O0M0YIN ft
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
CLEVELAND 3, 0., MONDAY MORNING, DECEMBER 27, 1943
LETO XLVI. — VOL. XLVI.
e of
a
£31"
nio" plan
isas: art«
usi so začeli novo ofenzivo ipadno od Kijeva in na severu
■srn ikerl Za" W Heb BS 0 Flo H* gil islpl Ber' ec o1 Fa. ■ICS' jet! En« Va.i
^sekali so tudi glavno cesto med Vitebskom in Polotskom ter vzeli Nemcem 200 naselij; Rusi imajo do stare poljske meje samo še 75 milj.
London. — Ruska armada, ki se je umikala na fronti P Kijevom neprestano šest tednov, se je obrnila in" zače-* veliko ofenzivo. Ruska armada se vali zdaj proti stari H&i meji, do katere ima samo še 75 mili.
Rusi so presekali tudi glavno mesto med Vitebskom in Polotskom v Beli Rusiji, kjer so vzeli 290 naselij v ofenzivi proti Vi-tebsku. Do tega mesta imajo!
70,000 jeklarskih fecev je na stavki, lyl se pridružujejo
a s h i n g t o n.—Predsednik ^evelt je apeliral na junije rou» irskih deleavcev, naj nada-;at)a; JeJo z delom v tej važni in-S^i- Obljubil jim je, da bo sWei s'edal na to, da se bo ugo-5 rf JnJ'ih zahtevam. ^ J'^'aj je na stavki že nad |.Ci/ ' t jeklarskih delavcev, to-icu|<lanes napovedujejo, da se 16 "°do pridružili še novi ti-gj v 214 jeklarnah v Cleve-! yes u in drugih delih države
ie s °> ki zaposlujejo 350,000 deary Cev o t"
■tf f°8odba med unijami in je-,ce j n;irni je .potekla na božični Na 23. decembra je bil |wek unijskih zastopnikov
aten, da. se dogovore, na r p0£odbi. Ker ni prišlo do
'snv >a, so sklenili, da bodo »nfjljevali z dogovori 27. de-l'a- Toda delavci niso ho-kot trdijo jeklar-^Bak so šli takoj na stav-
5«
U»t
9 K jiar
tr»ui
» n
ry„„
^ lii

h
eri trdijo, da bodo za-IV e c'anes z°Pet P°"
"Jo,
s Polno paro, drugi pa
Hit, ki
>n «
>aft
lUlOf1 V*'
davijo, če smejo stavkati zakaj bi se pa oni e'i poslužiti tega orožja; Cl zahtevajo 17 centov
ovse" Cad
i »IS i,
jovif
bodo šli danes na ostali jeklarski delav-
leto bomo imeli
one sodov piva } za civiliste
^ P^Ston. 5S>inistr
General Eisenhower bo vodi! zavezniške cele pri invaziji
Angleži so pogreznili nemško ladjo Scharnhorst
Hyde Park, N. Y,—Predsednik Roosevelt je na božični večer naznanil, da je bil izbran general Dwight D. Eisenhower
NOVI GROBOVI
padli Nemčijo, ampak je samo j šla v Ameriko pred 30 leti. Tu-omenil, da bodo z novimi napa-j kaj zapušča žalujočega sopro-di obkolili Nemčijo.	j ga Franka, hčeri Molly, poro-
Istočasno je bilo naznanjeno čeno Sweeney in Angelo ter tri
sinove: Edwarcla, korporala Williama in Josepha, vnuka Jo-
v Londonu, da bo nadomestil generala Eisenhower j a v Sre-
Rusi samo še 15 milj.	.	,	,
Rusi ne omenjajo ničesar o Ozemlju angleški general Wil-1sepha, v stari domovini pa bra-
1 1 1 V1 '	1 ta Antona. Bila ie članica po-
družnice št. 10 SŽZ, katere .je bila ustanoviteljica in zelo agilna članica, društva sv. Jožefa, št. 169 KSKJ in Oltarnega društva fare Marije Vnebo-vzete. Pogreb bo v sredo zjutraj ob 8 :15 iz Svetkovega po-
fgj
fci |7, c
ofenzivi proti Kijevom, ampak poroča Berlin o tem.( Rusi imajo navado, da poročajo o kaki novi ofenzivi šele nekaj dni potem, ko je ofenziva že v polnem razmahu. Nemško vrhovno poveljstvo pa poroča, da so poslali Rusi zapadno od Kijeva v boj pehoto in tanke in da so se nemške čete umaknile pred liapada-jočimi Rusi.
Ako bodo Rusi uspešni na fronti zapadno od Kijeva, bodo s tem ogrožali vso nemško linijo v Rusiji. Nemci se tega dobro zavedajo, 7<ato so pa začeli z ogromno ofenzivo 17. novembra od žitomira v smeri proti Kijevu.
Vse od 17. novembra so se Rusi počasi umikali pred nemškim navalom. Zdaj so se pa Rusi naenkrat ustavili in začeli potiskati Nemce nazaj. To je najbrže začetek splošne ruske zimske ofenzive, v kateri bodo poskušali pognati zadnjega nacija z ruske zemlje.
-o--
Pri napadu na Rabaul so Amerikanci sklatili 30 japonskih letal
Južni Pacifik, 26. clec.—Ameriška zračna sila je obiskalh Rabaul na Novi Britaniji in je v boju z japonsko zračno silo uničila Japoncem 30 bojnih letal. Rabaul je najmočnejša japonska postojanka na Novi Bi/itaniji. Nedavno so se ameriške čete izkrcale na južnoza-Vladna živil- j hodni strani otoka, da bodo tu-acija prerokuje, j di po kopnem napadale Japonic c'rUg0 leto štiri milijone ce. Lfve manj na razpolago ll«o prebivalstvo kot le-
son, dočim bo angleški general Aleksander načeloval zavezniškim četam v Italiji.
V svoji božični poslanici je izjavil predsednik Roosevelt, da Združeni narodi nimajo namena zasužnjiti nemeškega naroda, ampak da ga bodo enkrat
za vselej rešili nacizma in pru- j grebnega zavoda, > 478 E. 152. skega militarizma. Ako bo po-j St. v cerkev Marije Vnebovzete treba sila, da se po tej vojni I in na .Kalvarijo. Naj bo ran j ki vzdrži mir, se bo sila tudi upo-j lahka ameriška gruda, preosta-
lo l t """ -------------
)f l^lov nekako 70 milijonov g. 23 '
lv°varne ga bodo zvarile
m v<
®e8a hmelja, kar ga je i5V^ldelanega letos v Zed.
' ga bodo imele pivo-ij na razpolago nekako 34 °n°v funtov.
ris »d; • 7, c i
>i fig
»K
J 1S V*
s
Sta"
*** ***
r sv. Vida za 1944
Mary Glavan	Mary Markovič, stara 52 let,
V soboto popoldne okrog treh rojena Krašovec. Doma je bila vrhovnim poveljnikom nad vse-j je umrla splošno poznana Mary iz Poklanca pri Sodražici, odko-mi zavezniškimi četami, ki bo-j Glavan, rojena Oražem, stara _ der je prišla v Cleveland pred do napadle Hitlerjevo Evropo, j 48 let, stanujoča na 828 E. 140. i 34 leti. Tukaj zapušča soproga Mr. Roosevelt ni omenil, od ka-iSt. Doma je bila iz vasi Lipo- i Henrya, dva sina Henrya in tere strani bodo zavezniki na-|vec pri Ribnici, odkoder je pri- [ Pvt. Franka, hčer Josephine in
vnuka. Bila je članica društva sv. Janeza Krst., št. 37 ABZ in podružnice št. 25 SŽZ. Pogreb bo v sredo zjutraj ob devetih iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda, 6016 St. Clair Ave. in na Kalvarijo. Naj počiva v miru, preostalim sožalje.
Leopold Siinončič
V	soboto zvečer je umrl na svojem domu, 676 E. 97. St. Leopold Simončič, star 55 let. Rojen je bil v Ljubljani. V Cleveland je prišel leta 1907. Zadnjih 22 let je bil zaposlen pri Bingham Co. Tukaj zapušča soprogo Ano, rojeno Divjak, hčer Sylvijo Maver, enega vnuka, tri bratrance, Johna na Carl Ave., Franka na 60. St. in Leona na Grovewood Ave. Bil je član društva W. O. W. in št. 147 SNPJ. Pogreb bo iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda. Cas pogreba še ni določen. Naj mu bo lahka ameriška zemlja, preostalim sožalje.
Thomas Vršaj
V	zavodu za onemogle je umrl včeraj popoldne Thomas Vršaj, oče Mrs. Gertrude Snider iz 1130 E. 72. St. V stari domovini zapušča soprogo Ivano in štiri sinove in hčere v vasi Gornje Ponikve, fara Trebnje. V Ameriki je bival 35 let. Svo-
ije čase je delal pri American Steel & Wire Co. Predno je šel v bolnišnico, je stanoval pri družini John Kromar na St. Clair Ave. in 53. St. Star je bil 76 let. V za_vodu se je nahajal zadnja tri leta. Pogreb se bo vršil pod vodstvom Grdinovega pogrebnega zavoda v sredo v cerkev sv. Vida in na Kalvarijo. Naj počiva v miru, preostalim sožalje.
-o—-
rabila, je izjavil predsednik. -o-
Ha nhoM obali so pričakovali zračne napade za božič
New York. — Poveljstvo atlantskega obrežja je odredilo za božični večer vse potrebno za obrambo proti sovražnim zračnim napadom, na božični dan je pa varnostne odredbe zopet ukinilo.
Vojaške in civilne oblasti so ukazale varnostne odredbe za božični večer vzdolž vse atlantske obali, ker so dobile svarilo, da bo sovražnik morda poskušal izvesti zračne napade na ta
lini pa naše iskreno sožalje.
Amalija Skoda Na 24. decembra je umrla Amalija Škoda, stara 70 let. Doma je bila iz Zagradca na Dolenjskem. Tukaj zapušča soproga Antona, tri hčere, Molly Sterle, Josephine McKenzie in Frances Gleski 4h dva sinova, Alberta in Josepha. Bila je članica društva Srca Marije, Lunder Adamič 285 SNPJ, Srca Jezusovega, 172 KSKJ in podružnica, št. 21 SŽZ. Pogreb bo jutri zjutraj ob desetih iz pogrebnega zavoda Corrigan, Lorain Ave. in 147. St. v cerkev Annunciation v West Parku in na Kalvarijo. Naj počiva v' miru, preostalim sožalje.
Katarina Grubišič
Nemci so napadli konvoj ladij, ki je vozil potrebščine v Rusijo. Nemcem sta ostali zdaj samo se dve bojni ladji.
London. 26. dec. — Danes popoldne je angleška bojna mornarica potopila nemško bojno ladjo Scharnhorst. Angleško brodovje je spremljalo konvoj ladij, ki so vozile potrebščine v rusko pristanišče Murmansk in ta konvoj so napadli Nemci. Boj je trajal dlje časa, poročajo Nemci, ki priznajo izgubo te svoje bojne ladje. Tako imajo Nemci zdaj samo še dve veliki bojni ladji, Gneisenau in Tirpitz. Slednji je bil poškodovan pred nekaj meseci od angleških podmornic in ga popravljajo najbrže v kakem norveškem zaJivu.
To je bila ena največjih zmag iy C A I Etf £ P D H N T F zaveznikov od časa, ko so poto-| I L D v J Iv L f K v fl 8 L
pili nemško bojno ladjo Bis-; (pondeljek, 27. decembra)
marck pred dvemi leti.	; PACIFIK_Zavezniški bombni-
Scharnhorst je bila zgrajena) kj SQ t Japoncem tri ieta 1936 m je bila ena na.imo-; ^^ ki S() vozile potrebšči-dernejsih m na.,hitre.,s,h bojnih; ne ogadkj y Rabau, Noya
V petek zvečer je umrla Ka-ali oni kraj ameriške vzhodne]tarjna Grubišič> rojena Rados0-
obale. Oblasti ne povedo, iz kakšnih virov so dobile svarilo.
vic, stara 63 let. Stanovala je na 15210 Saranac Rd. Doma je bila iz Markopala na Hrvaškem, odkoder je prišla v Ameriko pred 37 leti. Tukaj zapušča soproga Johna, hčeri Ann Alžir. — Zavezniški torpedni!in Edith> poročena Vulich in čolni so potopili nemško križar-jsina Pvt- Johna- Bila -ie člani" ko Dalmacijo, ki je bila nekdaj I ca št. 235 HBZ in sv. Jožefa št.
Zavezniki so potopili križarko Dalmacijo
sv. Vida št. 25 KSKJ dk. 'J»o za leto 1944 sledeči
frtiv ovni vodja ms£r- B-ita ' predsednik Anton Sr
kJ-Sik, tajnik Joseph J.
! 4382 U45 E> 74' St' teL "di ' zapisnikar Lawrence
Rajnik Louis J. Kraje,
^"ton Gregorač, zasta-
V/°hn Modic, zastopnik za
ki, yj\Co in klub društev SND
/fij, mar» zastopnika za
\ št. 2 Anton Strniša,
Sij rant, zastopniki za
\ iTcll'l-i«tva fare sv. Vida
Sh J c' AlWrew Z a mej«,
N , ' • ^emanich. Seje vsako
Ndh.1-'0 v mesecu ob 1:30
v stari šoli sv. Vida.
podpredsednik Jo-
0
ttfil-
K
Radio iz Tokia je včeraj poročal, da so se izkrcale ameriške čete tudi na severni strani otoka. Ameriški bombniki so zadnjih lo dni tudi redno vsak dan bombardirali Marshallsko otočje, kjer so dozdaj uničili ali poškoddvali že 133 japonskih letal.
-o-
K molitvi Članice podružnice 25 SŽZ naj se udeleže skupne molitve danes popoldne ob 2:30 v Za-krajškovem pogrebnem zavodu za pokojno sestro Mary Markovič. članice društva Srca Marije naj se pa udeleže skupne molitve nocoj ob osmih v pogrebnem zavodu Corrigan, Lorain Ave. in 148. cesta za pokojno sestro Amalijo Škoda. V torek ob devetih naj se pa udeleže pogreb, ne maše.
Klub Ljubljana Klub Ljubljana bo imel glavno letno sejo ob osmih jutri večer v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. Ker bo volitev novega odbora za leto 1944^ je vse članstvo prošeno, da se udeleži v velikem številu.

last Jugoslavije. Križarko so spazili pri otoku Silba, med Za-drom in Puljem. Jugoslavija je kupila to križarko od Nemčije leta 1926. Zgrajena je bila leta 1899 in je nosila ime Niobe.
Najnovejša poročila tudi javljajo, da je Nemčija poslala pet novih divizij v Jugoslavijo, katere je vzela iz Grčije in Albanije.
-o--
KINO
V	Loew's State gledišču kažejo zanimivo dramo "Riding High." Glavne vloge imajo v rokah Dorothy Lamour, Dick Pow ell in Victor Moore.
V	Loew's Stillman gledišču kažejo film "The Adventure of Tartu" že drugi teden. Slika kaže tajno delovanje domoljubov proti nemškim okupatorjem na Češkem in je zelo, napete vsebine.
V	Loew's Ohio gledišču kažejo "A Christian Carol" ter "Love Crazy," v katerih irgajo glavne vloge Reginald Oven, Myrna Loy in William Powell.
V	Loew's Park in Granada glediščih kažejo»"True to Life," pri katerih imajo glavne vloge Mary Martin, Dick Powell in Victor Moore.
169 KSKJ. Pogreb bo jutri zjutraj ob 8:15 iz Svetkovega pogrebnega zavoda v cerkev Marije Vnebovzete in na. Kalvarijo.
Mary Markovič
Za srčno hibo je umrla na svojem domu 13815 Deise Ave.
Cleveland je dobil nove milijone vojnih naročil
Clevelandske industrije so dobile zadnji teden za $34,000,000 novih vojnih naročil. To pa ne pomeni novih del, ampak to naročilo bo pomagalo, da bodo sedanji delavci toliko časa dlje delali.
ladij nemškega brodovja. Nov-! malno je imela 1,461 mož posadke, toda v vojnem času jo je imela najbrže še več. Koliko mož posadke se je rešilo ni zna-' no.
Scharnhorst je prežala na zavezniške pošiljke v Rusijo ob se-verni Norveški. Da je Hitler| ITALIJA — Amenske čete so
ukazal tej bojni ladji'v akcijo, j	naPadle dve nemskl 8'orskl je znamenje, da ga zelo skrbi i neprestano pošiljanje potrebščin! ruski armadi. Zavezniški bomb-! LONDON-Na potu v Ameriko
niki so to ladjo ponovno iskali v j	-ie premier Poljske. Stanislav severnih vodah, toda ji niso mo-j gli priti na sled.
Britanija. Ameriški bombniki so zopet uničili Japoncem 71 letal pri Rabaulu. RUSIJA — Rurska armada je predrla nemško linijo zapadno od Kijeva in se zagozdila 25 milj globoko v nemško črto.
postojanki in po hudem boju so iztrgale eno.
Organizacija za civilno obrambo demobilizirana
Washington. —Obsežna organizacija za civilno obrambo bo j kmalu po novem letu demobilizi-j NEAPELJ — V tem italijan-
Mikoiajcnyyk. da se posvetu^
je s predsednikom Roosevel-tom o rusko-poljskem vprašanju. Diplomatske zveze med Rusijo in Poljsko so bile prekinjene v aprilu; diplomati si prizadevajo pobotati obe državi.
rana po vseh mestih Zed. držav. | Zlasti oni del za obrambo proti j zračnim napadom bo do meseca j junija že popolnoma razpuščen. Oni, ki so služili kot prostovoljci v tej organizaciji, bodo pridelje-ni požarnim brambam in drugim potrebnim akcijam, kot bo potrebno v posameznih mestih, j Urad za civilno obrambo, ki je; imel letos izdatkov v vsoti $4,-000,000, bo drugo leto dobil
mnogo manj, ker bo odpuščenih	. .	. .
mnogo oseb, ki so bile na plačil-J prepričani, da bodo po vojni lah-ljstj	j ko prodali mnogo teh preduktov
i v Evropo. Tako v Angliji kot na
skme pristanišču razsaja tifus in ameriškim kot angleškim vojakom je prepovedan vhod v to mesto. Dozdaj ni ■ bil še noben zovezniški vojak žrtev te nalezljive bolezni, ki razsaja samo med domačini.
-o-
Farmarski stroji bodo našli trg v Evropi
Washington. — Ameriški izdelovalci poljedelskih strojev so
Naši
vojaki
Joseph Makse, sin Mrs. Mak-še iz 997 E. 63. St. pošilja božične pozdrave sorodnikom, prijateljem in znancem. Joe služi v Angliji.
RB n sa
Pfc. John Terlep Jr. sin Mr. in Mrs. Terlep iz 15501 Luck-now Ave. je bi lpremeščen iz Kalifornije v Kansas. Njegov sedanji naslov je: Pfc. John Terlep Jr., 779th .Ord. Co. L 79th Div. APO 79, Camp Phillips, Kansas.
m n *
Mrs. Mary Hočevar iz 9407 Reno Ave. je prejela pismo od svojega sina Franka, ki se na-
Patriotičen rojak
Frank Paulin, ki vodi gazo-linsko postajo na vogalu St. Clair Ave. in 61. cesta, je dal te dni zopet kri Rdečemu križu in sicer je bila to že njegova četrta daritev. Vsa čast, Frank!
evropskem kontinentu je že zdaj veliko pomanjkanje konj za delo na polju. Torej namesto, da bi poslali Evropi knje, jim bodo poslali raje traktorje. Ti vzamejo pri prevozu manj prostora in jih ni treba krmiti, ko bo v Evropi krme itak primanjkovalo.
haja nekje na Havajih. Piše, kako je slučajno srečal svojega brata Lojzeta, s katerim se nista videla' že več kot eno leto. Toda nista imela več kot deset minut časa za razgovor. Bila sta zelo srečna, ker sta se tako nenado-m srečala, ne da bi drug za drugega vedela, da sta tam. Njiju naslovi so:
Pfc. Frank M. Hočevar, 35320693, Co. K 1st Inf. APO 6 c/o Postmaster San Francisco, Calif.
Pvt. Louis J. Hočevar, 35059736 Co. C 111th Inf. APO 964, c/o Postmaster San Francisco, Calif.
Tedenski koledar za racioniranje *
KONZERVE — Zelene znamke D. E in F iz knjige 4 so veljavne do 20. januarja; zelene znamke G, H in J bodo veljavne od 1. januarja do 20. februarja.
MESO, sirovo mslo, sir itd — Rujave znamke L, M, N, P in Q iz knjige 3 so veljavne zdaj pa do 1. januarja; znamka 1 iz knjige 4 je veljavna z 5 točk pri nakupu svinjine do 2. januarja; ruja-va znamka R je veljavna od 27. decembra, S od 2. januarja, T od 9. januarja, U od 16. januarja. Vse so veljavne do 20. januarja.
SLADKOR — Znamka 29 iz knjige 4 je veljavna za 5 funtov sladkorja do 15. januarja; znamka 30 iz knjige 4 od 16. januarja do 31. marca.
ČEVLJI — Znamka >18 iz knjige 1 in znamka 1 (airplane) iz knjige 3 sta veljavni za en par čevljev do preklica.
GAZOLIN — Znamka 9 iz knjige A je veljavna do 21. januarja, B in C ter B-l in C-l kupita po 2 gal. gazolina; B-2 in C-2 kupita po 5 galon gazolina.
KOLESA — Knjiga A mora dati pregledati kolesa do 31. marca; B in C do 29. februarja; komercialna kolesa vsakih 5,000 milj ali vsakih 6 mesecev.
KURIVNO OLJE — Kuponi periode 1 so veljavni do 3. januarja; 2 do 7. februarja; 3 do 13. marca; vsaka edjnica kupi 10 galon olja.
ŽGANJE — Sedma perioda konča 15. januarja; to vključuje tudi rum, gin in podobne pijače.
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
(JAMES J3EBEVBC, Editor) 61X7 St. Clair Ave.	IIEnilerson 0628	Cleveland 3, Ohio.
Published dally axcspt Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko In Kanado na leto »«.50. Za Cleveland	po poitl, celo leto $7.50 Za Ameriko in Kanado, pol leta »3.50. Za Cleveland po pošti, pol leta H.00 Za Ameriko in Kanado, četrt leta »2.00. Za Cleveland po pošti Četrt leta »2.25 Za Cleveland in Kuclid. po razn&ialcih: celo leto »3.50, pol leta »3.50,
Četrt leta »2.00 __Posamezna Številka. 3c
SUBSCRIPTION RATES: United State* and Canada MM par year. Cleveland bj mull VIM P*r ye*r 0. S. and Canada « 30 lor « mcDtbe Cleveland by mall »4.00 for 6 month* U. S. and Canada »2.00 for S months. Cleveland by mail »2.25 tor S months Cleveland and Euclid by carrier K5.50 per year. »3.50 for • month«
»2 04 for I month* •__Single copies, 3c
Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.

83
No. 303 Moil., Dec. 27, 1943
Pest je dvignjena za končni udar
Prav za prav so dvignjene proti Nemčiji zdaj tri pesti, ki bodo udarile narajh in ga zdrobile: od vzhoda, od juga in zapada. Toda glavni udar bo padeJ na zapadno Evropo in tukaj je. kjer nameravata Amerika in Anglija končati evropsko vojno v 1944.
Dozdaj je bila invazija na zapadno Evropo prospekt bodočnosti. Po sporazumu v Teheranu med Ameriko, Anglijo in Rusijo se je pomaknil kazalec na uri mnogo naprej. Invazija na zapadno Evropo je fnkt, ki se v jasnih črtah oblikuje na bližnjem obzorju.
Na pripravnejši čas za invazijo na zapadno Evropo bi bil v aprilu ali maju. Prej bi bilo zvezano z večjimi težkoča-mi. Megla nad Rokavskim prelivom, viharno morje bi otežkočalo izkrcavanje. Deževje, sneg, poledenica in blato bi oviralo prodiranje v notranjost. Torej je boljše nekoliko počakati in ob lepše,m vremenu invadirati.
Kje bodo zavezniki udarili? Skoro gotovo na obrežje, ki je najbližje Angliji. Toda možnost je vse od Norveške pa do južne Francije.
To podvzetje bo eno največjih v zgodovini sveta. Invazija na Severno Afriko, Sicilijo in Italijo je bila le nekako predigra v primeri s tem, kar pride na zapadni Evropi. Prva naloga invadnikov bo udreti skozi nemške obrežne utrdbe, izkrcati udarne čete na obrežje in se polastiti nekaj obrežja.
Prihodnja nafoga bo vsuti ojačenja in odbijati nemške protinapade. Tretja stopnja pa bo dobiti še več ojačenj, morda 80 divizij, ali 1,200,000 mož. In četrta naloga zaveznikov bo — marširati na Berlin.
Vprašanje, nastane, kako voditi vso to ogromno operacijo, da bo podvzetje uspelo. Morda bo cena za to velika. Ko so kanadske čete napadle obrežje pri Dieppe, Francija, je padro dve tretjini mož. Peta ameršika armada je imela pri izkrcanju na obrežje pri Salernu v Italiji velike težave, da je mogla vzdržati. Pri napadu na otok Tarawa na Pacifiku. so ameriški marini plačali največjo ceno v njih zgodovini, Tako, vidimo, je invazija na utrjeno obrežje draga stvar.
Kakšno obrambo ima Nemčija proti invaziji? Vsega skupaj mora Nemčija braniti do 6,000 milj fronte. Več kot 2,000 milj je obrežja v zapadni Evropi. Najbolj nevarna točka za Nemčijo je kakih 200 milj dolgo obrežje ob Rokav-skem prelivu, v Franciji in Belgiji. To lahko zavezniki krijejo z zračno silo iz angleških baz. To bi bila direktna črta za invazijo :z Ang':ije v Nemčijo.
Na tem obrežju si je zgradila Nemčija obrambno linijo, ki je od 10 do 30 milj široka. Najmočnejše obrambe so na obrežju, kjer bi bil napad najlažji in kjer ni čeri na obrežju, ki so naravna utrdba. Nemci imajo postavljene na obrežje betonske celice, iz katerih obvladujejo obrežje možnarji, strojnice in topovi. Obrežje, je posuto z minami, prepreženo z bodečo žico in neštevilno je skritih topovskih baterij, proti tankom in proti bombnikom, dočim so v bližini številna letališča, s katerih se lahko dvigne nemška zračna sila proti napadalcem.
Nemci se največ zanašajo, da jim bo prva obrambna linija zadržala napad. Ako pa tega ne bodo mogli, je njih načrt ta. da bodo zadrževali invadnike vsaj toliko časa, da prihitijo na pomoč divizije od drugod. Vsa znamenja kažejo, da Hitler gradi največ na to, da bo stri invazijsko armado zaveznikov. Nekateri celo mislijo, da ima Nemčija za ta trenutek pripravljeno kako tajno orožje.
Za to obrambno linijo je pa Nemčija dokaj šibka. Največ, kar ima Nemčija bojne sile je kakih 300 divizij. Te di-vizfje ima razkropljene na vseh frontah. Kakih 190 jih ima na ruski fronti, 25 na Balkanu, 23 v Italiji, 8 na Norveškem in 4 na Danskem. Tako ji ostane kakih 44 divizij za obrambo Francije in sosednih držav. Doma ima Nemčija morda kakega pol ducata divizij v rezervi.
Kar je slabo za Nemčijo je to, da ne more dosti ojačiti svojih divizij na zapadni Evropi, ne da bi vzela divizije s kake druge fronte. Zlasti jih ne more vzeti iz ruske fronte.
Zavezniki so v poziciji, da pritisnejo Nemčijo na več frontah hkrati, s čemer bi bilo Hitlerju absolutno nemogoče poslati pomoč Franciji. En tak napad bi bil lahko na Balkanu, kjer je zgodnja pomlad. Francoske divizije, ki se nahajajo zdaj na Korziki, in ki štejejo kakih 20,000 mož ali: šest polnih divizij, bi lahko udarile iz Korzike na južno | Francijo. Tretji udar bi bil lahko iz Italije preko Jadrana v j Jugoslavijo. Četrti udar bi prišel lahko kje na Norveškem.;
Predno bodo začeli zavezniki s faktično invazijo, bodo začeli z največjo zračno silo bombardirati po Nemčiji, da bodo razbili prometne zveze ter nemške obrambne utrdbe od obrežja pa vse do 100 milj v notranjost. Silne armade bombnikov in bojnih letal bodo neprestano deževale bombe na kraje, kjer se bo pozneje izvršila invazija. Glavne tarpe bodo kolodvori, mostovi in železniške proge. Bombardirali bodo skladišča municije in opreme, letališča in koncentracije čet. Zavezniki bodo skušali s tem tako ohromiti nemške prometne zveze, da bo nemogoče poslati rezerv na zapadno obrežje.
Tako bomo slišali nekega zgodnega jutra spom adi, da so se vsule zavezniške čete na zapadno Evropo pod streho

BESEDA a NARODA
WH'H-H'I' t M l I H I H II t i l I M tlt HHH I >"l"t"H"M"t"l"i"H"l"M"T
Iz urada gl. predsednika Slovenske moške zveze
Te vrstice so namenjene vsem glavnim odbornikom, kakor tudi krajevnim uradnikom ter vsemu članstvu Slovenske moške zveze. Zopet se je eno leto približalo svojemu koncu. Kaj ne, bratje, kako hitro je šlo kljub vsem težavam, ki jih imamo v vsakdanjem življenju. Sicer pa moramo v teh resni hčasih imeti vsi skupaj samo ne cilj pred očmi, to je, obramba naše nove domovine, svobode in demokracije za vse. Zato pa moramo delati s podvojenimi močmi, dati naši domovini gmotno in moralno podporo, da to dosežemo zase in za druge. Pri vsem tem pa poskrbimo, da si koncem leta izprašamo vest, če smo storili vse, kar bo nam samim in tudi našim zanamcem v prid in v korist vsem narodom sveta.
Torej, če smo kaj zamudili ali opustili, hitro popravimo, morda je še čas. Storimo vse, kar je v naši moči za zmago naše ar-
zabljeni od svojih bratov doma.
Hvala tudi vsem podružnicam za vsa prijazna vabila. V kolikor mi je bilo mogoče sem se odzval, a zadnje čase pa mi ni bilo mogoče radi prevelike zaposlenosti in polek tega pa nisem tudi nič kaj pri dobrem zdravju. Pa vendar delal sem in bom storil tudi še v bodoče za SMZ, dokler mi bo sploh mogoče delati. Vsem skupaj naplepša hvala. Pri tem pa ne smem pozabiti Ameriške Domovine, ki nam daje na razpolago sVoje kolone za dopise itd. Najlepša hvala gospodom urednikom za vse, kar so storili.
Končno pa želim vsem gla-vni'm in lokalnim odbornikom, kakor tudi vsemu članstvu vesele božične praznike in srečno ter zadovoljno novo leto 1944, da bi že skoro zavladal mir med narodi. V ta namen pa kupi vsak še en 'War bond," da bomo tako čimprej obhajali božične praznike skupaj z našimi fanti-vojaki, ko se kot slavni zmagovalci zopet povrnejo med nas. To imejmo pred očmi in nam bo lažje prenašati vsakdanje težave, dokler ne dosežemo svojega
made. Pri vsem tem pa tudi malo poglejmo, če smo storili tu. cilja. Bratje, ob novem letu si
di vse, kar smo kot člani dolžni storiti za to našo mlado organizacijo Slovensko moško zvezo. Ako ste bili dobri in agilni člani, potem vsa čast vam in najlepša hvala; ako ste pa bolj malo ali pa celo nič storili v tem pogledu, je pa žalostno. Vendar pa imate še čas, da vsaj zadnje dni v letu s toliko večjim zanimanjem kaj storite za svoj<5 lastno organizacijo SMZ.
Potrudite se vsaj te zadnje dni tega leta in pridobite vsaj enega ali dva člana svoji podružnici in SMZ. Večina uradnikov
napravimo dobre resolucije in se potem tudi po njih ravnajmo. . .
Ostajam z bratskim pozdravom za večjo in močnejšo Slovensko moško zvezo udani
Anthony Rudman, gl. preds. -o-
Silvestrov večer v Euclidu
V Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. bomo, kakor vsako leto, tudi letos praznovali Silvestrov večer in tako zaključili leto 1943. Prav z veseljem bomo zapustili to leto, kajti veliko trpljenja je prestal človeški rod. Upajmo, je kar lepo molčala tekom vsega da nam bo prihodnje leto veli-lcta, kako naj potem pričakujemo kaj aktivnosti od našega
članstva, pa vendar je nujno potrebno, da vsi skupaj in vsak posebej delujemo po svojih najboljših močeh, če hočemo imeti les kakšen uspeh.
Udeleževal sem se sej podružnic dokler mi je bilo to mogoče. Vse so bile precej slabo obiskane in prav tako se tudi tajniki pritožujejo, da asesment ni pravočasno plačan. Bratje, tako ne bo šlo naprej. Vzemite si to k srcu, da glavni odbor ne more doseči z&željenih ciljev, ako mu članstvo ne pomaga. Kot zavedni člani SMZ želim in upam, da boste storili svojo dolžnost napram svoji organizaciji in to vsaj zadnje dni v letu in potem pa napravite novoletno resolucijo, da boste v letu 1944 prvi med prvimi agilnimi člani SMZ.
Ob koncu leta se najlepše zahvaljujem vsem za vse, kar ste j
ko olajšalo to trpljenje in da bi že skoro prenehali s tem kr-volitjem, ko naši sinovi krvave na bojnih poljanah za svobodo in demokracijo vsega sveta.
Letošnji Silvestrov večer pa bo gotovo velikega pomena za naš Slovenski društveni dom, kajti na ta večer bomo sežgali obveznico, ker je popolnoma izplačana. Ta zasluga gre, ne samo sedanjemu direktoriju, ampak tudi vsem prejšnjim direktorjem, društvom, delničarjem in posameznim obiskovalcem, kajti vsak je prispeval po svoji zmožnosti. Prav tako sedanji in vsi prejšnji oskrbniki so delali neumorno, da se je čimprej sčistil dolg s tega našega narodnega hrama.
Sedanji direktorij je veliko storil v to svrho, ker je imel začrtano pot v to smer, da se dolg čimprej izbriše in da bo-
Sezona kolin
dobrega storili za napredek S.i do delničarji lahko rekli: to je M. Z. Zahvaljujem se vsem iUHSa last Lahko smo vsi po-ostalim glavnim odbornikom, J noani na svoj uspeh, saj je pa vsem lokalnim odbornikom in direktorij vedno tudi imel v vsem agilnim članom, ki ste mi mishh društva in pa delničarje, šli tekom leta na roko skozi vse1 VseleJ- kadar so bile važne od-leto in ki ste vsaj malo storili za'ločitve Pret* direktorijem, je ta organizacijo in drugim pa pri- odločeval po svoji najboljši poročam, da v prihodnje stopite previdnosti, bolj korajžno na delo in to pred-1 Zato Pa direktorij vabi vse vsem na delo za pridobivanje'delničarje in domove prijate-novega članstva in sicer za oba !Je> da pridete na Silvestrovo v oddelka. Saj vam je zimo, da dom, da se skupno razveseli-ima naša tako majhna in še tako mo- kolikor je pač mogoče v mU:da organizacija, že tako lepo; danih razmerah biti vesel. Vsi število članov v armadi in še ve- vemo, da naše veselje sedaj ne dno nas zapuščajo. Vsak dan. more biti popolno, kajti naše odhajajo v boj za našo svobodo misli nam neprestano uhajajo in za svobodo vseh narodov sv3- k našim ljubim na bojno pota. Naše vrste se redčijo in zato'lit1, kjer se bore za dobrobit pa je potrebno, da jih nadome- nas vseh.
stimo z novimi, da ko bodo naši j V imfenu direktorija Sloven-fantje prišli domov, da bodo vi-skega društvenega doma na deli, da sni0 t u ct i mi delali doma. Recher Ave. želim vsem čita-Priporočam vam, da se jih teljem, delničarjem in delni-večkrat spomnite s kakšno kar- čarkam ter vsem našim prijate-tico ali s ktkim malim darilcem, ljem prav vesel božič in srečno da bodo tako vedeli, da se jih novo leto. vedno spominjamo in da niso po-	Matt F. Intihar, preds.
zračne sile in topov bojne mornarice. Dve tretjini teh čet.bo iz Amerike, katere bo pripeljalo do obrežja kakih 80,000 malih bark in čolnov. Nemčija bo skušala vreči napadalce v morje, ttida vedno nove zavezniške čete se bodo vsipale na obrežje.
In, od uspeha te invazije bo zaviselo, kdaj bo vojna "v Evropi končana.
Hubbard Rd. — Po dolgem odkladanju • in težko pričakovanem snegu se je končno vendarle odločil in pokril zemeljsko skoro s svojo belo odejo. Padlo ga je precej, kajti pokril je vse listje, da mi ne bo delalo več preglavice in pa tiste razpoke, o katerih sem zadnjič opisal, sem z njim zamašil krog hiše, da ne bo pihalo pod hišo. Sedaj pa že hi več, da bi
spregajal zunaj in zopet ni, da bi se vedno v hiši tiščal in kar naprej zijal na peč, kaj se kuha. Da bi pa pri furnezu spal kar naprej, pa tudi ne gre, saj mi gre precej trda, da prespim tistih 16 ur na dan, a da bi pa kar naprej spal, pa tudi ne gre in mi skoro ni mogoče, da bi spal kar 24 ur na dan.
Poleg tega pa tudi ni časa, da bi kar naprej spal, ker moram tudi jest, da ne bom preveč oslabel čez zimo in da obdržim svojo leipo rej eno obliko do spomladi, ko bom zopet pričel nositi iz kleti tiste koreninice in jih zopet posajat. Saj si lahko mislite, da jih ni malo in bo vzelo precej časa, predno bom znesel vse na svetlo iil jih posadil, kakor se spodobi. V tej reči sem namreč precej "nater-lih" pri taki stvari in mora biti vse kot se spodobi za najlepši cvetlični vrt.
Z jedjo jaz potratim precej časa, kajti pojesti toliko kave v kruhu, kot jo jaz, vam povem, da ni noben špas in to tudi vzame precej časa. Saj samo pri zajtrku porabim približno eno uro časa, da dodobra napolnim svojo bisago. Opoldne je ravno tako, zvečer pa še nekoliko več, da sem bolj okrogel, ko se podam k počitku in nimam nobene sitnosti pri obračanju, ker se lahko kar .zatočim zdaj na eno in potem zopet na drugo strap.
Tako nam tečejo dnevi naprej ne da bi se pritaknil kakšnega posebnega dela. Saj me pa tudi iz hiše ali od furneza le s težavo dobe na prosto in je tudi precej godrnjanja predno se ganem od mize. Ker je pa naš Eddie videl, da me ne spravi zlepa iz hiše, je pa šel in postavil v hlev radio, misleč, da me bo na ta način spravil iz hiše, da bi se prijel za kakšno delo v hlevu in obenem pa da bom lahko vlekel na ušesa, kaj se godi po svetu. Rečem vam, da je sedaj res prijetno v našem hlevu, ko mi radio igi'a tako lepe komade. Vse je tako moderno sedaj urejeno v našem hlevu, da komaj ko odprem vrata, pa se že posveti luč in radio zaigra lepe melodije in jaz se pa kar po eni nogi vrtim, ko odpravljam delo in krmim živino. Odkar imamo radio v hlevu Edclie skoro ne pride več na vrsto, da bi mogel prijeti za kakšno delo. Saj mi je pa tudi že zagrozil, da če bom kar naprej poslušal tisto radio, da jo bo "zmufal" ven, ker noče, da bi se jaz tako z vso silo zaletaval v delo in da bi se morda potem hvalil, da vse delo sam opravim. Vidite, kako prijetno je to. Ali ste že kdaj slišali, da bi imeli v stari "kontri" kaj podobnega? Zato je pa tiščalo vse v to obljubljeno deželo.
Res, da tudi tukaj ni bilo vsem z rožicami postlano in z maslom namazano pred mnogimi leti. Ko sem prišel jaz sem, je bila precej kisla in sem bil skoro večkrat lačen kot pa sit. Sreča je le, da se časi spreminjajo, ampak sedaj se je pa bati, da bi se preveč ne spremenili in da bi ne. postali preveč po evropsko. Tega se je bati zato, j ker se na&a gospoda sprehaja! tam in zato se je bati, da bi se ' ne navžila preveč evropskega I duha. Meni se zdi, da se ameri-1 ško ljudstvo vsepreveč vmeša-j va v tujezemske zadeve; To ne j kaže nič dobrega. Pripeti se lahko, da nas speljejo na led,!
ce nas ze niso.
Božične voščilne kartice prihajajo od naših prijateljev in znancev kar vsak dan. Saj že komaj pričakujem pismonošo, da brž pregledam vso korespondenco, katera v teh časih ni ravno majhna. Tako si obujam spomine na prijatelje, s katerimi smo nekoč živeli skupaj. Prav gotovo pa z mnogimi ne bomo nikdar več. Lepo je pa le, če se spomnimo drug na drugega ob tako pomembnem času kot je božični čas. Tudi naši so odposlali številna voščila in če katerih izmed r^aših prijateljev slučajno ne bi prejel voščila, naj oprosti. Posebno pa mi pride prav v teh zimskih dneh naše dnevno časopisje, da se z njim kratkočasim, saj mi pa vzame tudi precej časa vsak dan, da vse pregledam. Torej vsem prav lepa hvala za poslana voščila.
Ščetmci so tudi že pričeli cvi-liti v naši vasi. Kar tri smo že udušili. Naši ta novi sosedje, ki so tam, kjer so bili prej Peter-linovi, so se prvi zmislili na klanje. Ti naši sosedje so kaj prijazni ljudje. On je po poklicu stavbenik, govorijo štiri jezike. Se reče, mi se pogovarjamo največ v angleščini, ki je uradni jezik te dežele in včasih pa tudi v hrvaščini. Poleg teh jezikov pa govore tudi nemško in madžarsko. Zredili so tri prilično lepe pujske in zato pa so prišli prosit naju z Edditom, da sva šla pomagat držat. Klavec je bil pa njih človek, j ako prijazen in se tudi razume na tako stvar. Ampak pri vsem tem je bil pa naš Eddi glavni kajti on je imel v rokah puško, da je streljal, ker so hoteli tako, da se prašiča najprej omami, ko se mu spusti kroglo v glavo in potem se ga pa še popravi z nožem, da se dobi kri za krvavice.
Tri ščetnice spraviti s tega sveta v enem dnevu, je tudi nekaj, a ker smo bili složni v delu, zato nam je šlo tudi dobro od rok. Hišna gospodinja pa je skrbela, da nam je donašala vseh mogočih dobrot, kot se spodobi pri takem delu, da nismo trpeli žeje. Seveda Eddi j a ne štejem k tem, ker on sploh ne pije močnejše tekočine od vode in kave ali mleka. Seveda je bil to domač pridelek, en čas je nosila mrzlega in potem pa zopet toplega, da nas ni zeblo. Jaz sem skrbel, da sem vsako stvar, ki se ne sme preveč ohladiti brž odnesel v hišo, ker so bili trije pujski, sem kar trikrat nesel kri v hišo in to si sedaj že lahko sami mislite, zifkaj sem šel tako rad v hišo. Vselej, kadar sem ^ystopil, sem gotovo dobil po "enega." Zakaj bi se pa ne pomujal, saj kaj takega ni vsak dan.
Bo pa še precej cvilenja po naši vasi predno bo tega klanja konec. Samo to je zlomek in se bojim, da me mogoče ne bodo vsi naprosili vza pomoč, ker me že poznajo iz prejšnjih let, kako šikaven sem pri takem delu in da se vselej bolj pri repu držim, da sem tako najbolj na vrnem, če bi se slučajno ščetinec splašil potem, ko je že zaklan. Kajti nekateri ščetinci se j ako branijo zapustiti ta svet. Zato pa vem, da če me bo kdo povabil, da me ne bo zato, da bi mu bil za kakšno korist, ampak, da bo to le bolj radi lepšega in da bi se meni ne fržmagalo in da ne bi potem rivca kuhal.
Sosed John ima tudi j ako lepe pujske, so pa že tako lepo rejeni, da je le kaj in jih je kar lepo videti. Tako mi povejo, ker jaz jih še nisem videl na svoje oči. Tako se bo vrstilo klanje kar naprej. To se bomo metali s krvavicami, če bo le božja volja tako, da mi kaj ne unese, ali kaj vmes pride in če me bodo povabili k tem dobrotam; se reče saj za na delo sem ves neumen in še bolj pa za, kaj drugega. Pozdrav, Frank Leskovic.
Leta 1940 so odprli v Rusiji 59 novih visokih šol. Takole imela Rusija v istem letu 750 šol te vrste, kamor je pohajalo 700,000 dijakov.
IIIIIIIIHHHH"" čl
verjamete
al' pa ne
In tako smo srečno dočakali božične praznike pri naši kem-pi. Bo menda le res, da bomo počakali tam še sv. Jurija, ko bo pognal teloh in trobentice, da si bomo lahko odrezali vrbo in na; pravili iz nje piščali, se vseclii na parobek v Debevčevem S02' du in zapiskali kako pastir^ pesem v dopadajenje Debevce vim kravam, ki gotovo še i11®" imele časti, da bi poslušale taK koncerte brez vstopnine.
Saj se nam nikamor ne moj* Celo naš naročnik John Preg iz Gilberta, Minnesota, mi je P^ slal nujno svarilo, naj j° v0„a_ počasi proti kempi, da bo du® sa luštno. Orajt, pa P°'ld\Ri počasi naprej z našim sli*Vgenl romanom, ki ga bodo, kot _ zvedel iz zanesljivih^ vlj'°^ir|r. moji veliko prezgodnji (■) ti dali natiskati v debelo knj ;
(0
[ii
ti '•rj h
S, let iti fed 8< h
To bo takrat, ko bosta Cleve ^ in Madison eno samo to&\ ^ ko se bomo vozili na Poc^rin, eroplanom, ko ne bo vec ker bo znanost že tako v»Vl ^ ajc vala, da bodo ljudje	da "
pridelali v zapečku. Sk°
!ičl
smo prišli tako zgodaj Se reče, saj se meni taka '^^j.
prav nič ne dopade, da '}1 be. umrl. Ako bi imel jaz ka
:
*nc 'Pa

, |jj se '
sedo, bi napravil tako, (a n k\ človek staral do 50. leta' ^ „e bi začel pa spet od ki^3a- ^ ^ K da bi šel celo doli do rojstv ' ^ k pa k, da bi začel s kakimi Torej jaz predlagam m B
zopet Ži-18 V
ram, da kadar bon'i	,
ustvarjali svet, naj bi ;>ltopr veli od 25. do 50. leta j" ^ bi]a M naprej in naprej. "j1. sencai
takrat po vsej senozeB ^ J in vsak drug dan nedeW< d rekla Trantarjeva ^ Lgiia-l
"lis
kifta
m imela, kot vidimo, Pre'f Re- i
arnet-
pačnih idej za svojo	b0Ž- k
vica se je tako veselila te^. k0 ;Vq
jega sonca da je cel°/^ na se-
pod
sf
je z grabljicami °Pold^ge nožeti počivala, dela ^ soncc
glavo Prt
na
grm v senco, ------ ^
Vidite, taki ljudje smo niševci.
IVle-
Torej zda j smo pi'1 ke"1Pcla bo se jo nalahko dotakne^
li-
ste vsaj videli, kam	psk'
Kot sem že povedal, c y	M
lanova kempa na rob« s	^
odkoder bi bil k^	in
bine.
rled, če bi ne bilo drevj^
" p . od ie1
Globoko
krog hiše.	- ^
ščem Šumi.v strugi P°l seni do spomladi, če^ ^ Poleti so pa tam vec» b,je tu katerih sladka	saI1je ll0
nilce v kempi z zlate „jeift trudapolnem delu z o ^nG0V '"j steklenic, .obiranja P! ' mešanja kvart.	spre
Lepši pa je razglled^ ^
daj, kjer se lahko, vid)i	„
vremenu dve pednji n in P1
sežnjev Debev&vega ff^ „j
Jjudi«1- , č3-] •io .svo-1
Pred kertipo sta bi ^t m	dre'
ce
i-o ''lož 11 viu
s »tu
"ale
h L lk,
h.
»t:
■en1
jve
fenc, ki varje pred kravami in
jb
se vsajena dva djeve^
eden bo čez 98 let	^
vo, ne vem sicer ge v r
drugo se je pa n^f ......
*	t; hlSm . T0-
Kushlanov kosm»ti ^ i» ^
ni mladosti. Mislim 1 adi tega, ker si fera
rž
za svoje
je pribežališče.

.a tO, . -
V* i:In i'1
bi to posuseno u-o-raslo . ^ hi 1
, ver u -
ni zadržek je ta, *
zasadila tako, ki bo ^. po
Kushlanov Pes
m K
ker izg'11
ro
lanu je več za Psa'kote7 tudi v je v Ameriki. Fa '	v
služi tako	J^v
oporo za zadnjo n*^ vSe; ^
doff us! dr' it da
ga zdaj tudi UC1 tem že precej naP^^.
doval' >
O1'
n v,
gotov spm, da mi ^ k0 sc-_ odgovoril na teletoi , ^ jC klical Kushlanov oM glas nekam hripav-
H V
"je]
h
K \
K
K
k l Ho
I
m
L' 5 "m
k
'ti] '"j
h
o k
\
'e
C K i*
siji je 750
med vasmi je stal kot == J°dar, ki kroti hudomušne (^Na Grintovcih se je raz-p sneg in z gričev in hri so cerkve sijale v ravan. Mja se je vlekla črna kanuji vlak, in čez lepoto "^ala gost dim.
Lovrač
Spisal JAN PLESTENJAK
ete ne
IIIIC
kali em-
po-bo a si na-
edli rOZ-
•sko vče-niso ;ake
udi. glet
po-izim : žalimo
ni® ;et sem
, P° iinr-
land
5
ce z irm.
edo-
f Celovec pelje," je po-1 Lovrač in prijetno mu je "b spominu na tisto brez-10 mestno življenje, ni vrag, tudi jaz poj-je zazvenel v njem '■Se nikoli ga ni tako va-~ svet.
Rudarjem pojdem," si je misel, ki pa je bila 4in brez jedra; kajti ru-<0življenje mu je bilo zna-12 Pripovedovanja. Slišal se rudarji ne boje ne žan-' glavarjev, kar mu !sebno ugajalo. Odkar je naboru in se stepel z jih je sovražil. Res 4rat premikastil in zme-' četrti pa mu je zadri v roko, da mu je omah-So ga z lahkoto odvle-ted sodbo in v zapor. sem jih le," se mu je do-Nelo tudi sedaj in razlo-videl pred seboj fante, ® občudovali in bili nanj
svet' (-ada :>vek
i	be-^
ii	se
>te«i
Hi
čka
sta počasi vlekla
vse voz, za njim je za-
da
am-
leti idpi'
op(
et
We
H
4]
na-Re-
boŽ-, 1<0
, ge-)od
P' nce
Me*
etio Dal
racal oče. Pred njim
sin trdo in zravnano,
bi zlahka dvignil
Jsneti Lovrač, sama moč se je posmejalo očetu je bil sina. a ne ' a na Gradišču se je vila Ob robeh so se košati-Je> za njimi pa so izteza-e kostanji. Gosto po ^^ Zasejane ježice so se z'- •v soncu.
nj dobro kaže," je ho-razgovor oče. »ca' 'ie odrezal Lovrač. Nje-)t J-Jfsli so bile vse drugje.
kipa
Je zabolelo, sin je to
Ješnjo sta izpregla. Oče ^seči na voz in pripravile, oče, bom že jaz." roko je dvignil drevo in na rob njive, pripel
ffl o-
,e>' je pritrdil oče, pri-°lca in nagovarjal vo-
bo\, ze jaz oral, vi pa'vodi-rišli' e zemlja je vražje tež-uslv
x>
,or
0
;OVlj
1	,ie'
M
m i A
m
iJe
v i«)
pre-
gK^Jj d Pa
P
,
drej ,ste
jvefl bi"3
fo-
d*
>
m
te"1
da &
pobi'
ttatc zapregel voli. V čišči.
"Ne maram. Imam sam. Ampak star sem dosti, tudi jaz bi rad streho, ki bi bila moja, tudi jaz bi rad zemljo, ki bi rodila zame." Lovrač ni bil več trd; glas mu je bil mehak, proseč, s sinovsko ljubeznijo ožarjen.
"Oče, saj vas ne silim. Vam sem hotel dobro, ker ste že zdelani. No, pa če ne gre drugače, se pa kam priženim. Ni vrag, da bi ne priženil vsaj bajte."
Na to Lovrač prav za prav še nikoli ni mislil. Sedaj pa mu je bila ta misel sladka. Poznal je nekaj deklet, vedel je, da ga ta in ta rada pogleda. Vendar se je zdrznil ob misli na Adamovčevo Jero. Tako prijazna mu je in kadar jo sreča, je vsa plaha. "Saj jo imam rad," si je moral priznati. Že davno bi ji bil rad povedal, pa se je sramoval. Ni našel besede in ko bi bil moral začeti, jo je odkuril in žalostno gledal za tezami, kjer je zginjala Jera in mu mahala z rožasto ruto.
"Saj ima grunt, če ga pa še nima, stari Adamovec ne bo dolgo, dobi ga," mu je prišepe-taval glas in ga bodril.
"Ce dobiš kaj pametnega, zakaj pa ne," je pritajeno izjec-ljal oče. Ni mogel poj miti, da se sin oženi in da zgubi on z grunta najboljšo moč. "Vsaka ptica si splete svoje gnezdo," se mu vsiljevala misel in v duhu je blagoslavljal svojega sina in njegovo družico, ki mu bo dala otroke in se pehala na gruntu, kot se je pehala Polona, živalca uboga.
"Pa začniva spet," je Lovrač premotil očetovo premišljevanje.
Sonce je že pripekalo in brazde so se sušile kar sproti.
"Tamle pa pazite, oče, da volu ne spodrsne!"
"Vem, vem, poznam tisto grobijo!"
Lovrač se je uprl na drevo, krčevito prijel za ročice oče pa je poprijel voli.
Rušine je bilo komaj za tri prste, pod lemežem se je drobilo kamenje, škripalo in se upiralo. Vola sta krčevito napenjala vratova, da se jima je jarem zarezal globoko v ple-
Darilce
pred očmi listek s ceno, ki je petra.
bil priložen njenemu prstanu, j "Milkica!" je zaklical prese-čutila je, kakor da se je z njo'nečen. "Kaj se je zgodilo?" je Milka je presenečeno pogle- zavrtela cela ulica. "To ni mo-! dodal, ko je videl njen bledi dala, ko je odprla mali etui in goče," je prestrašeno zašepeta- obraz in preplašene oči.
zagledala v njem tisti lepi pr- la stan, ki ji je zmerom tako uga- Kakor črv ji je začelo gloda-:
"Moram s teboj govoriti, Pe ter."
jal in je po njem tako hrepene-Iti možgane — sumničenje. Ce-j Peter je nagrbančil čelo in|toda jaz .
Dvignil jo je k sebi. "Ti si loge streljiva in živeža so pomislila, da ... " ni mogel takoj1 troj ena . . . dalje, "... da sem denar vzel,' Generalštabni častniki so da bi ti lahko kupil prstan?" !nadzorovali vso gradnjo in isto Milka je pokimala in spet kr-1 je nadzoroval osebno celo sam čevito zaihtela, stiskaje se k'prestolonaslednik. Sedaj je ta njemu. "Ne bodi hud, Peter . . . | "Gibraltar na severu" močna in
la. In zdaj je njen, in Peter ji!na prstana je bila previsoka za;jo vprašujoče gledal. "Dobro," ga je dal! Nikoli ni pomislila,:Petrove razmere. Bil je preveč!je rekel počasi. "Samo zaklenil da bi bilo to mogoče. "Kako jej drag, Peter ni imel take plače,! bom in lahko takoj greva." srčkan in kako me ima rad!" da bi lahko dajal takšna dari-j Milka je stresla glavo tako, je nežno zašepetala in njeni la. Vse Petrovo vedenje se ji da ji je šop kodrov prilezel iz-
težko premagljiva trdnjava, ki
prsti so .pobožali prstan. Kako je bila vesela, ko se je približala ura odhoda. Brž se je oblekla in skoraj prva odhitela iz pisarne.
Naglo je nekaj pojedla v avtomatu, niti domov se ji ni hotelo. Po tihem si je pela po raz-svetlejnih ulicah z žarečimi izložbami in pestrimi reklamami. življenje se ji je zdelo tako
je zdelo zdaj čudno. Zakaj jo je zjutraj čakal pred hišo, preden je šla v pisarno, ko tega sicer ni nikoli storil? Zakaj ji je stisnil etui v roko, preden se je naglo od nje poslovil, ne da bi ji bil povedal, zakaj ji to daje? In zakaj ji je dal tako drag prstan, ki je stal več, kakor znaša njegova plača?
Vztrepetala je od groze, ko
krasno! Bahavo je nastavljala!je Pomislila> da Je Peter bla-roko, s katere je snela rokavi-'gajnik v banki, kjer ima tako
'JU fetu
Je odrezal šibo in jo
lisec! Hej, rjaveč!" potegnila, plug pa
co, da bi sleherni videl njen prstan. Za hip se je ustavila pred izložbo, kjer je še do nedavna žarel prstan, ki se je zdaj iskril na njenem prstu .
Nenadejano se ji je pojavil

Postrežba, ki jo zmore vsak
Nam je znano, da nenadna smrt dragega povzroči težko breme d e n a r-n i m sredstvom družine, ki more izdati samo
omejeno vsoto za zadnjo po-
\
strežbo. To je vzrok, da imamo mi take cene, ki pokrijejo take slučaje. Ne glede na ceno so :iaši odjemalci lahko zagotovljeni našega najboljšega pro-fecijskega napora ter spoštlji- najde Petra, preden bodo zapi-ve, častne postrežbe. Kdor je vfrali trgovine, bo še lahko vrnil
takem položaju, naj se obrne1.in dal zjutraj denar tja, kjer
ga je vzel, ne da bi kdo opazil. Hitro je skočila na tramvaj. Vedela .je kje Peter stanuje. Tekla je.po stopnicah v četrto nadstropje in se ustavila vsa upehana na zadnji stopnici prav v trenutku, ko so se nasproti odprla vrata in se je po-
zapeljivo priložnost . . . Da je morda segel po tujem denarju samo zato, da* bi njo razveseli, ker je vedel, kako ji ta prstan ugaja? To ni mogoče! Peter ni tak, pa vendar ... ne more dvomiti, da njeno sumničenje ni pravilno.
"Peter . . . Peter tat!" je zaihtela. Z odporom je snela prstan in ga skrila na dno torbice. Ne more čakati, da se snifle s Petrom. Takoj mora govoriti z njim. Tako dolgo bi ne mogla vzdržati. Mora ji pojasniti, kako je prišel do denarja, in če ga je vzel, ga mora takoj vrniti. Kakor mrzlica jo je streslo, ko je' pomislila, da je Peter morda že aretiran.
Kako naj to prepreči? Na-glo so se ji vrtile misli. Morda je doma, ji je spreletelo glavo. Morda še ni prepozno, in če
do nas in se pogovori z nami o njegovem problemu.
AUGUST F. SVETEK
POGREBNI ZAVOD 478 E. 152. St. IVanhoe 2016

pod klobuka. "Ne, Peter. Moram govoriti s teboj . . .. takoj," je kar planilo iz nje.
"Torej ne ostaja nič drugega, kakor da vstopiš v moje samsko stanovanje. Na stopnicah ne moreva govoriti . . . preveč pozornosti bi zbudila," se je nasmehnil. Trudil se je, da bi govoril lahkotno, dasi je čutil, da se za Milkinim nepričakovanim prihodom nekaj skriva.
Milki se je zdelo, da so ji noge iz svinca, ko je stopala v sobo. Na pragu je za hip obstala, potem pa je vstopila in se sesedla na zofo.
Peter je bil zares prestrašen, saj je videl, kako se Milka trese in kako ji drgetajo blede ustnice. "Povej mi, Milka, kaj se je zgodilo! Ali si bolna?"
"Peter . . . tisti prstan?" ga je skrbeče pogledala.
"Kaj je s prstanom? Ti ne ugaja? Mislil sem, da ti je bil všeč, vsaj občudovala si ga, in zato ..."
Milka je znova stresla z glavo. "Ne, Peter, to ni tisto . . . Ampak . . . vem, da nimaš takšne plače in . . . Peter," je govorila pretrgano ter neprestano upirala oči vanj. Zdajci si je zakrila obraz in začela obupno jokati. "Ah, moj Bog, to je tako grozno, Peter . . . ne, tega bi ne prenesla, da bi ti . . . oh, Peter vrni in vrni vse . . . jaz . . . nočem nič . . . , nič, hočem samo tebe čistega, poštenega . . . to bi me ubilo . . ako bi bil ti . . ako bi te'zaprli ..."
Peter jo je nekaj časa gledal ker je ni razumel, potem pa se mu je posvetilo in odleglo mu'
Peter jo je nežno pobožal, bo mogla dolgo časa kljubovati "Zdi se mi, da sem vse to na-Jcelo četam kake velesile in ce-robe napravil in sem te pre- j0 najboljšim njenim četam, strašil. "Ubožica, torej ti si mi- Posebna strateška lega tega slila, da sem kradel . . . Umolk-;mesta bo brez dvoma 0iajšala
ml je, potem pa se glasno za-.bra,mbo in tem bolj si bo vsa-smejal.	j ^do premislil, predno si bo upal
"Ne, Milkica . . . Narobe! napasti novi »Gibraltar."
Zvišali so mi plačo in me hkra-1	_0___
] ti imenovali za ravnatelja po-1 družnice. In ta prstan . . . se ji je veselo zasmejal v začudene oči.
... in ta prstan, Milkica, naj ! bi bil zaročni prstan. Ho#tel sem! ti drevi reči da nama ni treba! več čakati, da se lahko takoj' vzameva. Dovolj<bova imela za' naju, pa tudi, kadar nas bo mor-i da več."
Milka ga je gledala s svojimi; modrimi zasolzenimi očmi, po-j tem pa ga iskreno objela.
"Oh, Peter . . . moj ljubljeni! . . . pridni Peter,!" — (B.K.)
Gibraltar na severu
DELO DOBIJO
HOTEL STATLER
Potrebuje MOŠKE:
Licenziran kurjač Barvar Oskrbnik Operator za pomivalni stroj V pralnici
Potrebuje ŽENSKE za Operatorico pomivalnega stroja Za peko pastry Za pomoč kuharici Plača, hrana, uniforma odvisna od dela
Zfilasite se zadej v hotelu, vhod na E. 12. cesti.
soba 335, Personnel Office med 9 zjutraj in 5 popoldne.
(305)
OSKRBNICE
Meja, ki loči Švedsko od Finske, sestoji večji del iz visokih, strmih in težko dostopnih gora. Zadaj za tem granitnim zidom je Švedska precej na varnem, če bi se rusko-finska vojna prenesla na Švedsko in bi se Rusiji zahotelo korakati proti zahodu. Toda ta obrambni zid ni! y popolen. Sredi njega se zajeda reka T orne, ki tvori s svojim doljnim tekom finsko-švedsko mejo in si utira pot skozi go-! rovje in tik brega Botniškega! zaliva, na severnem končku! Vzhodnega morja, je gorovje! pomenknjeno malo nazaj in jej med obronki in morjem še pro-1 Štora za široko cesto in za že- i ieznico. To sta dve nevarni, j Ak0 ste zdai zaPoslenl pri vojnem delu. ogroženi točki. In tretjič je pa| tu morska obala, ki jo je treba zavarovati.
Poln čas 5:10 popoldne do 1:40 zjutraj. Šest noči v tednu.
750 Huron Rd. ali 700 Prospect Avo. Plača $31.20 na teden.
158§ Wayne Rd.. Rocky River. Tri ure na dan. 6 dni v tednu. Plača $9.90 na teden.
javila visoka postava njenega1 ]e.
Hal
in škripal, rezal glo-
, .tsekal prepereli kamen, Je t
, M)vre brcnil v dolino.
Ii Je prijetno dišalo po
^rnlji jn vonj je privabil
t^tiričico. Tekala je po "n,
dri
°dsk'akovala in vabi-
, u£e. Zviška je padla na ,Udi postovka.
a*ta s,
bil0 dre
se potila in tudi oče-vroče. Lovrač pa-je „-evo kot igračo. Očeta , a'°» drevo bi mu odme-' Slr,u se je pa pod dre-* zemlje morale
It"1,v pljuča in spet je bil
^iti. Prevzela ga je zem-11 Prijetni vonj se mu
V V grunt-
živalima, sama [j v senco. Oče je težko °tevala se ga je že na-cJVrac pa je le z roka-»m te£nil čez čelo in si 1 Pot.
o-
Unta mi ne izročite?" in nežno načel\raz-iHj[ Urtl ni vedel, kdo mu je li se nI tako-tresel za njegovo1 j to vprašanje. Na sa- življenje. Oče pa je bil bled in; L , hotel spregovoriti z oči so mu bile rosne od hvaležni Jrez matere.	! nosti. Kesal se je, da je kdaj Lovre, kako je. j podvomil o sinu, in če bi bil je še pri hiši. Cez ! sin takrat rekel: "Oče, dajte mi • Sicer pa ti ni nič hu- grunt," bi rekel: "Lovrač, po
nedelji pojdeva k notarju, imej j
sin, ves zakopan in
"Hej, lisec, hej, rjaveč!" ju je bodril oče. Vola sta potegnila, da je zahreščalo. Oče je kar zastal in ni mogel dohitevati. Poprijel je za kolca, da se niso izmuznila iz brazde.
"Oče, stran, modras!" je zakričal Lovrač, udaril z otko oba vola, da sta zaobrnila navkreber. Tik pred očetovimi nogami pa je sikal modras. Oče se ni zganil. Zbegane oči so strmele v tla in roke so mit trepetale. Modras se je zvil v klobo-ko in dvignil glavo, da bi usekal. Zbegana vola sta brcala in odskakovala, kar je moralo modrasa še bolj dražiti. Lovrač je spustil izdreti plug, .z eno roko grabil za stremena, da bi obdržal vola,'z drugo pa, v kateri je krčevito držal otko, je udaril in presekal kačo.
"Aaa," je vpil nad voloma, skočil naprej, da je dosegel uz-j do, in jd ustavil. "Vraga, tega! pa ni malo," je dejal.
Oče je le na pol slišal sinove | besede. Bil je preplašen in gle-j dal zdaj vola zdaj sina zdaj i spet sebi pod noge. "Hentaj,
Važno je, da je treba zavarovati in braniti ta najvišji sever države, to daljno, na redko obljudeno pokrajino. Zakaj tukaj, v srcu Laponske pri Gel-livaru in Kirunavari, v senci gora, ki mejijo na Finsko, sol mogočni rudniki, v katerih izkopljejo vsako leto po dva mi-' lijona ton železne rude, ki tvo-j rijo zaklad Švedske.
V tisti švedski pokrajini je i mesto Boden. To majhno me-j steče, ki ima le nekaj tisoč prebivalcev, a je jako pomembno: ker je le 50 kilometrov oddaljeno od morja, se mora sovražna! armada, ki bi pristala na oba-! 1;, preriti skozi Boden, da bi j prišla v rudniško ozemlje, prav tako kakor tista, ki bi prišla od! vzhoda in bi hotela prodreti iz : ' Finske na Švedsko skozi eno od j obeh lukenj v omenjenem po-:
se ne priglasite.
Employment Office odprt
od 8 zjutraj do 5 popoldne vsak dan,
razen v nedeljo. , Zahteva se dokaz o državljanstvu.
The Ohio Bell Telephone Co
700 prospect Ave., Soba 901
(307)
Moške in ženske splošna tovarniška dela
se potrebuje za
6 dni v tednu 48 ur dela na teden
Plača za ZAČETEK
Moški 77V£c na uro
Ženske 62 ^c na uro
Morate imeti izkazilo držav-
______________
Radio slika velikih treh je bila podana iz Caira, kjer se je vršil zgodovinski sestanek velikih treh." Od leve na desno so: Predsednik Roosevelt, turški predsednik I smet Inonu in mglcšk- ministerski predsednik C hurchill.
gorju. Boden je najvažnejše!
železniško križišče vedske. Že- j lajnstva. Nobena starost ni ome-lezniška proga, ki prihaja iz Jena> ako ste fjzično sposobni
opravljati delo, ki ga nudimo.
dobro, da tebe ali vola ni pi-j
čiJ, mrcina," je izgolcal, ko je zagledal pred seboj presekane-! ga modrasa z razbito glavo.
"Da le vas ni, oče," je drhtel Lovrač. Še nikoli ni bil tako mehak z očetom in še niko-'
' C.
L e bi pa kaj potreboval,
,Si
'ijj, ' lrrutm še nektij sre-khr mati ne ve."
ga!
(Daljo prihodnjič)
g a niso "Yankeeji" sestreili iz zraka. Na sUljavanje svojih čet na Tarawa otok, dokler razbito letalo na tleh težlco pridobljenega otkije videti ameršike marine, ki si ogledujejo razbito letalo ua tleh težko prodobljcnega ot oka.
Narvika. na Norveškem in se nadaljuje skozi rudniško pokrajino do pristanišča Lulea, ki spaja Vzhodno morje z Atlantskim oceanom in je velika prevozna proga za železno ru-! do, se v Bodenu snide z drugo I železniško progo, ki prihaja iz ; Harperande ng finski meji in : vozi vzdolž obale proti jugu, j j prav v srce Švedske v Sunvall, j ! Grefle in Stockholm. Lahko je ; torej razumljivo, da je mesto I Boden velikega gospodarskega, ! političnega in strateškega po-: mena.
i To mesto so Švedi predelali j v trdnjavo — v pravi pravcati j "Gibraltar na severu." Trd-jnjavske naprave, ki že dolgo! obstoiajo, so v zadnjih par le-' tih modernizirali in izpopolnili. I Neprestano so gradili dan in j noč in dovažali velikanske mno-; zine n znega materiala. Izkopali so razna zaklonišča za var-i nost spričo bombnih napadov | in postavili pa so tudi protile-| tulske topove, ki mole sedaj svoja žrela proti obali. Vso za-
. Z glasite se na Employment Office
1256 W. 74. St.
National Carbon Co., Inc.
*	(305)
MALI oglasi
Prijatel's Pharmacy
SLOVENSKA LEKARNA Prescription Specialista Vojrat St. Clair Ave. in E. 68th ENdicott 4212
Zahvala
Ker nimamo naslovov od naših številnih prijateljev in znancev, ki so nam poslali božična voščila, se jim za ista tem potom kar najtopleje zahvaljujemo in jim želimo vsem zdravo in srečno ter zadovoljno novo leto 1944.
Mr. in Mrs. John Novak, in sin Frank
1180 E. 60. St.
MISTERIJA
ROMAN
P
^^ 'iM.itii^^iiiittitt/WL^iiuiitMMici^ii.iiiiiitfiLJitiiiiinijic^uiffMiiiiir^iiiiiHfrMicsiiiinitiiMc^i^ i 1111 intn t: J uj i JU i M 11 E:^ n i i 11111 JU
»
ČETRTO POGLAVJE vati in se nato vrniti. To bo Na potu na Falklandske otoke.\trajalo mnogo časa, in kaj se Ko sta Lionel in John Terry:med tem zgodi z mojo hčerko?
Umre od strahu in nemira, in jaz sam se ne čutim dovolj močnega, da bi mogel tako dolgo prenašati misel, da trpi in da je v ujetništvu.
Lionela je zabolelo v srce, ko je videl, kako trpi oče zaradi svoje hšerke.
—Morda bi se dala zadeva urediti na drugačen način. V novinah priobčite oglas, da sprejmete pogoje kupčije, da pa vam je treba precej časa, predno vam bo mogoče preskrbeti demant. Vi pa stavite pogoj, da se o tem obvesti Miss Ellen in da vam sme pisati. —To ni napačna misel. — Najboljši nasvet je, ki vam ga morem dati.
—Naj bo. Takoj sestaviva oglas. Toda če se odpeljem v Patagonijo, ali ni nevarnosti, da mi Mygali slede in da se poskusijo polastiti demanta pred menoj ?
—Vaš ugovor je tehten, toda jaz' hočem potovati mesto vas in se vrniti z demantom, ne da bi me zasledovali Mygali. Za vas je pa bolje, da ostanete v Londonu in zasledujete dogodke.
—Kaj storite?
—Še danes hočem najeti naglo parno jahto, ki mora biti precej velika, da prenese dolgo potovanje. V dvajsetih dneh sem lahko na Falklandskih otokih. Na vsak način moram odpotovati nocoj.
—Dobro, je bridko vzdihnil John Terry. Storite, kakor mislite, da je najbolje. Uničen sem od vseh teh skrbi in na
zaklenila Rakhama v malo sobo, misleč, da tu ne more škodovati, sta se vrnila v bankir jevo delavno sobo.
—Sedaj se je pa treba naglo odločiti, je dejal Lionel.
—Jaz prav za prav ne vem, kaj nama je storiti, je vzdihnil John Terry, ki je bil uničen od silnih vtisov tega dne.
—Treba je preštudirati položaj. Ko sem se vam predstavil, sem vam že dejal, da sem vam popolnoma na razpolago. Najti moramo vašo hčerko in uničiti Misterijo.
—Da, najti hoQem Elleno, je vzkliknil bankir živahno. Kaj me briga Misterija! ' In dodal je jezno:
—-Nočem čakati, da najdemo znameniti demant in ga potem ponižno položimo k nogam voditelja Migalov. Meni se le zdi, da ste vi nekoliko preveč pozabili, moj dragi gospod Brady, da smo v civilizirani dežeji, kjer je p«licija čudovito organizirana. Naravnost na policijsko direkcijo poj dem in vas prosim, da greste z menoj, da tam vse poveva.
—Na razpolago sem vam, je dejal Lionel, začuden radi spremembe v vedenju bankirja, ki je bO še pred par trenutki čisto neodločen.
—Ko na policiji vse razložim je nadaljeval John Terry, obljubim detektivom vse mogoče nagrade in če je treba, mi da minister mornarice torpedovko na razpolago, da zasleduje "Morsko lastovko." Videli bomo, ali v stari Angliji zakon ščiti poštene ljudi napram zlo-!koncu sem svoje energije. Ne!
ljeno. Bilo je jasno, solnčno jutro, ko je hitel 'May-Flower" po Temzi navzdol.
Lionel, ki je stal pri krmilnem kolesi* in vodil ladjo, je z zadovoljstvom dognal, da so mu posestniki jahte povedali resnico, ko so dejali, da vozi izredno naglo.
Naslednji dan je jahta že vozila okoli rtiča Finisterre in hitela v smeri Azorskih otokov, kjer bi morala obnoviti svojo zalogo premoga.
Za sedaj se je potovanje vršilo v največje zadovoljstvo Lionela Bradyja.
Predno je zapustil London, je v sporazumu z Johnom Ter-ryjem objavil v nekaterih velikih listih sledečo notico:
gi-
temna noč, ko sta se nehala po-|(ia uboga ptica je bila napol govarjati.	j mrtva od utrujenosti in mraza.
Kapetan Bazil se je zelo za-j Misterija ga je brezobzirno začudil, ko mu je nato Misterija j grabila in mu vzela mal srebrn dala povelje, naj se približa an-: prstan, ki je bil na njegovi no-gleški obali. "Morska lastovka" je po svojem odhodu iz Londona križarila ne daleč od izliva reke Temze. Sedaj se je pa obrnila in odplovila v smeri zapuščenih močvirnih sipin, ki se raztezajo na obeh straneh izliva te reke.
Med tem časom je stopil Nathan v kabino, kjer je bila zaprta Ellen Tefry, in. Misterija mu je sledila. Deset minut pozneje sta prišla obadva ven v spremstvu dekleta.
Na obrazu se ji ni poznalo,
da bi bila dosti trpela v ujet-'Mr. John Terry stori, karjništvu. Držala se je skoraj na od njega osebe, pri!smeh, toda njen pogled je bil
čisto mi'tev in stopala je kot avtomat.
zahtevajo
katerih je njegova hčerka, toda pod izrečnim pogojem, da mu ta sama in pogosto piše, dokler ne bo stavljen kamen na razpolago, kar bo trajalo sedem tednov. Prosim odgovora, ali so pogoji sprejeti."
Še isti večer je Misterija na krovu "Morske lastovke" s pomočjo radio-telegrafije zvedela o tej objavi. Brzojavili so ji Mygali iz Londona.
-Ali še vedno spi? je s ti-
Z zmagoslavnim nasmehom je prečitala, kar je stalo na papirju:
"Brady na potu na Falklandske otoke, kjer se menda nahaja Budhin demant.—Rakham."
—Saj sem vedela, je dejala navdušeno, da John Terry ve za skrivnost!
Ko je opazila kapetana Bazi-la, ki je bil tudi pravkar prišel na krov, mu je dejala:
— Vprašali ste me včeraj, kam gremo. Danes vam lahko odgovorim: gremo na Falklandske otoke . ...
Skoraj ob isti uri, ko je Misterija sprejela Rakhamovo poročilo, je John Terry z velikanskim veseljem dobil pismo, ki ga mu je napisala roka njegove hčerke:
"Dragi oče, meni gre dobro in lepo ravnajo z menoj. Oni, p0" ki so me ujeli, so sprejeli pogoje, ki ste jih jim stavili. Prosi-
PETO POGLAVJE	, Hitel je po temačnih fjordih,
V gusar jevi haverni. - j ki so se zdeli mrtvaško žalost-Coln jahte 'May-Flower"- je ni s svojimi visokimi črnimi ste? izkrcal Lionela Bradyja na za-j nami. Od časa do časa je Izpuščenem obrežju najmanjše- gledal na gusarjevo karto ga Falklandskih otokovan se je zdavnaj je bil izgubil iz oči ja ' spet vrnil na ladjo.	to, ki je bila zasidrana v
Lionel ni hotel, da bi kdo kem zalivu, prisostvoval iskanju kaverrie, ki je služila gusarju Rutlandu
za skrivališče za plen.	, ______ ________
Strmo obrežje1 je obstojalo j na bojazen. V bučanju in Jec^ iz laporja, ki ga je bilo nepre- nju vetra se mu je zdelo, ^ stano delovanje valovja in ve-jčuje glasove, ki mu kličejo-trov globoko razjedlo.	"Vrni se!
Že zdavnaj so bili ameriški|di naprej! ..." kitolovci uničili črede tulnjev Stresel se je. Sicer ^ ^ in pingvinov, ki so prej bivale' praznoveren, a veroval je >
na teh otokih. Lionel 'ni v tej jnjam. Tak čudeir strah je i
Naole in tudi v
ko mu
dobo-
Žalost in obup sta vladala nad to prokleto zemljo, in PolJ" goma je Lionela obhajala cu«-
Beži! ...Ne ho-ni bil
strašni ledeni pustinji srečal | pred umorom nobenega Živega bitja; nikjer j drugih okolnostih, ni bilo niti drevesa, niti zelene ! grozila smrtna nevarnost, travice.	—Prokleto je mraz! je
Razumel je, zakaj se morna-ijal na glas, samo da čuje
At
him glasom vprašala Misterija.
—Zbudi se šele, kadar bom jaz hotel, je odvrnil Nathan in! ničesar se ne bo spominjala. |
—Pridite, Miss, je dejal veljujoče in prijel dekle lahno!
za roko. Sedite poleg mene! |jo me sam0> da vam javim, da S pomočjo Misterije je spra-!bi vsak poskus z vaše strani;
Tskni ^ h ni i r , Vl1 MlSS EHen0 V Č°ln' M Je Še izvedeti kje se nahajam, lahko . iaK°J J e dala poklicati k se-j visel na krovu, obešen na moč-j
bi Nathana Mahela in se ž njim j ne vrvi, in je sedel poleg nje. dolgo posvetovala. Bila je žel Na povelje kapetana Bazila j
so spustili čoln v morje in deset mornarjev je prijelo za ve-,
kutini se dovolj močnega, da bi mogel iti na dolgo in nevar-v tako žalostnih
čmcern, ali ne!
—V načelu imate popolnoma prav, je hladno odvrnil Lionel; no potovanje toda če bi vam smel dati sa-i okoliščinah, mo en nasvet, je ta, da pustite j _Hvala vam za zaupanje, policijo v miru.	; ki mi ga kažete. Poskusim, da
—Ne razumem vas; človek bi;uspešno rešim svojo naiogo.
rekel, da se bojite Misterije. j _Delajte, kakor se vam zdi —Da> priznavam, da se bo-|u^megtn0; predvsem pa me ne jim, a ne zase, temveč za Missjsmete pustiti brez vesti Svoje Elleno. Povem vam samo eno,(zadnje upe 0piram nI vas. Edi-gospod Terry. Mygali so umo-jno na vas še računam! . . . rili mojo soprogo Naolo rn ta i Lionei je skušal, kolikor mo-
zločin še ni kaznovan. Pomi-
goče potolažiti starca, čegar
slite nekoliko in ne pozabite, nervoznost in utrujenost sta že da je vaš otrok v Misterijinih1 postajale nevarne.
rokah-	•	| Sklenila sta, da Lionel Bra-
Bankir ni vedel ničesar od- dy takoj odpotuje. Ves popol-govoriti; bil je uničen.	| dan sta porabila z iskanjem
—Ne smemo si delati nobe- parne jahte, ki bi lahko takoj nih iluzij, je nadaljeval Lionel, i odplula. Bila sta pri treh pa-kaj store Mygali, ako bi jim i robrodnih družbah in končno bili za petami. Samo da se os- J našla, kar sta želela, vetijo, bi žrtvovali Miss Elleno, j S pomočjo precejšnjega ku-in to brez vsakega obotavlja- pa bankovcev sta dobila na razni a-	polago jahto "May-Flower," — Res je, prav imate, je (skoraj novo ladjo, zgrajeno iz
General Alexander A. Vandegrift, ki je poveljeval marinom pri invaziji na Guadalcanal in Bouganville, je bil imenovan poveljnikom vseh marinov ter bo nastopil svoje mesto 1. januarja, lco bo bivši poveljnik general. Thomas Holcomb, ki je sedaj star 6j let, stopil v pokoj.
sla.
—Na svidenje, Nathan, je tedaj zaklicala Misterija, pazite dobro in javljajte se mi vsak dan. Ura zmage se bliža!
Četrt ure pozneje je čoln izkrcal na zapuščenem obrežju Nathana in Miss Ellen in se nato vrnil k 'Morski lastovki," ki je takoj odplula na široko morje.
Po par urah nemirnega spanja je Misterija vstala in šla na krov. Danilo se je, nebo je bilo pepelne barve in morje je ležalo mirno kot zrcalo, bilo je mrtvaške, črnosive barve. Velike bele ptice so krožile okoli la-idje in v daljavi so izginjale be-i le in rumene črte angleške ob.;-| li v lahni megli.
Kakor vsako jutro, je Miste-I rija, šla naravnost h kletki go-! lobov pismonoš, ki se je naha-jjala na zadnjem delu krova. Z j zadovoljstvom je opazila, da je v njej nov gost, velik golob. To-
povzročil mojo smrt in prive-del do strašnih katastrof. V treh dneh dobite pismo od mene.
Vaša vdana hčerka
Ellen."
rji s strahom obračajo žalostne dežele.
od
te! živega bitja v tej žalostni P0'
d* ta]
glas v "fj
1 krajini.
Nič kaj prijeten kraj za naše bolničarke, je bila posneti nekje v Italiji in nam predstavlja ("n .^ajo
bolničarke pred zasilno vojno bolnico. Videti je, «a
Gornja
ine0e
pn
precej blato. tam.
Ad?niral Richmond Kelley Turner, ki je poveljeval v bojih na Gvadalcanalu in A:ovi Georgiji je sedaj prevzel vse poveljstvo operacij in napadov na Gilbert otočje.
0'

nI
o :
o
D
vzdihnil John Terry. Kaj nama je torej storiti?
— Razmišljajva! Predvsem ne izgubite poguma! Ponavljam vam še enkrat, da za sedaj vaša hčerka ni v nikaki ne
najboljše hrastovine, obito z bakrom in opremljeno z mogočnimi parnimi turbinami. Imela je 1500 ton in bila zgrajena za posebno nagle vožnje; njena notranjost je bila razkošno
varnosti. Za Mygale je Budhin j opremljena.
D
demant vse preveč vreden, da ne bi ravnali z vašo hčerko čim dostdtheje. Saj sva dognala, da so bili bolje informirani glede vaših skrivnosti nego vi sami.
—Toda kaj naj vendar ukreneva? je dejal bankir obupno.
—Treba se je odločiti za dve stvari. Treba je najti demant in ga potem izročiti Misteriji kot zameno za svobodo Miss Ellene. Vem, da je poniževalno, pristati na pogoje teh zločincev, toda glavno mora biti varnost vaše hčerke.
John Terry je silno trpel.
—Pi 'av. Ali da najdem ta prokleti kamen, bom moral v Patagonijo, tam nekaj časa bi-
Vkljub dobri volji, ki so jo pokazali lastniki, pa je trajalo dva dni, predno je bila jahta priprvaljena za pot, kajti treba je bilo natovoriti premoga in najeti moštvo.
Lionel je bil zelo strog, kar se tiče izbire mornarjev, ki jih je vzel seboj. Vsakega je natančno izpraševal in se prepričal o pravilnosti njegovih spričeval, predno ga je sprejel. Po pravici se je namreč bal, da se Mygalom ne bi posrečilo, vtihotapiti med moštvo svoje člane. Zato je tako natančno pretipal vsakega mornarja, da je bil končno prepričan, da ima same zanesljive ljudi.
Naposled je bilo vse priprav-1
w
D
Ali iščete delo?
Ako iščete delo v kaki tovarni, ki izdeluje vojne
potrebščine
NE POZABITE NAJPREJ POGLEDAT! V KOLONO NAŠIH MALIH OGLASOV!
SKORO VSAK DAN IŠČE KAKA VOJNA INDUSTRIJA TF. ALI ONE VRSTE DELAVCEV
Dne 2. decembra se je porodil poročnik RudV ki je častnik pri obrežni stmži, nevesta pa je bi*vsCl ka in model iz Washingtona, D. C.
Je lil 2
5PU
tie
k k
i ic;
4a
1

p
o. i
VOJNE INDUSTRIJE, KI OGLAŠAJO V TEM DNEVNIKU IŠČEJO ... POMOČ!
Kadar vprašate za delo, ne pozabite omeniti, da ste videli tozadevni oglas v Ameriški Domovini
BOE
IOEZZOE
[OBOI
1
ŽENINI IN NEVESTE!
Naša slovenska unijska tiskarna vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec
papirja in črk.
Ameriška Domovina
6117 St Clair Ave.	HEnder»on