno politične Skupnosti.
8.	Prosilci so dolžni k prošnji za posojilo priložiti:
a)	gradbeno tehnično dokumentacijo s potrjenim investicijskim programom;
b)	potrdilo o dosedanjih zadolžitvah stavbe;
c)	priporočilo stanovanjske 'krajevne skupnosti, oziroma krajevnega odbora;
d)	potrdilo o vplačanem garancijskem znesku;
e) Sklep HS o zadolžitvi za posojilo pod točko 1 d.
10.	Ponudbe po tem natečaju oddajo prosilci v zapečatenem ovitku z vidno oznako »1. NATEČAJ« za posojila pri stanovanjskem skladu občine Lenart, Ptujska c. 3, soba 29.
11.	Prošnje za posojila po tem natečaju se bodo sprejemale do izkoriščanja predvidenih zneskov. Prošnje vložene do 15. 6. 1963 se bodo obravnavale kot prva tran-ša po tem natečaju.
12.	O izidu natečaja bodo prosilci obveščeni s pismeno odločbo. Št.: 4/4 41/63
Datum: 20. 5. 1963
Upravni odbor stanovanjskega sklada občine Lenart
OBVESTILO
Občinski odbor Rdečega križa Lenart obvešča, da bo 9. junija 1963 odvzem krvi v Zdravstvenem domu Lenarit. Vabimo vse prebivalce iz Lenarta, Zg. Sčavnice in Lokavca, da se tega odvzema udeležijo. Kri bodo odvzemali od sedme do 12.30 ure. Kri lahko oddajo tudi tisti, ki slučajno ne bodo dobiti vabila, zato vabilo naj ne bo vzrok neudeležbe. Krvodajalci bodo v kraitkem dobili krvodajalske izkaznice, ki bodo s pridom koristile ob morebitni nezgodi _ doma ali na delovnem mestu, ker bo v izkaznici vpisana krvna skupina, kar bo pripomoglo k hitri transfuziji krvi.
Občinski odbor RK Lenart
ki, kamor ,se vračajo utrujeni delavci po dnevnem napornem ■delu v svoja lepo urejena stanovanja. Mesto Celje ima lepo lego ob Savinji, kjer se širi tudi novi jpredel z imenom »Otok«. Človek 'Sii kar misliti ne more, da je bilo mogoče to zgraditi v tako kratkem času. Saj pravim, da kdor Celja nekaj let ni videl, kar ostrini nad njegovim napredkom.
Pa vse to ni prišlo samo od sebe. Dobro urejene stanovanjske skupnosti delajo složno roko v roki s političnimi forumi, kjer so 'zastopnki vseh delovnih kolektivov in skrbijo, da se na njihovem terenu ugodno razvija življenje ljudi. Skrbe za varstvo otrok zaposlenih žena, ustanavljajo razne servise za pomoč, urejajo otroška igrišča in prostore, kjer se lahko zbira doraščajoča (mladina. Tu so bile v letih po osvoboditvi zgrajene tri šolske •stavbe za osnovnošolsko izobrazbo, kjer se lahko mladina vsestransko udejstvuje.
Ce pa primerjam Celje z lepimi Slovenskimi goricami pa vidim, da tudi vi napredujete. Pridno gradite nove stavbe in ceste, udejstvujete se v raznih išportnih panogah, tekmujete v iraznih kulturno-iprosvetnih dejavnostih, kjer odnašate vidne pohvale in priznanja. In prav tu ina kulturno-prosvetnem področju prekašate mestno mladino. »Talenti so na kmetih doma«, je že davno znan izrek. Vaše delo je vse bolj usmerjeno na notranja - čustvena izražanja, medtem ko se delo mestne mladine razbija v mnogoterostih, kjer pride najbolj do izraza športno izživljanje. Vaši doseženi uspehi me izredno veselijo in moja želja je, da s svojim delom pridno nadaljujete. Vaši lepi domovi kulture in prosvete naj bodo še nadalje vedno polno zasedeni in naj prinašajo plodove vašega pridnega udejstvovanja.
Pri volitvah 24, t. m. ste se Lenarčani izredno izkazali, bili ste na prvem mestu v republiškem merilu glede udeležbe volivcev. Prepričana sem, da je bila okrasitev volišč vaše delo, ker vas poznam. Tudi v nedeljo, 26. t. m. vem, da niste mnogo zaostali za prvim uspehom in tudi za 16. junij se boste po vseh svojih močeh potrudili, da boste .zopet med prvimi.
Vaše delo pa naj ne ostane skrito v posameznih krajih. Oglašajte se še bolj v vašem časopisu, priobčujte pesmi, sestavke, križanke, sodelujte pri nagradnih ugankah, pišite veliko v vaš ča-isopis, pa tudi v druge liste, da .bodo tudi industrijski predeli spoznali, da tudi vi ustvarjate, napredujete in da mladina Slovenskih goric prav tako ustvarja socialistične odnose in to v kmetijstvu. Saj mesto brez vasi ne more živeti, kakor bi bilo obratno tudi prav težko.
Vaši uspehi pa bodo še večji, če boste upoštevali dobra napodila vašega časopisa, se tesno povezali z zadrugami. S tem boste dosegli večji razmah v kmetijstvu in boljše življenske pogoja Želim vam vsem še mnogo uspehov pri nadaljnjem delu ter vas lepo pozdravljam!
Vilma Križnič
UGODNO PRODAM PAR PAPIG S KLETKO. Oglasite se po 16. uri v Zg. Voličimi 77. — Ivan Kandut Zg. Voličina 77, p. Vo-ličina.
v kraj I ZAVRH
Lepo je te dni na Zavrhu. Človek se tam počuti kar nekam prerojenega. Višinski zrak, ki se tamkaj že čuiti, blagodejno vpliva na trudnega popotnika ali turista, ki ga danes pot zanese še slučajno v ta kraj. Sicer pa je obiskovalcev Zavrha vedno več, vedo povedati domačini. Največ obiskovalcev pride v Zavrh ob nedeljah, posebno, še če je lepo vreme. Motorizirani izletniki se kaj radi ustavljajo na prostoru, kjer bo kmalu stal 24 metrov visok leseni razgledni stolp. S tega mesta je že sedaj lep pogled na Slovenske gorice, ki se kopajo v poletnem soncu. Spodaj v dolini vidimo Vo-ličino, malo desno Lenart, še bolj desno Gradišče. Tam zadaj za Gradiščem pa kuka iz gričev Cerkven jak. Na severu pa se gledalcu odpre pogled na Zgornjo Sčavnico in Velko. Ljudje vedo povedati, da se ob jasnem nebu vidi celo Gradec na severu, na vzhodu pa Prekmurje in del Madžarske. Turistična postojanka v Zavrhu bo nedvomno zanimiva tako za domačine, zlasti pa za Mariborčane.
domačini so se izkazali
s prostovoljnim delom
Na pobudo krajevne organizacije Socialistične zveze Zavrh je bilo lani spomladi ustanovljeno Turistčno društvo »Rudolf Maister — Vojanov«. Društvo je dobilo ime po znanem borcu za slovenstvo. Turistično društvo v Zavrhu je že ob ustanovitvi sklenilo, da se za začetek loti gradnje razglednega stolpa. Člani društva in ostali domačini niso ostali samo pri besedah. Kmalu so se lotili dela. Ko so razmišljali o gradnji razglednega stolpa, niso imeli v mislih samo lepega razgleda. Želeli so se tudi pokazati svetu. Nekdanji viničarji na Zarvrhu danes niso več to, kar so bili pred desetletji. Njihove domačije se znotraj in zunaj spreminjajo. Skoraj v vsaki hiši je radijski aparat, kolo, ponekod tudi motorno kolo itd. Stanovanjska poslopja so zadržala nekdanji romantični izgled samo po obliki, ne pa tudi po izgledu. Na pobudo turističnega društva večina vaščanov ureja fasade, tako da je že danes prijeten pogled na vas. Večina Zavrčanov je danes zaposlenih. Nekaj jih dela na posestvu v Selcih, nekaj pa se jih vozi na delo v Maribor, medtem ko so v stari Jugoslaviji iskali kruh in zaslužek pri kmetih kot »tavrharji«.
Svojo vas želijo napraviti čimbolj privlačno, zato so se tudi lotili saditve okrasnega grmičevja ob poti proti prostoru,, kjer bo stal razgledni stolp. Turistična postojanka v Zavrhu naj bi bila tudi
DOPISUJTE
spomin na generala Maistra, ki se je vrsto let tod zadrževal na dopustu. Bival je v takoimenovani »vili« ki stoji preko poti od prostora namenjenega za razgledni stolp.
Zavrčani in okoličani so se lotili dela pri urejevanju svoije turistične postojanke z veliko ljubeznijo in prizadevnostjo. Začeli iso skoraj brez sredstev. Najprej so se lotili podiranja lesa. Skoraj vsak gozdni posestnik je daroval vsaj eno drevo za stolp, za naš stolp, kakor so govorili in še govorijo ljudje. Les so prispevali tudi Voličani, Selčani, Gočovčani in drugi. Odborniki SZDL so bili prvi, ki so se lotili zbiranja lesa.
prizemlju nameravajo zaenkrat urediti mamjše gostišče v katerem bodo domačinom, zlasti pa turistom postregli z domačimi jestvi-nami. Kasneje nameravajo preurediti zadružni dom, kjer je mizarstvo »Brest« in trg. poslovalnica »Izbire« iz Cerkvenjaka. Seveda bodo za preureditev teh prostorov rabili večja sredsitva.
Kljub dobri volji domačinov se vse le ne da narediti s prostovoljnim delom. Zaradi tega so v celotni Občini izvedli nabiranje prostovoljnih prispevkov. Vodstva nekaterih družbeno političnih organizacij občine pa so se že lani odrekla določenemu delu dotacije
nega odbora turističnega društva. Ta dan je pomemben za vso Voli-čino, kamor spada tudi Zavrh. Vsatko leto tega dne prebivalci vasi okrog Voličine slavijo svoj krajevni praznik. Tudi letos ga bodo proslavili. Ustanovljen je pripravljanj odbor, ki ga sestavljajo predstavniki organizacije SZDL Voličina, Zavrh, Selce in turističnega društva Zavrh. Na predvečer 21. julija bo združenje rezervnih oficirjev in podoficirjev izvedlo večji partizanski napad na Voličino. Prebivalci bodo na več mestih prižgali kresove. Prosvetno društvo Voličina bo pripravilo svečano akademijo s kulturnim programom. V nedeljo 21. julija
v »damacc Mi/icc*
Vsak je bil zadolžen za svoj teren. Podiranje drevja v gozdu so v celoti opravili s prostovoljnim delom. Pri podiranju so se zelo izkazali tudi odborniki turističnega društva. Na pomoč pa je priskočilo tudi kmetijsko gospodarstvo Selce s prevozi.. Traktorist Stanko Nipič skoraj ni poznal časa. Vozil je neumorno. Skoraj se ni utegnil pošteno najesti. Poleg ostalih požrtvovalnih Zavrčanov in drugih se je pri podiranju, žaganju drevja in drugih opravilih tudi posebej izkazal Jakob Lešnik. Preden je lani toča uipostošila te kraje, so Zavrčani že zbetanirali temelje za novi stolp. Teden dni so neutrudne roke starejših, zlasti pa razigrane završke mladine trdo delale samo, da bi z delom čimprej končali. Nekatere dni se je na de-lovišču zbralo tudi po 60 ljudi. Skoraj bi lahko rekli od vsake hiše eden, od nekatere jih je bilo tudi več. Delali so ob pesmi in dobri volji.
STOLP BO 15. JUNIJA
2E STAL
Tako vedo povedati odborniki turističnega društva v Zavrhu. Pravkar tesarji s pospešenim tempom sestavljajo ogrodje stolpa. V
in odstopila turističnemu društvu v Zavrhu 85 tisoč din. Za začetek je hilo to dovolj. Letos pa je občinski ljudski odbor videč voljo prebivalcev in uspehe sklenil prispevati za zgraditev stolpa in gostišča milijon dinarjev. Sicer pa vsi skušajo pomagati po svojih močeh. Ing. Borut Maister iz Maribora si zelo prizadeva, da bi postojanko uredili v najkrajšem času in čimbolj poceni. Sam je izdelal celotni načrt za stolp brezplačno. Brezplačno vodi tudi vsa strokovna deda tako, da bo delo opravljeno pod potrebnim strokovnim nadzorstvom. Po približnih izračunih, ki so jih opravili v Zavrhu bi celotno delo, če bi ga plačali v zvezi z izgradnjo stolpa stalo okrog 4 milijone din. Vse kaže, da bodo stolp zgradili vsaj za polovico manjša sredstva, kar je vse pohvale vredno in bi kazalo Zavrčane v tem pogledu povsod posnemati.
DOLOČEN JE KONČNI
DATUM PREDAJE STOLPA
SVOJEMU NAMENU
21. julija bodo v Zavrhu predali novozgrajeni razgledni stolp svojemu namenu. Tako so se pred kratkim dogovorili na seji uprav -
pa se bodo člani zveze borcev in preživeli borci tega kraja zbrali na svečani seji. Popoldanske prireditve bodo zelo pestre in se bodo v celoti odvijale na Zavrhu. Podrobno bomo še poročali. Za enkrat vemo, da bo tudi odkrita spominska plošča generalu Maistru, turisti in domačini pa se bodo zabavali ob domačih specialite-tah iin ob glasbi »Plamšarjev«.
Prihodnjič pa nekaj besed o Oseku.
Urejuje uredniški odbor: Ernest Smid, predsednik — Člani: Edo Zorko, Mirko Košmerl, Jelka Fir-bas in Tone Štefanec — Odgovorni urednik Tone Stefanec — Uredništvo in uprava Lenart, Radgonska cesta 9 — Izhaja stalno na 8 straneh drugi in četrti četrtek — Letna naročnina 400 din, inozemstvo 800 din — Tekoči račun pri podružnici NB Maribor štev. 604-11-608-103 — Ime: Občinski odbor SZDL Lenart — »Domače novice« — Tiska CP »Celjski tisk« Celje