ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJKVNO ZGODOVINO KRONIKA PRVI LJUBLJANSKI LIVARJI ZVONOV IN TOPOV Vladislav Fabjančič Zvonarstvo se je razvilo v samostojno pa- nogo umetne obrti že v starem Orientu. Poznejši Gi^ki in Rimljani so zvončke in kraguljčke rabili v razne namene: z njimi so sklicevali zborovanja, se jih posluževali pri kultu, jih rabili kot amulete, ženske so si jih nadevale za okras, a za singali- ziranje so jih dajali ovcam okoli vratu. Po rimskem izročilu se je raba zvonov za krščanske obrede razširila v zgodnjem srednjem veku iz Irske ter so začeli zvo- Uredništvo objavlja študijo pokojnega prijatelja Kro- nike v izvirnem pisateljevem slogu. 23 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO nove ulivati iz brona nekako v VII. ali VIII. stoletju. Tehnika zvonarstva, posebno umetnost vskladitve mere, teže in glasu, je bila skriv- nost, ki jo je zvonar zapuščal svojim po- tomcem. Šele v XVI. stoletju so v Italiji, Franciji in Angliji razložili temelje te umetnosti, ki je polagoma postala eksaktna veda. Tehnološko je proizvodnjo zvonov prvi obdelal Theophileis Burgerasa v Fran- ciji v XII. stoletju in sicer takole: Najprej napravi mojster na kalupnici ilovo jedro. V ta namen vzame dolg kos hrastovega lesa, ki ga obdela v obliki ostre štiristranske piramide s pravokotnim pre- rezom. Ta kos lesa, ki se da obračati med dvema deskama s pomočjo velikega tsvedra, oblaga s plastmi drobno mlete gline ali ilo- vice, debelimi vedno po dva prsta, dokler ne doseže željene oblike. Na to jedro naloži zopet plast na plast tolšče (loja), da dobi pravi kalup zvona. Včasih so delali model tudi iz v^oska in so po uporabljeni količini voska vedeli, koliko bodo rabili bronovine. Pri nalaganju tolšče napravi mojster obroč kalupa poljubno debelejši kot vrat, sploh da modelu obliko, kakršno naj bi imel zvon. Pri neprestanem vrtenju kalupa iz- lika vrhnjo plast tolšče z ostrim železom. Morebitne posebne okraske kot cvetlice in vitice tudi črke in številke vreze v to str- jeno tolščo, prav tako tik vratu znane »luknje«. Kalup se pokrije z več plastmi fino presejane in dobro premešane gline, ki tvorijo kalupni plašč. V toliko gotovo delo se vzame s kalupnice, izvleče se oblikovni les in nasadi na pokoncu postavljeno obliko klobuk, sestoječ iz vratu in zveze med zvo- novim trupom ter krono s šestimi koreni- nami. Tako, Z" ilovnim plaščem ogrnjeno in z železnimi obroči krog in krog opasano obliko šele nato pogreznejo v pripravljeno jamo in jo izžgo, da se stopi tolšča in iz- teče skoz dve v obliko vtolčeni odprtini. Tako se dobi potrebni votli prostor in litje se lahko začne. S stopljeno bronovino na- polnjena oblika se po prejšnji ohladitvi potegne iz jame in razbije, ko se docela ohladi. Končani zvon se dene zopet na ka- lupnico in izgladi s peščencem. To glajenje pa v večini primerov ni bilo tako učinko- vito, da bi odstranilo napake pri litju, nastale zaradi odkruškov iz plašča forme. Včasih je sploh izostalo in je površina takega zvona raskava. To je osnovni postopek ulivanja, ki se v svojem bistvu skozi stoletja ni mnogo predrugačil. Glavna sprememba je v tem, da rabijo sedaj namesto lesenega zidano jedro, ki ga zgrade kar v livni jami. Na jedro nadeti ilovici dado primerno obliko s pomočjo šablone, ki se vrti okoli osi. V začetku so bili vsaj v naših krajih zvonovi podolgovati. Pozneje se je večal premer v vencu, tako da je širokost dosegla in včasih celo presegla višino. Tudi velikost in teža zvonov sta s stoletji napredovali, zlasti od XIV. stoletja dalje, potem ko so že prej prešli od kovanja k ulivanju. Najstarejši zvonovi so brez napisov, po- zneje dobe kratke napise, nato pa vse daljše. Pogosto imajo ti napisi zgodovinsko in umetnostno-zgodovinsko vrednost. Na- vadno je v njih poleg kakega pobožnega reka naznačeno ime zvonarjevo, njegovo mojstrsko znamenje in letnica litja. Po- nekod pa manjka eno ali drugo. Napisi na starih zvonovih so vedno zgoraj pod klo- bukom, pozneje pa spodaj ob krilu. V začetku so uporabljali rimske začetnice (majuskule). Od XI. stoletja pa tudi že romanske, nato do konca XIV. stoletja got- ske začetnice. V XV. stoletju nad vlada jo gotske male črke (minuskule). Sredi XVI. stoletja so se oprijeli latinskih majuskul. Jezik napisov je bil v naših krajih v sploš- nem latinski, pozneje, zlasti v protestantski dobi, tudi nemški ali obojni. Z rekatoliza- cijo zmaga zopet latinščina. Prvi slovenski napis je verjetno šele na velikem zvonu v Crngrobu iz 1. 1807. Okraskov na zvo- novih v začetku ni bilo, pozneje pa jih je bilo vedno več in postajali so v^edno večji. Večinoma so to podobe iz cerkvene mito- logije, odtisi medalj, kovancev, pečatov itd. V začetku je zvonar napise, okraske in podobe za vsak zvon posebej vrezal ali vpraskal v zvonove obliko. Tedaj je bil zvonar obenem podobar in marsikdaj tudi resničen umetnik. Še pred iznajdbo tiska pa so začeli zvonarji uporabljati za besedilo na formah posebej izdelane premične črke, ki so jim služile še pri nadaljnjih litjih, tako so oni pravzaprav pravi iznajditelji premičnih črk. Tudi od prvotnih samostoj- nih podob in znamenj pri vsakem zvonu posebej so prešli k šablonam, tako da je ulivalni postopek postajal hitrejši, indi- vidualnost zvonarjevega dela pa vedno manjša. Razen menihov so od konca IX. stoletja uli vali zvonove tudi svetni livarji. Hodili so od kraja do kraja in prenašali s seboj svoje livarsko orodje. Napravljali so si začasne livarne v krajih, kjer so dobili naročila. Na ta način si lahko tolmačimo veliko prostornost ozemlja, kjer naletimo na izdelke posameznih zvonarjev, čeprav so 24 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA bile ceste v tistih časih skrajno slabe. Ven- dar imamo že v XVI. stoletju poleg pre- nosnih tudi stalne livarne. Z razcvetom mest v XIII. stoletju je postalo livarstvo cehovsko urejeno rokodelstvo. Razen zvo- nov so ulivali livarji tudi svečnike, kotle, pulte, večje možnarje za lekarne in proda- jalne ter manjše za gospodinjstva itd. Mož- narji so dobivali umetniške okraske še prej kot zvonovi, kjer je bojazen za zvoč- nost ovirala razvoj reliefov. Zelo zgodaj so se zvonarji lotili ulivanja topovskih cevi. Hladno topništvo, me- talne stroje, je poznal že stari vek. Bar- barski narodi v Evropi jih pri svojem pre- seljevanju, kot se zdi, niso uporabili. Pač pa so se ohranili v Orientu, od koder so spet prišli v Evropo. V XIV. in deloma v XV. stol. se mešano uporablja staro, meha- nično topništvo in nove »ognjene cevi«. Smodnik so uporabljali že 1. 1230 za rakete, šele stoletje pozneje pa za topovske cevi, ki so bile v začetku iz lesa, prevlečenega s pločevino, in okovane z železnimi obroči. V zadnji tretjini XIV. stoletja so topove že splošno uporabljali; na mesto lesa je sto- pilo kovano železo. V XV. stol. se pojavi kot topovina poleg brona tudi železo, vendar so livarji brona v spretnosti daleč preka- šali livarje železa. Od konca XV. stoletja so zvonolivarji (^hrtoma izdelovali topovske cevi. Zato imajo številni mojstri v svojih grbih poleg podobe zvona tudi prekrižane topovske cevi in se imenujejo »livarji topov in zvonov«. Površino topov so še bolj kot zvonove krasili z raznimi plastikami, ki so večkrat prave umetnine. Profilna podkre- pitev je topu prej koristila kot škodila. LIVARJI V LJUBLJANI Ozemlje, ki je bilo pozneje delovno področje ljubljanskih livarjev, so prvotno zalagali z zvonarskimi izdelki znani in neznani livarji z benečanskega ozemlja pa tudi z nemškega severa, pozneje nastopajo Se Furlani in Goričani. Nasprotno opažamo, • da posegajo kmalu tudi ljubljanski livarji j daleč na tuje področje. Vse to se da naj- ; bolje razvideti, če predstavimo, da so vsi ti j livarji bili več ali manj potujoči zvonarji. ¦ Namen te razprave ni, da bi se pečala v, prvi vrsti z zvonovi, ki so stoletja peli po j slovenski deželi. To delo so opravili več; ali manj popolno že drugi.' Pričujoči spis ] se tako bavi predvsem z ljudani, z mojstri, ki : so izdelovali te zvonove, z livarji, ki so iz ^ brona ulivali zvonove, topove in druge iz-' delke in so bili iz Ljubljane ali pa so imeli tu svoje delavnice. Ta stran je manj obde-1 lana, zlasti tudi zato, ker raziskovalcem niso i bili dostopni arhivski viri^ in je šlo pisate-j Ijem v prvi vrsti za registracijo in opis izdelkov z umetnostno-zgodovinskega vi- dika. Ta razprava pa naj predeči, kolikor ¦ se to da, žitje in bitje njihovih ustvarjal-' cev in oblikovalcev, naj bo eden izmed I stavbnih kamnov velike delavnice ljub- j Ijanske obrti in industrije vseh strok. j Zanimivo je, da je bil na slovenskem jezi- I kovnem ozemlju naziv »zvonar« star do-; mači izraz. Za kajkavsko Hrvatsko imamo; naziv »zvonar« izpričan že za XV. stoletje. Iz latinskih zapiskov poznamo prva dva; zagrebška zvonarja, očeta in sina, ki sta; se oba pisala Jurij Miketic (»cum provido ; viro Georgio campanatore filio Georgii filii j Mykethych de Gordwoa habitatore diete j civitatis«).' \ V zapiskih se sin navaja med leti 1435 ^ do 1445.* Sledil jima je »campanator Tho-; ma«,' ki se imenuje 1. 1446.^ Naslednji zvo- nar, ki je deloval v Zagrebu med leti 1458 in 1487, pa ima tudi priimek Zvonar, je ^ Elija Zvonar, livar zvonov, zagrebški me- ščan, sin Benediktov iz Požege {Ilya — tudi; Elyas = zwonar, campanarum fusor, filius ¦ Benedicti de Posega).'' Do 1. 1480 se ime-; nujejo v istih virih še trije drugi »campa-i natores« v Zagrebu, »fusor campanarum« pa] je nazvan samo Elija Zvonar. Med leti 1480 i in 1523 se imenuje Nikolaj Zvonar (Nico- \ laus Zvvonar, včasih samo Nicolaus campa- | nator), ki je bil mestni svetnik (consilia- ] Slika 1. Napis mojstra Jurija Ljubljanskega na zvonu iz 1. 1467 v Trstu (rcprod. iz Guirs I, 186) 25 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO rius) in zapriseženec (juratus).^ Lep primer, kako se je naziv rokodelstva prijel kot pri- imek. Zvonovi brez napisa. Kot najstarejši zvo- novi se na splošno štejejo tisti brez napisa in brez slehernih okraskov. Seveda pozna tudi to prav^ilo izjeme in sicer celo vrsto. Zato naj navedemo tukaj zaradi boljše po- polnosti slike samo nekaj zvonov brez na- pisa, ki o njih poroča zvonarska literatura Slovenije: majhen zvon v Slepščeku pri Mokronogu, podolgovat zvon v Tržišču pri Mokronogu, podolgovat zvon v Gor. Mokro- nogu pri Trebelnem, v Brusnicah pri No- vem mestu, v Globokem dolu pri Mirni peči, Na Brišah pri Kolovratu (okraj Tr- bovlje)' ter poldrugo ped dolg, podolgovat navček v Zajčji vasi pri Kočevju.'" Dalje zvon brez okraskov in slabe oblike iz XIV. stoletja v Cepiču v Istri, ki nosijo samo mojstrski znak. Zvon v Cepiču je tehtal 35 kg in meril v premeru 36 ter v višino 39 cm." Menda so vsi ostali znani zvonovi brez napisa od benečanskih mojstrov. Njihovo nahajališče je večinoma v Istri in ni razviden kakršen koli vpliv iz Ljubljane. Precej popoln seznam zvonov brez imena zvonarja ali tudi brez slehernega napisa je sestavil svoj- čas J. Šašelj, pozneje pa Gnirs v svojih navedenih delih. Teh zvonov večinoma ni več. Pobrala jih je prva svetovna vojna. Kar je še ostalo, je utonilo iskoro vse v viharju polpreteklih dni. Veliko so zakri- vili med drugimi tudi odgovorni cerkveni in necerkveni predstavniki zadnjih stoletij, ki niso pokazali skoro nič potrebnega razumevanja za zgodovinski in umetnostni pomen starih zvonov, ampak so hiteli pre- tapljati stare, 'sicer majhne in lahke, toda mnogokrat lepe ali vsaj značilne zvonove v velike in težke. V Ljubljani sta dve nedvomno ugotov- ljeni bronolivarni. Prva je obratovala vse do leta 1784 na Karlovški cesti, kjer je stala tako imenovana »Wasserjeva kasarna« (po lončarju Francu Wasserju v letih 1815 do 1832), sedaj hišna št. 13. Drugo, kasnejšo delavnico je šele 1723 ustanovil zvonar Luka Dimec na prostoru poznejše Samas- sove zvonolivarne na Karlovški cesti št. 1. Toda vse kaže, da to nista najstarejši livarni v Ljubljani, marveč da je bila prvotna livarna znotraj mestnega ob- zidja in sicer po vsej priliki na Rebri, zadaj za današnjo hišo št. 17 na Starem trgu. Tam je v mestni davčni knjigi za 1. 1601—03 zabeležen z obrtnim davkom zvonar Elija Somrak, v istih letih pa je v isti davčni knjigi naveden še drug zvonar, Jožef Rotar, zsl katerega vemo nepobitno, da je imel obratovališče na Karlovški cesti (danes št. 13). Drugič je gotovo, kot bomo videli, da so bili ljubljanski livarji zvonov v XVI. stoletju hkrati tudi livarji topov, ker bi bilo za tisto dobo, ko turška nevar- nost še ni minila, pač nepremišljeno ulivati topove izven mestnega obzidja. Kdaj je bila livarna na Rebri ustanov- ljena, o tem se da le domnevati. V začetku XVI. stoletja je že delovala, verjetno pa že prej, vsaj tedaj, ko naletimo na prve livarje v naših krajih, za katere se z goto- vostjo ve, da so bili iz Ljubljane. To pa je bilo sredi XV. stoletja, podobno kot v Zagrebu. I. Šašelj navaja v svojem seznamu kranj- skih zvonarjev (Carn., 230) kot prvega po imenu znanega ljubljanskega livarja Niko- laja Vivencija, sina Nikolaja. Še v Zgo- dovinskem zl3orniku 1. 1889 (št. 6) pa si je sam bil na negotovem, ali je VIVENCIUS NICOLA »lil v Ljubljani ali kje drugje, kajti na nobenem (njegovih zvonov) ni ime- novan kraj«. Gnirs meni, da Vivencija ni prištevati med ljubljanske livarje, že za- radi prostranosti ozemlja ne, na katerem naletimo na njegove zvonove: od Hollenegga na Štajerskem pa do Dobrinja na otoku Krku in do Zadra v Dalmaciji. Deloval je v letih 1328~1355.»2 Vivencij je ulival 1328 zvonove skupaj z mojstrom Belom;" kot zv^onar'* je znan 1338 tudi Vivencijev sin. Vivencijevi kakor Be- lovi zvonovi so podolgovati brez podob in okraskov, s pogosto lepo izdelanimi napisi v gotskih majuskulah. Za naslednje tri zvonarje, katerih imena so Šašljevi informatorji čitali »ANMO- NIVS« (1382), Mihael (Micael, 1383) in Bar- tholomaeus (1387), pravi pisatelj sam, da se ne da določiti, so li lili v Ljubljani ali ne. Nekaj njihovih zvonov se je pač našlo na Kranjskem. AiiMonius bo vsekakor pra- vilno čitano AnTonius. Ta je bil član stare beneške družine zvonarjev. Svojo delav- nico je imel v Benetkah med leti 1382 in 1452'' in je zvonove izvažal ali pa jih hodil lit tudi v naše kraje. Micael je ulival v letih 1382—1383. Od njega so bili ohranjeni do prve svetovne vojne zvonovi: v Bol juncu pri Dolini, okraj Koper (t. 81 kg, pr. 457, v. 74 cm)"' iz 1. 1382; brez letnice v Korniču na otoku Krku (t. 35 kg, pr. 35,5, v 55cm)»^ ter še eden, ki ga navaja Šašelj (Zg. zb. 1889, 6) iz leta 1383 brez navedbe kraja. Mogoče je imel Mihael svoj sedež kje na Kranjskem ali na Primorskem, kakor do- 26 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA mneva Gnirs. Njegovi zvonovi so podolgo- vati brez okraskov. Tudi glede JERNEJA (Bartolomaeus) se ne da ugotoviti kraj, kjer je ulival zvonove. Jurij Ljubljanski (1467—1468). Prvi za- nesljivo ljubljanski zvonar je bil Jurij Ljubljanski (Georgius de Laibaco). Od njega je ohranjen samo zvon iz 1. 1467 v zvoniku cerkve sv. Justa v Trstu (pr. 131 cm, v. 154 cm), kjer je v napisu z got- skimi minuskulami označen ljubljanski li- var: »completum est hoc opus per manus georii de laibaco. 1467«.'^ Po tem napisu smemo soditi, da je bil zvonar Jurij pač iz Ljubljane, zvon pa je najbrž ulil kar na mestu v Trstu. Sašelj navaja še en enak napis iz 1. 1468, ki mu ga je poslal A. Samassa brez sle- hernih drugih navedb.'' Gnirs navaja še nekaj zvonov, ki so po njihovih posebnostih sodeč morda le delo Jurija Ljubljanskega, in sicer: dva zvona v Starem trgu pri Ložu, zvon na Petelincu pri Preski, na Sladki gori (Šmarje pri Jelšah), v Dednem dolu pri Višnji gori in v Ortneku.^" Matej Ljubljanski (Mateas de Labaco). Drugi po imenu znani ljubljanski zvonar je Matej Ljubljanski, ki ga Sašelj in Gnirs sploh ne navajata, a nam je Kukuljevic^' ohranil njegovo ime. V Ozlju pri Karlovcu je bil v njegovem času (1891) zvon, ki je bil baje tjakaj prenesen iz Modruša in imel napis v latinskih majuskulah: IHS * MARIA * MAGISTER * MATEAS * DE * LABACO * ME * FECIT Nato je upodobljena papeška tiara z dvema navzkrižnima ključema in letnica 1491. To je vse, kar vemo o tem zvonarju. Frančišek iz Padove (Franciscus Patavi- nus). Sašelj ga šteje med zunanje zvonarje, Gnirs^^ pa med ljubljanske po krajih, kjer so imeli njegove zvonove. Iz 1. 1529 je bil njegov zvon v župni cerkvi v Polhovem Gradcu (t. 163 kg, pr. 65, v. 81 cm), iz 1. 1530 četrti zvon na Bregu (Šmartin pri Kranju). Pod napisom v gotskih minuskulah je majhna okrogla podoba, predstavljajoča trii kralje, ki neso darove.^' Iz 1. 1534 je romar- i ski zvon na blejskem otoku (t. ok. 150 kg, i pr. 66, v. 56 cm). Zvon ima dve pobožni! podobi, dolgi po 6 cm in po 4 cm široki, ter i na obeh straneh svečnik s svečama in z I okraski.2* Vsi napisi na teh zvonovih so v j gotskih minuskulah: '. •i" opus francisci patavini mcccccxxxvll "i" \ Napis na romarskem zvonu na blejskem | otoku. Lavtižar, Radolica str. 68. i Blaž Zingiesser. Točnejše pismene, arhiv- ske podatke imamo šele o naslednjem ljubljanskem livarju, ki je bil doslej i popolnoma neznan. Nimamo sicer nepo- ¦ srednih dokazov, da je Blaž Zingiesser ¦ poleg topov ulival tudi zvonove, smemo pa tako sklepati po tem, da je njegov nasled- ; nik dokazano ulival oboje. Prvi zapisek o j Blažu Zingiesserju je v ljubljanskem mest-j nem sejnem zapisniku iz 1. 1537. V uvod- , nem seznamu zunanjih svetnikov, ki so bili' izvoljeni 25. julija 1536, je naveden »Blasy; Zingiesser« na predzadnjem mestu druge; polovice^' 24-nikov, ki naj bi se prvič ude- \ ležili seje v petek 11. avgusta. Po tem vrst- ! nem redu moremo sklepati, da je bil to = leto verjetno prvič izvoljen v zunanji svet. i Vseh 37 svetnikov z županom in sodnikom • vred je zapisano z imenom in priimkom, j torej je tudi Zingiesser priimek, ne pa. poklic, čeprav je bil ta Zingiesser res kosi-j trar (Zinngiesser), kar izziva domnevo, daj je ta umetnost bila v družini že stara, naj-t manj pa od tedaj, ko so se priimki ustalili. I Na Jakobovo 1537 je bil ponovno izvoljen v zunanji svet in se je povzpel za tri mesta više v seznamu druge polovice zunanjih i svetnikov. I Tretji zapisek o njem je še iz istega leta, ko ga je mestni svet poslal z »mestne' pravde« v petek 9. marca 1537 skupaj z; Gregorjem Sorcem^^ k ženi Janeza Schona ^ vprašat, ali privoli v prodajo njune hiše,; ki je stala »na Starem trgu med Gregorjem' Tribavšičem (tribauschitz) in mestnim zi- \ dom proti vratom, segajoče gor v hrib« (da- ¦ nes Florijanska ul. 39).2' , Slika 2. Mojsfrbki napis livarja Lenarta (reprod. iz Gnirs I, 41) 27 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Dalje čitamo o njem v sejnem zapisniku od soliote 11. avgusta istega leta, ko je Apo- lonija, vdova po meščanu Lenartu Wodenu- Slatinšku. tedaj žena trgovca in mestnega sodnika Mihaela Tišlerja,^^ prosila mestni svet, da bi smel pred mestnim sodiščem v Celju zastopati njene zahteve do zapuščine umrlega celjskega meščana Benedikta Zin- giesserja tukajšnji meščan Blaž Zingiesser.^' Ker njen mož temu ni ugovarjal, je bilo Blažu izdano sodno pooblastilo (ein gericht Zeug vbergab brieff). Zdi se verjetno, da sta bila ljubljanski in celjski Zingiesser najbližja sorodnika — morda brata — in Polona Tišler verjetno njuna sestra. Odpira se tudi vprašanje, če ni imelo Celje že v za- četku XVI. stoletja svojega livarja — kosi- trarja (Sašelj pozna v svojem seznamu zvo- narjev kot prvega v Celju šele Nikolaja Urbana Boseta v letih 1669 do 1689). Prvi dokaz, da je bil Blaž Zingiesser res livar, imamo v sodnem zapisniku z dne 28. jan. 1541. Tedaj ga je tožil veletrgovec in bivši župan Janez Weilhammer,''' da mu je dolžan za tri dobave bakra (an dreyen Posten Khuplier), ki jih je prejel od nje- govih uslužbencev, 13 dukatov in 24 kraj- carjev. Po posredovanju sodišča sta se stranki poravnali na polovično vsoto. L. 1541 Blaž Zingiesser ni bil v mestnem zastopu. Umrl je najbrž 1. 1543, ker se 28. marca 1544 že imenuje rajnki." Hišo je imel na današnjem Starem trgu št. 8 zraven hiše Roti je Stangl, v novo poročene z An- drejem Remerjem.'- Lenart Giesser (1544 do pribl. 1571). Bla- ževa vdova Uršula se je poročila z mladim kositrarjem Lenartom Giesserjem. V petek 3. oktobra 1544 se med štirimi požarnimi nadzorniki (Feur beschauer) na Starem trgu navaja »mladi kositrar« (der Jung Zingies- ser), v petek 6. marca 1545 je med novo sprejetimi meščani tudi že Leonhart Gies- ser. Meščanov sin ni bil, ker sta taka dva: Janez Ruedolf in Gašper Slatenšek, nave- dena posebej. Njegova priletna žena je že leto prej, 50. novembra 1. 1544, napravila oporoko. V drugi točki določa, da se naj iz vsega njenega premoženja najprej poplačajo vsi dolgovi, ki sta jih napravila skupaj s prvim možem Blažem Zingiesserjem. Izvzeto ipa je orodje in kar spada k rokodelstvu. Tretja točka oporoke pravi: »Mojo hišo, stoječo med hišami rajnkih Gregorja Stangla in Volbenka Mara, ki v njej sedaj stanujemo, in sva jo gori ome- njeni moj prejšnji mož in jaz pridobila s svojim marljivim delom pošteno in z muko, kakor je vsakomur znano, naj dobri, pošteni in v zadevah izvedeni ljudje oce- nijo, kakor je prav in se spodobi.« Ko bo to storjeno, imj se izroči najbližjim dedi- čem in sorodnikom njenega prvega moža 10 renskih gld, »ker sva to hišo, kot rečeno, skupno zadobila«. Preostala vsota od oce- njene hiše naj se razdeli na dve polovici. Od ene naj se poplačajo dolgovi, če drugo njeno imetje za to ne bi zadostovalo. Kar bi od te prve polovice še ostalo, zapušča svojim najbližjim dedičem in sorodni- kom. Orodje z vsem, kar spada zra- ven, ter polovico hiše in ostale svoje za- puščine voli »iz priznanja ljubezni in zve- stobe ter po ženitnem dogovoru« svojemu drugemu možu, ki naj mu po izpolnitvi vseh obveznosti ostane hiša, da bo lahko v njej stanoval. Oporoko je spisal mestni pisar Vincenc Primož Stružnik, priče pa so bili notranji svetnik Boštjan Roringer ter me- ščana Andrej Gnedic in Vid Schuester, ki so vsi pritisnili svoje pečate nanjo. Pod- pisal pa se je razen pisarja samo Roringer, ker ostala dva nista bila pismena." Iz pred- njega izhaja, da Blaž Zingiesser livarne ni priženil s kako vdovo, kot se je velikokrat dogajalo, marveč je le bil Uršulin prvi mož. Ker ne navaja glede orodja in delavnice, da sta tudi to pridobila skupaj z možem, kakor to pravi glede hiše, bi se morda smelo sklepati, da je obrt podedovala po očetu, ki je že prej bil kositrar v Ljub- ljani. Vprašanje ostane odprto. Hiša, o ka- teri je tu govor, je bila prednica današnje št. 8 na Starem trgu.'^ Uršula je kmalu po poroki umrla, vse- kakor že v prvi polovici leta 1545. 28. avgu- sta 1545 se je oglasila njena sestra vdova Marjeta Perger, jermenarka, češ da je Uršula pozabila na svoje najbližje sorod- nike, posebej kar se tiče vrednosti 'prodajalne orodja in kar je bilo ulitega«," Lenart Giesser je ugovarjal, da tožnica nima kaj zahtevati po svojem očetu in da je prejela že vse, kar ji je pritikalo. Med- tem se je Marjeta poročila z jermenarjem Andrejem Curadejem in nadaljevala prav- do proti oporoki, enako tudi Zingiesserjevi otroci. Marjeta je trdila celo, da je Uršula napravila tako oporoko iz strahu in da je testament za to neveljaven. Vendar je mestno sodišče 18. marca 1547 priznalo pol- noveljavnost oporoke, ker je bila narejena v prisotnosti poštenih ljudi in jo je po zapustničinih navodilih sestavil zapriseženi mestni pisar."" Marjeta Curadejeva se je pritožila na vicedoma. Končno je bil ves spor rešen v začetku 1. 1549,'^ tako da je 28 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA V celoti prodrl Giesser, ki mu je ostala delavnica, orodje in hiša. Marjeti so pri- znali le srebrno kupo (Mayelle Pecherlen) in nekaj kodral (horreisen). Lenart Giesser se je udejstvoval kot livar zvonov in topov, pozneje je bil tudi mestni orožarnar. Kot najstarejši njegov zvon se navaja zvon iz leta 1545 na Šenčurskem hribu pri Tržišču blizu Mo- kronoga z napisom: »Lienhart . ' . gie- ser . ¦ . zv . ' . Laibach . ' . hat . ' . inich . ' . goesen . ' . 1545.'^ Naslednji je iz leta 1546. Samo prepis napisa je poslal zvonar Samassa Šašlju: »Leinhart giesser "i" hat^" mich i< 50.« O njem piše G. Križnik iz Motnika v XI. knjigi »Arkiva za poviestnicu jugosla- vensku« 1872, str. 250: »Pravijo, de so ga v Motniku ulivali na župniškem vrtu; ko so ga ulivali, je zvonari gradiva mankalo, začno klicati: kdor ima kaj srebernih nov- cev, naj jih prinese in v inudu strese; gra- šinske in Poletočeve dekleta jih prineso v birtahih.« In leta 1875, str. 148 zopet: »o ma- lem zvonu morem »pomeniti, še je vlit 1550, zraven napisa ima na dveh plateh viteza z mečem i sulico in s tolkačem in fračo.«*' Iz leta 1551 je bil mali zvon v Račjem selu pri Trebnjem z napisom: »Lienhart Giesser hat mic gossen in jor 1551.«*2 Ker manjka označba kraja, je verjetno, da je Lenart tudi ta zvon ulil kar na mestu kakor tistega v Motniku. Manj verjetno se mi zdi, da bi bil Lenartov mali podolgovati zvonec v Šempetru pri Kranju, ki mu ga pripisuje Lavtižar*' in ki je nosil napis v latinskih majuskulah: »* GOT >i< DEM * HERN * 1 * 5 * LIL« Prej bi rekel, da je ta zvonec delo belja- škega zvonarja Jeronima Rogerja, ker ni na nobenem znanem Lenartovera zvonu no- benega reka. Iz leta 1553 je bil podolgasti srednji zvon v stolpu ljubljanskega gradu nad čuvajevim stanovanjem. Premer je imel ob krilu 59 cm (po Gnirsu II, 37 samo 39'5) in je tehtal okoli 690 kg. Imel je napis v latinskih majuskulah: »LIENHART * GIESSER * HAT * MICH * GOSEN * ZV * LAIBACH * 1553.« Na sredi klobuka je bil grb ljubljanskega mesta (brez zmaja). »V spomin, da je Turek zastonj oblegal Ljubljano,** je nekdaj pel ta zvon vsak dan zjutraj ob sedmih. Požar- ni čuvaj je pa kazal Ljubljančanom, da ne spi ponoči, s tem, da je ponavljal nanj po toliko udarcev, kolikor jih je odbila ura na veliki zvon.«*' Iz leta 1554 je podolgovat zvon (pr. 40, v. 50 cm) iz Cerovca pri Šmi- helu, težak 40 kg, ki ima na vratu 3 cm širok rob z napisom: * LIENHART GIESER ZU LAWAC HAT MICH GOSEN. M * 5 * 54 * lAR. Ta zvon in še en zvon Frančiška Bene- čana (Franciscus de Venetiis), iz srede XV. stoletja je kupil Spomeniški urad od žup- nišča pri Sv. Petru v Ljubljani za 6420 K, ker bi ju sicer prelili pri obnovitvi zvonov; bila sta namreč oba ubita.** Iz leta 1558 sta srednji in mali zvon na Kupljeniku pri Bohinjski Beli. Vsak je imel napis: * LIENHART * GIESSER * HAT * MICH « GOSSEN * * ZU * LAIBACH * NACH * CHRISTI * UNSSERS * HERN * GEPURT * DA * MAN * ZELDT * IN * 1558 * JARS *. Podobe tudi ta zvona nimata nobene.*'' Lenart Giesser se kot drugi ljubljanski livarji ni omejeval na ožjo Kranjsko. V hrvaško Krajino, ki je bila pod vojno upravo Kranjske, je prodrla tudi ljubljan- ska obrt. Med zvonovi, ki so bili v prvi svetovni vojni zaradi umetniške ali zgodo- vinske vrednosti izvzeti od oddaje v vojne namene, je tudi 20 kg težak zvon, ki ga je leta 1558 ulil Lenart Giesser za kapelo sv. Trojice v Goljaku, župnija Draganic- Šipak pri Karlovcu.*^ Žrtev prve svetovne vojne je postal 76 kg težak zvon (pr. 50'5, v. 58 cm) iz leta 1559, ki je visel v zvoniku na Otoku pri Starem trgu (Lož). Na vratu je imel napis: *t MDLIX * VERBVM * DOMINI * * MANET * IN * ETERNVM. 29 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Razen preprostega dvojnega obroča v podstavku je bil zvon brez okrasa. Drugi napis izpolnjuje spodnji rob krila: « LIENHART * GIESSER * VON * LAIBACH * HAT * MICH * GOSSEN * 1559 * AVS * DEM * FEVER * BIN * ICH * GEFLOSSEN. Kukuljevicev Slovnik umjetnikah Jugo- slavenskih omenja njegov zvon v Celju iz leta 1564. Zvonarjevo ime piše Leonhard Giessner.*' Morda sta bila tudi ta dva zvona ulita izven Ljubljane, na mestu naročila. Vse- kakor je Lenart Giesser bil tudi potujoč zvonar kakor mnogi drugi. V Ljubljani je imel svojo delavnico, verjetno na Rebri, kot bomo še videli pri njegovih naslednikih. Njegovi zvonovi so še brez okraskov in v začetku samo z enim napisom, ki navaja mojstrovo ime in letnico in sicer v nem- ščini. Do njega so bili naipisi večinoma v latinskem jeziku. Protestantizem je latin- ščino zavrgel. Kvečjemu je pustil v tem jeziku kak biblijski rek. Lenarta Giesserja imenujejo zapisniki dosledno kositrar ja (Zingiesser). Že iz kratkega zapisnika seje v petek 12. junija 1545 (fol. 114) je razvidno, da je bil zaposlen za mesto z raznimi deli v kositru (Allerley Zin Arbeitten ...). Predvsem je ulival to- pove. Na seji mestnega sveta dne 8. julija 1545, ki je bila popoldne pri novo izvolje- nemu županu Vidu Kislu, se je sklenilo naročiti kositrarskemu mojstru Lenartu Giesserju (dem maister Lienhart Giesser Zingiesser), da .ulije 10 topov (Stugkh ge- schitz giessen vnd machen soUe), in sicer štiri po 6 centov, štiri po 4 in dva po 3 cente. Za plačilo se mu da od centa 3 florine. Na seji v ponedeljek 1. avgusta 1547 je sklenil mestni svet poipustiti kositrarju od centa bakra 5 funtov, ki so »šli v ogenj« (so Ins feuer gangen). Od centa se mu plačajo trije renski goldinarji. V torek 23. avgusta 1547 (fol. 34) so »obračunali s kositrarjem in sklenili dati iz preostalih 10 centov bakra napraviti 6 majhnih topičev (Stugeln). Na neki dvorni veči (Hofthaiding) 1548 v Ljub- ljani se je obravnavala tožba ljubljanskega meščana Andreja Ostrerja (prav.: Estrerja) proti baronu Antonu Thurnu. Ta je tedaj, ko je bil upravitelj deželnega glavarstva, naročil po svojem služabniku Fr. Waagu 3 cente hrvaškega bakra za ulitje topov v navzočnosti Lenarta Giesserja. Ti trije centi bakra so stali 27 fl in so bili po naročilu barona Thurna izročeni Lenartu Giesserju, ljubljanskemu meščanu in livar- ju topov."* Sedaj pa Thurn noče poravnati dolga. — Kako se je stvar iztekla, ni za- pisano." 25. julija 1548 je bil Lenart Giesser iz- voljen v občino (gmajno); 25. julija 1550 je prišel tudi v zunanji svet, iz katerega je izpadel 25. julija 1551. V tem času je imel afero, ki so jo obravnavali na mestni seji v petek 5. junija 1551 (fol. 61). Upravitelj mestnega sodišča Blaž Salittinger ga je namreč obtožil, da mu ni hotel izročiti svo- jega pomočnika Vahna (? den Wackhen seinen gesellen), ki ga je hotela deželna in mestna gosposka izgnati,'^ kljub kazni 20 mark šilingov. Zato mora iti v stolp pri špitalu" in ne sme dol, dokler ne položi denarja pri sodišču. Dalje je »njegov jio- močnik po imenu Adam (torej že drugi) izpustil iz njegove hiše'* čez Ljubljanico na Novi trg raketo (ain Rockhetta), ki je goreča padla na leseno streho hiše rajnkega Primoža Zimermana. Ko je vdova to zagle- dala, jo je prinesla še gorečo na sodišče. Giesser pa je tega pomočnika zatajil in ga poslal v Udmat ter ga tam odpravil. Kaj se je dalje zgodilo, ni zapisano. Vse- kakor se je Lenart Giesser udeležil že pri- hodnje mestne seje v petek 12. junija, torej čez en teden. Naslednje leto, 1552,'' je tožil vitez Jakob v. Raunach, ki je imel v zastavi Prem in bil glavar na Reki, po svojem prokuratorju Aleksu Lassarinu Lenarta Giesserja, kosi- trar ja in meščana v Ljubljani, in Andreja Sicherla kot poroka za 779 gld, ki jih je Raunachu dolgoval pobegli Danijel Flieger. Tudi izid te tožbe ni zapisan. V petek, 29. julija 1552, je ukazal mestni svet, da »mora v bodoče kositrar ob sejmih prodajati svoje izdelke iz kositra (Zinassach) doli na Sejmskem trgu in ne več pred svojo hišo«. Giesser s svojimi izdelki, kot smo že videli, ni zalagal samo Ljubljane. Ne bo menda pomote, če pripišemo njemu topove, ki jih je od leta 1545 dalje pošiljala Ljub- ljana Zagrebu in verjetno tudi drugam na turško mejo. Tako je izdal kralj Ferdinad 25. januarja 1545 iz Prage ukaz kranjskemu vicedomu, da mora poslati zagrebškemu kapitlju za obrambo pred Turki 6 centov smodnika in 4 cente svinca iz ljubljanske cesarske orožarne,'*" dalje je prišel 19. av- gusta 1557 ter 18. julija 1563 z Dunaja ukaz cesarski orožarni v Ljubljani, da mora za- lagati Zagreb z orožjem in strelivom.''^ Tako je bilo tudi pozneje, n. pr. leta 1600.'^ 50 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Leta 1545 je pripeljal Lovrenc Vrtorepec (Werthorepecz) v Zagreb smodnik iz Ljub- ljane," v sredo 6. julija 1547 je poslal zagrebški mestni blagajnik v Ljubljano 55 florinov za topove (»pro bombardis«),*" v četrtek 28. julija 1547 so prejeli spla- varji, ki so pripeljali 5 topov za mesto Zagreb iz Ljubljane, iz zagrebške občinske blagajne 11 florinov 41 den 1 b (»feria quinta post festum sancte Anne nautis flozzar, qui quinque bombardas commu- nitatis adduxerum ex Labaco). Posebej so »flosarji« prejeli za napitnino 4 denar- je.*' 29. avgusta 1547 so dobili 40 denarjev tesarji, ki so napravili vozove za top, pri- peljan iz Ljubljane (»Li festo Decolacio- nis sancti Joannis Baptiste ... carpentariis qui currus sub bombardam ex Labaco ad- ductam disposuerunt).*- Dalje je bilo iz- plačano 16. oktobra 1547 Frančišku Mo- skonu, ki je posredoval za zagrebško mesto naročilo topov v Ljubljani, 27 fl 16 denar- jev 1 b (»item in festo sancti Galli abbatis Francisco Mwskoni, qui fideiussor fuit La- baci pro bombardis«). Že leta 1545 vozi Lovrenc Vrtorepec smodnik iz cesarske orožarne v Ljubljani Zagrebu v pomoč." L. 1547 je šlo za 5 topov (bombarde), ki so bili uliti v Ljubljani in prepeljani v Za- greb, 370 flor.inov.'"' 29. avgusta 1548 so prejeli tesarji, ki so postavili voz pod top, pripeljan iz Ljubljane, 40 denarjev.*' Dne 16. marca 1553 je izdal zagrebški mestni blagajnik kovaču Martinu in nekim Kranj- cem za oglje, porabljeno pri razbitju in prelitju velikega mestnega topa, 5 fl 73 d 1 b (»pro concremacione carbonum circa fraccionem magne bombarde ciuitatis iuxta mandatum sacre regie maiestatis frangi commissam necessariis«).** 25. marca istega leta so dobili kovač Martin in še neki nem- ški kovači, njegovi tovariši, za razbitje velikega topa (fraccione iamfate magne bombarde ciuitatis) po pogodbi 8 fl. Dne 12. aprila istega leta je kupil mestni bla- gajnik zagrebški 4 sode, v katerih so po- slali baker od razbitega velikega topa v Brežice (4 tunelle, in quibus cuprum diete magne bombarde fracte ad Bresecz missum est empte sunt den 42, b 2).*^ Istega dne je prejel Lovrenc Vrtorepec, ki je bil poslan s prevozniki tega bakra (cum conditoribus dieti cupri fracte bombarde), za »expensas« (stroške) 50 denarjev.*^ Žeblje in gradbeni les so dovažali iz Ljubljane neki Boštjan Plevnik in Janez Krstnik Sovan (Baptista Sovvan).*' V torek, 13. februarja 1554 (feria tercia dominice Inuocavit), so pripeljali brodarji iz Ljubljane 2 težki »bombardi« in prejeli napitnine (bibalia) 2 florina, isti dan je izplačal zagrebški mestni blagajnik topniškemu mojstru (niagistro bombardio), ki je s temi topovi prišel v Zagreb, po na- logu mestnih očetov 4 florine."" Morda je bil to sam Lenart Giesser. Iz Ljubljane je dalje Zagreb nabavil 24. avgusta 1555 veliko vrv za vlačenje topov (magnam vnam funem campaneam simulcum cuprea chyga... ad trahendas bombardas)^' za 22 gld, svinec in topovske krogle,^2 12. marca 1556 štiri velike železne verige za dvižne mostove za 22 florinov.'^' Ljubljanski meščan Mihael Frankovič je (n. pr. leta 1557) dobavljal iz Ljubljane Zagrebu pločevino (ferri stamium pleh dieti) itd. Ko je leta 1736 popisoval cesarski nad- zornik iz Karlovca obrambne naprave v Novem mestu, je tam našel med drugim dva Giesserjeva topa iz leta 1550 in 1571. Eden je imel napis: »Ferdinandus D. Gr., R. H. et B. me fieri fecit. Leonhard Gues- ser hat mich gossen zu Laibach anno D. MDL«, drugi pa: »Carolus Dei Gratia archidux Austriae me fieri jussit, Leon- hart Guesser hat mich gossen zu Laibach MDLXX.^5 L. 1897 je daroval tedanji turški sultan nemškemu cesarju 9 starih topov. Eden od teh je bil Giesserjev z napisom: »Lienhart Giesser hat mich gossen zu Laibach — Ferdinandus Dei Gratia Romanorum Un- gariae et Bohemiae Rex«.''* Slika 3. Znak livarja Nikolaja Boseta (reprod. iz Gnirs I, 152) 31 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Kot strokovnjak za orožje je postal Lenart tudi mestni orožarnar (Zeugvvart). Kdaj je dobil službo, ni mogoče ugo- toviti, ker ananjkajo mestni sejni za- pisniki med leti 1553 in 1567. Dne 7. sep- tembra 1568'''' pa se je v sporu Marjete, vdove po Antonu Scheittu, tedaj žene go- stilničarja, bivšega in bodočega mestnega sodnika in bodočega višjega rudarskega sodnika Feliksa Tolhopfa"^ z drugimi Šaj- tovimi dediči navaja »Lienhard Giesser Zeugvvardt«. Da je tudi kot orožarnar še izvrševal svoj livarski poklic, kažejo še tile zapiski: Z mestne seje v petek, 9. junija 1570 (fol. 81): »Lenart Giesser, orožarnar, je danes sporočil, da se ne bo brigal dalje za ribnik (Iheicht) pred Pisanimi vrati. Tudi hoče plačati baker z ulitjem nekaj topičev (Stugkhl), naj malo potrpe z njim.« Z mestne seje v petek, 20. aprila 1571, (fol. 93): »Mestni sodnik naj naloži orožarnarju, da pospeši izdelavo topov (das Geschiitz furderlich Zumachen) in s tem končno že poravna ostanek svojega dolga slavnemu mestu.« S seje v ponedeljek, 21. maja 1571, (fol. 106) pa: »Sporočiti orožarnarju, naj napravi račun in pride prihodnji torek, da se bo vendar že obračunalo z njim.« To je zadnji zapisek o Lenartu Giesserju' v ohranjenih mestnih sejnih knjigah. Ver- jetno je kmalu potem že precej prileten umrl. Kakor velika večina ljubljanskih me- ščanov je pač tudi naš livar bil protestant. Vsekakor je to ugotovljeno za njegovo ma- ter, ki je za več let preživela svojega sina. 31. januarja 1579 je pokopal predikant Spindler na pokopališču pri Sv. Petru »staro orožarnarico Marjeto, mater rajnkega oro- žarnarja Lenarta Giesserja«, staro okoli 100 let.''' Glede Giesserjeve narodnosti je težko kaj reči. Priimek, ki kot priimek njegovega prednika Zingiesserja pomeni poklic, rokodelstvo, za katero ni bilo usta- ljenega domačega izraza, bi povedal kveč- jemu, da sta bila oba iz starih livarskih družin, ki sta bili prav tako lahko slovenske kakor nemške krvi. Martin Edlman (1572? — ok. 1599). Le- nartu Giesserju je sledil v obrti in v last- ništvu hiše na Starem trgu (danes št. 8) Martin Edlman. Edlmani so biv^ali v Ljub- ljani vsaj že v prvi polovici XVI. stoletja. Tako je dobil v petek, 9. marca 1548,®" me- ščansko pravico tudi Andrej Edlman, sin ljubljanskega meščana. Andrej je umrl verjetno 1. 1569. V sodnih zapisnikih se ome- nja pet njegovih otrok, po imenu pa samo hči Helena.S' Z eno izmed hčera se je menda poročil Krištof Kos, ki je od dedičev kupil tudi Edlmanovo hišo,^^ vdova pa se je vnovič omožila z Andrejem Seydanom (Zidan?) in imela z njim enega otroka. Sey- dan je potrošil z vdovo vse nepremičnine, ostalo jih je le za 11 gld 13 kr, skrinjo pa je sežgal. Ali je bil Martin Edlman Andrejev sin, se ne da z gotovostjo reči. Prvo vest o njem imamo v S. z. 1575 1. (fol. 141). Na Jakobovo 25. julija t. 1. je bil izvoljen Mert Edlman že za zunanjega svetnika. Po vsej verjetnosti je zadobil meščansko pravico 1. 1572 po smrti Lenarta Giesserja in se poročil z njegovo vdovo (ali hčerjo) in s tem tudi istočasno priženil livarsko pravico, livarno na Rebri in hišo na Starem trgu. Na kakšen način je prišel do druge hiše na Rebri, sedaj št. 1, zadnji vzvišeni del se- danje hiše na Starem trgu št. 17, kjer je v letih 1618—1636 krčmaril profos Jurij Ko- čevar — točil je dolenjca — in je v letih 1640—1730 bila znamenita gostilna ter pre- nočevališče pri »zlatem turu«, se da samo ugibati. Bržčas tudi s priženitvijo. V tej hiši ali zraven nje na Rebri je Edlman in verjetno še prej Giesser ulival zvonove in topove. Prvi Edlmanovi ženi je bilo ime Amalija. Umrla je 1586. leta. 27. marca ti- stega leta »je bila prinesena k četrtkovi pridigi in nato pokopana gospa Amaleya, Merta Edlmana, kosistrarja in orožarnarja žena.«®' Bila je protestantka kakor pač tudi njen mož. Martin se je nato drugič oženil, sedaj z Marijo, hčerjo notranjega svetnika Krištofa Peera, čigar vdova se je poročila s krčmarjem in bodočim županom Janezom Soncem.®* Skupaj z Marjeto Gebhardt, ki je bila njena sestra,®' sta se leta 1593®* pravdali s svojo mačeho Suzano Sonce zaradi Pee- rove hiše na Novem trgu (danes Gosposka ul. 9). Njun zastopnik je bil Fabijan Pan- griesser. Martin Edlman pa je isto leto tožil poštarja Franca Leberwursta na temelju ženitnega pisma za 296 gld 48 kr 2 d, za 249 gld 40 kr in za 530 gld dukatov v ko- vancih. Leberwurst je bil oproščen.®^ Isto leto 1593 je bil Martin Edlman ponovno izvoljen v zunanji svet in zaprisežen v po- nedeljek, 30. avgusta 1593, skupaj s Filipom Lipcem.®® Zadnjič je vpisan kot udeleženec na seji 14. okt. 1594. Pozneje Edlmana ni več med navzočimi. Po vsej priliki je v tem času umrl. Vsaj v sodnih zapisnikih ni o njem več sledu. Edlmanovih zvonov se pač ni mnogo ohra- nilo. Šašelj®' jih pozna samo še pet, enega v kapeli pri Mozlju (Kočevje) iz leta 1580, drugega (najmanjšega) v Selih pri Kočevju z napisom: Mert Edlman hat mich gossen 52 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA in Laibach 13 (?), tretjega iz 1. 1586 v Tržišču pri Mokronogu z napisom v gotskih minu- skulah: mert edelman hat mich gossen zu laibach 86, četrtega z enakim napisom in letnico 1586 v Nadgorici pri Črnučah; o zadnjem z letnico 1592 mu je poročal zvo- nar Albert Samassa. Gnirs ne navaja nobe- nega Edlmanovega zvona v seznamu zvonov, ki so bili preliti v prvi svetovni vojni. Martin Edlman je ulival tudi razne topove kakor njegov prednik. To vemo iz razprave, ki jo je po njegovi smrti sprožil grof Tomaž Erdbdy, bivši in bodoči hrvaški ban.'** Gro- fov zastopnik Spindler je vpričo Erdody- jevega oskrbnika Marka Cepnika (?) izjavil v petek, 16. febr. 1601, pred mestnim sodi- ščem, da je »njegova milost« izročila rajn-, kemu Mertu Edlmanu ok. 30.000 (sic! vse- kakor pomota za tri ničle preveč) centov bakra in (bakrenega) orodja in orožja, da ulije en poljski top. Edlman se je večkrat lotil posla, pa se mu ni nikoli posrečilo. Ker pa je Edlman medtem umrl in je ostala roba pri njegovih dedičih in oskrbnikih zapuščine, se je »njegova milost« dogovorila s sedanjim livarjem (t. j. Elijo Somrakom), da mu iz te tvarine ulije dva »sokoliča« (falckhonetlein). Zato naj bi mestni svet ukazal, da se baker izroči livarju. Mestni svet je odločil, da se mora grofov poobla- ščenec obrniti najprej na Edlmanove skrb- nike, kakor je red, na kar bodo stvar naprej obravnavali. V petek, 1. febr. naslednjega leta 1602, je grof Tomaž Erdody predložil deželnoknežji ukaz, da se mu mora vrniti top (stukh puchsen), ki ga je ulil rajnki Mert Edl- man in na katerem je bil celo upodobljen njegov grb z napisom ter je dal zanj 30 sto- lov bakra. Sklep: Zasliši naj se Ambrož Šajt (Edlmanov skrbnik) in naj ne zadržuje grofove lastnine. Zadeva pa se je končala šele na seji v petek, 26. aprila 1602. Tu so ugotovili, da je še pred Erdodyjem izročilo mesto Ljubljana Martinu Edlmanu topič ok. 8 centov, da ga prelije. Tega pa je porabil Edlman za Erd6dyjev top. Zatorej naj se sedaj najprej iz tega topa ulije 8-stotni topič za mesto Ljubljano, drugo pa porabi za naročilo grofa Erd6dyja. Tako naj spo- roče jerobi livarju. Edlmanova vdova Marija se je poročila najprej s svojim pravnim zastopnikom Fa- bianom Pangriesserjem," ki je umrl že proti koncu leta 1600, nato pa naslednjega leta s Tomažem Muzijem iz Bergama. Za- nimivo je, kako je le-ta prišel do žene in hiše. V petek, 16. marca 1600,'2 je obrav- navala mestna pravda med drugimi prošnjo za podelitev meščanske pravice, ki jo je vložil Tomaž Mutio (tudi Muttio), Črnivec (schvvarzferber) iz Bergama na Beneškem. Magistrat ga je najprej odklonil, ker je »trdno odločen, da ne sprejme nikogar več, kdor si že bodi, ki ni oženjen, posebno pa ne tujih Lahov, rojenih na Laškem«. Na ponovno prošnjo so 30. marca 1601'' Muzi j a vendarle sprejeli s štirimi pogoji: »1. da čim prej odpravi sumljivo žensko, ki jo ima pri sebi, 2. da ne bo imel nobenih tuj- cev pri sebi in jim ne bo pomagal pri nji- hovem mazaštvu, 3. da ga ne bodo ponoči zasačili na ulici, 4. da si ustanovi dom in se v treh mesecih oženi. Ce vse to izpolni, bo pripuščen k meščanski prisegi, če pa tega ne stori, bo to privoljenje popolnoma raz- veljavljeno.« Zato se je mladi, življenja veseli barvarski pomočnik oženil s postarno bivšo zvonarko. Edlmanova vdova, sedaj že v tretje poročena, je dobila »hišo na Starem trgu, stoječo med slavnega mesta kopališčem in hišo dedičev po rajnkem Andreju Jakopiču, kot vdovsko odpravnino in jo je prodala za 650 gld. klobučarju Juriju Graulu (tudi Greil). Navzlic odporu Maruše Mordax in kositrarja Elije So- mraka, ki sta dokazovala svoje dediške pra- vice, je bila prodaja potrjena 3. marca 1606.'* Marija Mutio, bivša Edlmanova žena, je umrla med 17. februarjem in 3. marcem 1606. Na zapuščinski razpravi 13. marca" se je ugotovilo, da je zapustila razne dol- gove, ker sta kupnino za prodano hišo hranila jeroba Ambrož Šajt in Piero Gaion- cel. Tudi njena služkinja ni bila izplačana. Dalje je »razen ženski nakit, prstane, pe- rilo in drugo robo'^ kakor tudi obleko zastavila na raznih krajih za majhne vsote, kar mora vedeti njena služkinja Maruša; tudi pri Muziju mora biti še kaj njenega«. Jeroba Ambrož Šajt in Piero Gaioncel sta dobila 28. marca nalog, da morata s sodno pomočjo vestno poizvedovati za v^semi temi rečmi in jih spraviti skupaj. O vdovcu Tomažu Mutiju čitamo samo še enkrat in sicer v sejnem zapisniku 26. maja 1606, ko se je potožil, da mu hočejo vzeti meščansko pravico. Izmed Edlmanov, o ka- terih pa ne vemo, ali so bili zvonarjev! si- novi, je bil Jakob Edlman v letih 1600—1603 strugar v Hallerjevi hiši (danes Cankar- jevo nabrežje^'), drugi, Volbenk Edlman pa se je 7. junija 1627 poročil v Šenklavžu z Alenko Urh (Vrhin).'^ Elija Somrak (1601—1630). Kot smo videli, je Edlmanovo hišo na Starem trgu, danes št. 8, podedovala vdova Marija sama, ki je kakor je domnevati, imela do svoje smrti ¦33 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO tudi Še livarno na Rebri. Tu je vsaj od 1601 — če ne že prej — delal kot poslo- vodja Elija Somrak (Somrakli, Sambrockh ipd.) Somrake je poznala Ljubljana že prej. Tako je bila 21. aprila 1590 krščena v Šenklavžu Maruša, hči Jurija Somrakha. Za botra ji je bil ljubljanski mestni sodnik Nikolaj Dulacher. 21. decembra 1600 je bila pri nekem krstu istotam za botro Marjeta Sumrak. 25. julija 1601'® je član občine (gmajne) na Starem trgu Janez Somrak (Samrakh). L. 1612 se navajata hčeri rajn- kega Jurija Somraka Uršula Greiner in Marta Radi, ki prepišeta očetovo hišo na svojega očima Janeza Šušteršiča. Ta "prepis sta y imenu svojih žena opravila njuna moža." Naš zvonar Elija Somrak (Elias Somrakh glokhengiesser) je zadobil ljubljansko me- ščanstvo 8. julija 1603. Sin ljubljanskega meščana ni bil, ker je plačal 7 gld spre- jemnine,"*" katere so bili meščanski sinovi prosti; bil pa je v Ljubljani verjetno že dokaj let prej. Koi je bila tedaj navada, je moral kot pomočnik potovati po svetu, da se izuči še drugod. Bržkone je po Edlma- novi smrti prevzel strokovno vodstvo nje- gove livarne, katere pravico (ius) je morda podedovala vdova. Dejstvo, da si je skupaj z Marušo Mordaxovo lastil neke pravice do; Slika i. Slika Bosetovega zvona v Rubeži pri Kastavu (reprod. iz Gnirs I, 208) Edlmanove zapuščine, kaže, da sta bila oba v rodbinski zvezi z umrlim zvonarjem. ^ Morda je Elija poročil njegovo hčer. V ¦ s. z. 30. julija 1606 (fol. 178) čitamo, kako je zvonar Elija Somrak (Sambrokh) tožil kositrar ja Jakoba Mačka, ker je razžalil čast i Somrakovo in njegove žene. Maček se je; poravnal zlepa, moral pa je Somraka pro- ' siti za odpuščanje in iti za svarilen zgled za 8 dni v vicedomski stolp ter »opustiti ponovno žaljenje« pod kaznijo 20 dukatov. V ponedeljek, 21. aprila 1608,"" je prišel Somrak na mestno sejo in je prešerno (muethwillig) odpovedal meščansko pravico — zakaj, ni povedano. Za kazen je bil ob- sojen na 8 dni zapora v stolpu. V petek, 10. oktobra 1608,i"2 je tožil Ludvik Mordax zvonarja Elijo Somraka (Eliasen Sombrackh gloghengiiessern alhie) po svojem odvet- niku Juriju Bitorferju, da sta si imenovani Somrak in njegova sestra Jera kot dediča nedavno umrle Maruše Mordax prilastila njeno zapuščino brez vsake inventure. Ker pa je tožnikov oče rajnki Ruep Mordax"" zapustil precej imetja, naj ukaže mestno sodišče dedičema, da mu to brez ugovora izročita. Somrak je ugovarjal, da on ni edini dedič, marveč jih je še več, tudi nima nikake lastnine tožnikovega očeta in ga tožnik do sedaj sploh še ni za nič terjal in tudi ni specificiral, kaj zahteva, kakor bi bilo prav. Zato ne more odgovarjati na tožbo. Sodišče je naložilo strankama, naj se izogneta večjim stroškom ter si izprosita dobrih ljudi, ki ju bodo v treh dneh po- botali. Ce pa pri tem ali onem dobra pot ne bo držala, naj se zopet oglasita z zadevo. Vendar se nista pobotala ter je prišla stvar še isto leto dvakrat pred sodišče."** Kako se je končala, ni zapisano. Zvonar Elija Somrak je zabeležen z obrt- nim davkom na Rebri od 1. 1601 do vključno leta 1612. Pred njim je leta 1600, ko se za- čenjajo ohranjene davčne knjige v mest- nem arhivu, plačal »v Martina Edlmana hiši« na Rebri davek 2 gld Gašper Horle, ki se mu ne da dognati poklic. V s. z. ju- lija 1601 (fol. 148) se navaja Horle kot član občine na Starem trgu. Za leta 1601 do 1603 je vpisana v davčni knjigi »hiša Martina Edlmana« brez davka — ker ni bila pro- stolastna (patidenčna), marveč podvržena desetemu vinarju in se je od nje plačevala letna najemnina (Zins) 8 kr. Take nepre- mičnine so se vpisovale v urbarje, ki pa so ohranjeni šele od 1620 dalje. Takoj za hišo je v d. k. vpisan z drugačno, naknadno pisavo »Elias Glokhenguesser beij der Mo- daijn im Perg« z davkom 9 gld. Naziva 34 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA »Modaijn« si ne morem tolmačiti drugače kot pokvarjeno izgovarjavo za »Mutiin«, kar vsekakor pomeni Marijo Mutio, bivšo Edlmanovo drugo ženo, ki se je nekako v aprilu ali maju 1601 poročila z laškim Črnivcem Tomažem Mutijem (Mutio) in umrla v začetku leta 1606, kot smo že vddeli. Za leta 1604—1606 je plačal zvonar Elija na Rebri kar 25 gld obrtnega davka — obrt mu je pač tedaj najbolje cvetela — za 1. 1610—12 le še 10 gld. V ponedeljek, 12. fe- bruarja 1612, je mestni svet odklonil So- mrakovo prošnjo za znižanje obrtnega davka.'"' Poslej je tu vpisan z davkom zvo- nar in kositrar Rudolf Fiering, h kateremu se še povrnemo. Zvonar Elija Somrak"*^ pa plačuje od 1613 dalje do 1622 obrtni davek v lastni hiši, v današnji Florijanski ulici št. 16. Hišni davek je znašal v novem biva- lišču 3 gld na leto, obrtni pa nekako 7 gld. Somrak najbrž ni ulival zvonov v tej hiši, marveč zelo verjetno v Albinovi zvonarni na sedanji Karlovški cesti št. 13, ki je 1612 prešla v roke lekarnarja Quintilija Ro- mana, potem ko je prenehal z delom zvonar Jožef Rotar. Toda več o tem pozneje. Somrak je zadnjič plačal obrtni davek za 1. 1622 v znesku 6 gld 40 kr, za 1. 1623 pa samo še hišni davek 3 gld. V d. k. 1624 je vpisan kot novi lastnik hiše v današnji Florijanski ulici, sedaj št. 16, padar in bri- vec Lenart Hanfling, Somraka pa ni več med ljubljanskimi davkoplačevalci. L. 1616 je imel zvonar Elija Somrak težko afero. Obdolžili so ga, da je zapeljal svojo deklo, ji obljubil zakon in imel z njo otroke. Obsojen je bil na »duhovno pokoro« in plačilo 100 renskih gld mestni blagajni. Zaprto deklo pa so izpustili iz zapora.""' V šenklavški krstni knjigi čitamo, da je bil 31. maja 1622 krščen Erazem, sin Elije Sumraka in Jere, 6. marca 1624 pa Caharija, sin istih dveh (Somrak). Kaj je bilo z Eli- jevimi nezakonskimi otroci, ni razvidno. Iz afere s kositrarjem Jakobom Mačkom (1606) in po prednjih podatkih moremo menda sklepati, da je bil Somrak dvakrat oženjen: prvič pred letom 1606, drugič pa po letu 1616. — Navedimo še končno, da je bil Somrak v letu 1619—1622 skrbnik de- dičev po piskaču Gregorju Koširju, ki so imeli hišo blizu Somrakove, danes št. 3 Ulice na grad.'"^ Hišni davek je v teh letih pla- čeval skrbnik Somrak, ki se pozneje ne imenuje več. Za 1. 1622 je v tej hiši plačal 30 gld obrtnega davka kositrar Gregor Elber, ki je naslednjega leta odšel v Celje."' Od Elije Somraka se je do prve svetovne vojne ohranila vrsta zvonov. Najstarejši znani njegov zvon je iz 1. 1602, eden izmed dveh, ki sta visela v malem zvoniku nad mestno svetovalnico v Ljubljani. Ta je po Koblarju imel napis: »Senatus & populus Labacensis sub Consule Andrea Chren Et Judice Johane Sonze me F. F. ano MDC 11.«"" O tem zvonu je zapisano v k. i. iz 1. 1603 (fol. 116), v rubriki »Izdatki za novo postavljeni stolp na rotovžu in za zvon«, da je tehtal 60 funtov in da je prejel zanj »zvonar Elija Somrak 20 gld, kotlar za bakreni gumb 6 gld, slikar za pozlatitev gumba 11 gld 4 kr, njegov vajenec pa 40 kr napitnine, zidar Abondio de Donin za svoj trud ter zaslužek kleparjev in te- sarjev^ skupaj 46 gld 10 kr, (svetnik) Ko- cijan Tomadec 41 gld za uporabljeno plo- čevino in železje ter vrvar Jakob Novak 13 1/2 kr za jermen za ta zvon na rotovžu«. Skupaj za novi stolp in zvonec 125 gld 7 Vs kr. Drugi zvon v tem stolpu je nekoč vabil mestne odbornike k posvetovanju in je nosil po Koblarju napis: »Ich Ruf die Heeren zum Rat, Gott will das man arm vnd reich Gerechickait thue. Elias S. G. M. Anno 1718«. Letnica je pač napačno pre- pisana, za sto let naprej. V k. i. iz 1. 1618 in 1619 ni zabeležen izdatek za zvon. Leta 1603 je ulil Somrak zvon kar na mestu v Gornjem gradu, o čemer poroča dnevnik škofa Hrena. Ulitje je srečno uspelo 4. okto- bra proti 10. uri zvečer. Zvon je tehtal 24 stolov ¦ in so dodali bronovini baje za več kot 20 gld zlata in srebra.''' Iz istega leta je z\'on v kapeli sv. krvi v Mozlju pri Kočevju."2 Iz 1. 1605 je zvon v Mač- kovcu blizu Št. Petra pri Novem mestu z napisom: Elias Sombrakh gos mich zv Lai- bach A. D. 1605."' Iz 1. 1610 je bil neki. zvon, prelit pri Samassi."* Po Lavtižarju"' je skoro gotovo Soinrakov tudi manjši zvon v podružnici sv. Lucije pri Begunjah na Gorenjskem iz 1. 1613, ki pa je brez zvonar- jevega imena. Iz 1. 1616 je zvon, narejen za šentjakobsko cerkev v Ljubljani, zvon v kapeli na Gradu v Škofji Loki in zvon v malih linah zvonika pri Sv. Križu nad Jesenicami. Na napisu je označen poleg pobožnih rekov kot livar »Elias Sombrahk Civis La: F: Ao 1616."«' Iz leta 1618 je manjši zvon v Bodeščah pri Ribnem,"^ iz 1. 1621 zvon v Kalu pri Košani (označba v napisu ELIAS SAMB FVDIT Ao DNI 1621), iz 1. 1623 v Stični z napisom (poleg izrekov in podob): ELIAS S(omrak) LAB(aci) F(udit) ANNO 1623.« Ta zvon bi torej bil ulit v Ljubljani. Iz istega 35 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO leta z enakim rekom (SANCTE DEVS FOR- TIS ET IMMORTALIS MISERERE NOBIS. ELIAS SOMB. E. LABACI. 1623) je večji zvon kapele sv. Mihaela v Samoboru na Hrvatskem.'" Enak rek in napis »ELS. S. F. Ao 1628« (Elias Somrak fudit anno 1628) ima 87 kg tehtajoči zvon v Podkraju v po- družnici isv. Duha na Gori (pr. 53, v. 59 cm).'2" Iz istega leta 1628 je bil mali zvon v Smledniku. Poleg podob in rekov je na- pis, da ga je blagoslovil prosluli škof To- maž Hren, ulil pa Elija Somrak: ELIAS SOMB. FVDIT ANNO DOMINI 1628.'2i Končno je še zvon iz 1. 1630, o katerem je pisal »Laibacher Dioecesanblatt« 1. 1880, str. 64. Dejstvo, da na nobenem zvonu po ]. 1623 ni poleg Somrakovega imena obe- ležena Ljubljana kot kraj litja, le potrjuje našo ugotovitev, da Elija Somrak ni več davkoplačevalec v Ljubljani. Morda je potlej delal kot potujoči livar. V Ljubljani ni več sledu o njem. Somrakovi zvonovi imajo še vsi krajšo širino kot višino (približno 6:7); so torej še nekoliko podolgovati. Napisi so v latinskih majuskulah z raznimi pobožnimi reki v la- tinščini. Nemščino je uporabljal samo prva leta — znamenje propadanja protestantizma in prodirajoče rekatolizacije. Njegovi zvo- novi so okrašeni z reliefi. Zanimivo je, da sta Somrak in pozneje tudi Mihael Remar uporabljala isto plaketo križanega Kristusa kot beneški zvonar Jacobus de Calderariis (1589—1611), ki je tudi zapustil zvonove v naših krajih.'22 j^q^ gj^Q videli pri Edlmanu, je Somrak vsaj v početku 17. stol. ulival tudi še topnave. Rudolf Fiering (Fuering, Fiiering 1613— 1620). Sicer se že' 1575'22 omenja neki Bo- štjan Fering (pisan tudi Ferg) »na Savi«, ki je kupil od Matevža Pečina za 300 renskih gld hišo Pavla Nusserja v Ljubljani. Ven- dar se mi zdi verjetno, da izhaja Rudolf F. od velikovških Fieringov, ki so ulivali med leti 1554 in 1585 zvonove v Velikovcu na Koroškem.'^* Šašelj zvonarjev Fieringov ne pozna.'25 O Rudolfu Fieringu (feyering) čitamo prvič v šenklavški poročni knjigi, da se je 14. januarja 1613 poročil z vdovo Elizabeto Maček. To je prav tisto leto, ko preneha Somrak plačevati obrtni davek na Rebri, Elizabeta je bila vdova po ko- sitrarju Jakobu Mačku, mestnem topni- čarju in orožarnarju od leta 1598 do 1605,'2* nato pa knežjem orožarnarju.'2'' Maček je med leti 1604 in 1606 stanoval na Žabjeku in tu plačeval kot kositrar 1 gld obrtnega davka. Umrl je 1. 1612.'2® Rudolf Fiering si je torej z ženitvijo z njegovo vdovo pridobil obrtno pravico, kar je bilo potrebno, ker je Somrak, kot smo videli, svojo obdržal. Fiering je prvič vpisan v davčno knjigo za leta 1613—1615 in sicer izrecno kot zvonar (»Ruedolf Fierman (sic!) Khlagengiesser«) in prvič plačal obrtni da- vek 3 gld 28. novembra 1614 (za leto nazaj), nato zopet 3 gld 26. marca 1615. Vpisan je pri hiši dedičev po babici Konciliji (Cant- zilia) na Rebri tik južno od današnje št. 11. (Hišo so porušili še pred 1. 1822'2''.) Za leta 1616—1618 je plačal po 3 gld letnega obrt- nega davka v prejšnji Somrakovi hiši na Rebri, isto tako tudi za leta 1619—1621 in sicer po 4 gld letno. Zadnji obrok 8 gld je plačal 20. decembra 1620. V prvem ohra- njenem urbarju za 1. 1620—1622 je vpisan pri tej hiši kot kositrar, plačujoč 8 kr letne najemnine (Zins). Sledi mu kot imetnik hiše kositrar Boštjan Maček. Kot zvonar je »Ruedolf Fiihring Glogengisser« plačeval po istem urbarju od prodajalne štev. 11 na Gornjem (to je Čevljarskem) mostu po gld na leto. Plačal pa je samo za leto 1620. Prodajalno je nato prevzel neki knjigotržec. V s. z. od 9. novembra 1615 (fol. 207) čitamo, da je kupil Ruedolf Fie- ring za 40 gld hišico od vrvarja Lamberta Kalužnika in jo popravil. Hiša je stala na grajskem griču. Za to hišo se je vnel spor s Konradom Peerom in Janezom Lauter- jem, ki jo je imel v zastavi. Odločeno je bilo, da ostane Perru, če plača vse dol- gove. Isto leto se je proti kositrarju Rudolfu Fieringu pritožil kositrar Boštjan Maček — prej ko ne njegov pastorek — ker ima v Ljubljani dve prodajalni. Fiering je ugo- varjal, da »sme imeti vsak mojster po eno delavnico in po eno prodajalno«.'"* V petek, 5. avgusta 1616, je dovolila Elizabeta Fie- ring, da se Boštjan Maček oprosti skrbni- štva po njenem prejšnjem možu Jakobu Mačku."' Z letom 1621 se izgubi za Fierin- gom vsaka sled v razpoložljivih virih. Boštjan Maček je plačeval od svoje obrti po 4 gld letno od leta 1616—1639 in sicer najprej pri hiši Wolka Gartnerja (sedaj Cankarjevo nabrežje 19 := Krojaška ul. 5), pozneje pa v Lantierijevi hiši (sedaj Kro- jaška ul. 6, last Ivana Mačka). Delavnico je verjetno imel nekje v bližnjem mestnem obzidju. Od 1640—1645 je vpisan Mačkov obrtni davek (4—6 gld) pri hiši na Rebri. Fieringovih zvonov, ki jih je nedvomno tudi ulival, ne poznata ne Šašelj ne Gnirs. Nikolaj Boset (1612—1644). M. S(lekovec) piše v beležki »K zgodovini zvonov na Kranjskem«, da ima podružnica sv. Ahca pri Turjaku v zvoniku dva stara zvonova. 36 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA »Manjši zvon je spodaj zelo pokvarjen, odbiti del je sedaj pritrjen z žeblji na jarmu. Zgoraj ima napis: ,Christus rex venit in pace, Deus homo factus est et ver- bum caro factuni est.« Na spodnjem robu pa se bere: »R. D. Balthaseri Burzeri pro- tonorij apostolici et loci parochi Nico- laus Boset me fecit anno (MDCXII re- fusam opus hoc tempore)«. Besede v okle- pajih so na odbitem delu, ki je pritrjen na jarmu.''2 Iz 1. 1629 je bil Bosetov 73 kg težki zvon v kraju Rubeši pri Kastvu v Istri. Spada še med podolgovate zvonove (pr. 45, v. 54 cm). »Bogato okrašen zvon izbornega liva ljubljanskega zvonarja Nikolaja Boseta. V obrobljenem traku, širokem 5.4 cm,, stoji na vratu napis: SANTE MICHAEL ORA PRO NOBIS 1629. Polje krasi na eni strani odtis velike medalje (8.5 cm) s skupino kri- žanja, bogato s podobami. Izvirnik je južno- nemško delo iz XVI. stoletja."2'' Nad medaljo je mojstrski znak kot majhna plaketa. V okrašenem okviru kaže zvon začetnici N. B. mojstrovega imena. Nasprotna stran polja kaže visok, s cvetličnimi viticami ozaljšan križ«. Iz leta 1632 je bil Bosetov zvon v Lipsnju pri Grahovem (t. 154 kg, pr. 61 cm, v. 74 cm). Ta je k sreči imel napis, ki izpri- čuje, da je Nikolaj Boset res bil v Ljub- ljani. Glasil se je: NICOLAVS * BOZET * ZU LAIBACH GOS MICH * ANNO * 1632. Plastika okrasja je enaka kot v Rubeši in drugod.'" Skoro enak mu je bil zvon v Se- lah pri Sumberku iz 1. 1636. L. 1642 je prejel zvonar (»Nicolao Wusetho Khlokhen giesser«) za uliti zvon v Šmartnem na Savi, ki je tehtal 154 funtov, 101 gld 20 kr. En funt se je računal po 30 kr.''* Dalje imamo zvon iz 1. 1644 v Deseniču v Hrvatskem Zagorju, ki je prej visel v kapeli sv. Jane, potem pa so ga premestili na tlo podzemne kapele župne cerkve. Nosil je napis: NICO- LAVS BOSET GOS MICH MDCXL11II."5 To je zadnji zvon, ki je bil pred časom še ohranjen in ga je ulil Nikolaj Boset sam. Po trditvi I. Šašlja"^ sta neki zvon ulila 1. 1654 Nikolaj in Jakob Boset. Adam Kokalj (Kokel, Kokhel, Khokl, Khokhel, 1641—1648). 18. novembra 1641 sta se poročila v Šenklavžu Adam Kokel in Doroteja Pissaniz. Priči: »dominus« Niko- laj Boseth in »dominus« Vid Stolzar."^ Verjetno je Kokalj nadaljeval Bozetovo delo, pri katerem se je morda izučil. Od Kokalja se omenjata v literaturi samo dva nekoč ohranjena zvonova. Prvi je bil iz 1. 1644 in je visel v župni cerkvi v Osil- nici (okraj Kočevje). Poleg posvetilnih be- sed v latinščini je imel napis: Adam Kokhel zu Laibach goss mich anno MDCXLIIII.'"'^ Iz 1. 1647 pa je večji zvon pri sv. Ahcu pri Turjaku, ki ima v napisu med drugim: »Im Namen gottes bin ichdurchdas Feuer geflo- ssen, Adam Kokhel hadt mich zu Laibach gossen Anno 1647«.'" Sašelj (ib.) navaja brez slehernih podrobnosti, da je v letih 1647—1648 lil neki Hanns Khokl. Morda je ta Hans, o katerem sicer ne vemo nič, le napačno čitani Adamus. Jakob Boset (1661—1663). Mali zvon na Kalu pri Št. Janžu na Dolenjskem je imel napis: Jakob Boset zu Laibach hat mich gegossen 1661.'*" Drugi znani Jakobov zvon je z Malenskega vrha pri Poljanah nad Škof jo Loko iz 1. 1663 (t. 225 kg, pr. 72, v. 75 cm). Ima posebnosti Bosetove izdelave in nosi kratico J B, kar pač pomeni Jakoba Boseta.'*' Kot je razvidno iz njegove moj- strske značke (med drugim prekrižane to- povske cevi), je lil tudi zvonove.'*^ Boseti so bili po letu 1658 tudi zvonarji v Celju. Tam je lil Nikolaj Urban Boset (tudi Bosethi), ki je delal tudi za Zagreb in se tam v zadnjem desetletju XVII. sto- letja celo nastanil.'*' To bo pač isti Nico- lavs Bozeth, ki je ulil zvon za cerkev v Ščitarjevem v zagrebški županiji in ki nosi Slika 5. Mojstrski grb Jakoba Boseta (reprod. iz Gnirs 1, 208) 37 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO V latinskih majuskulah napis: NICOLAVS BOZETH REFUDIT ME ANNO 1680. EGRE- GIVS PETRVS VAGICH I UD. CATHE- DRALIS ZAGRABIENSIS CURAVIT FU- DI.»« Neki J. N. Boseth je ulil 1. 1704 po en zvon za cerkev v Selih, drugi pa za Šmartinsko cerkev, obe v Tuhinjski do- lini.'« V Ljubljani je bil 5. julija 1688 v Šen- klavžu krščen Janez Jakob, zakonski sin Janeza Jakoba Busettija in njegove gospe Neže, 1. 1689 pa je zabeležen v k. p. med novimi meščani »Jakob Wuseth matrelist« pri sprejemnini 10 gld. Meščanov sin torej ni bil. David Polster (1664—1670) je morda ulil podolgovati mali zvon iz 1. 1664 v Podbrez- jah, ki nosi v napisu, da je bil ulit v Ljub- ljani,'**" prav tako le morda mali zvon v Dupljah iz 1. 1679.'*^ Zanesljivo njegov je srednji zvon na Trati pri Velesovem iz 1. 1668, težak 7 stolov. Med okraski je imel križ, sv. Mihaela s tehtnico in mečem, sv. Jurija z zmajem in napis: IM NAMEN GOTTES BIN ICH GEFLOSEN, DAVID POLSTER HAT MICH ZU LAIBACH ANNO 1668 GEGOSSEN. S. MICHAEL, S. JOHANES, S. MARGARITHA PITE VIR UNS.'**^ David Polster je prej deloval kot zvonar y Beljaku. Veliki zvon v Ferndorfu (okraj Paternion) na Koroškem iz 1. 1648 je njegovo delo. Legenda se glasi: Im Namen Gottes pin ich geflossen, Davad Polster in Villach goss mich. itd.'*' Za njim je deloval kot zvonar v Beljaku Krištof Polster (Pol- ser) ok. 1. 1670.'50 Arhivalno sem mogel o Polsterjeveni bi- vanju v Ljubljani dognati samo, da sta se 1. junija 1669 poročila v Šenklavžu David Polster in Neža. Za priči sta bila Gabrijel Eder (poznejši župan, veletržec in plemič) ter Marko Drnovšek. OPOMBE 1. Šašclj L, Doneski k zgodovini zvonarjev in zvonov po Kranjskem. Zgodovinski zbornik 1888—1908 (Kratiea Zg. Zb.); Lavtižar J., Zgodovina župnij in zvonovi v deka- niji Radolica. Ljubljana 1897 (Lavt. Rad.); Lavtižar J., Cerkve in zvonovi v dckaniji Kranj. Ljubljana 1901 (Lavt. Kranj); Sašelj L, Doneski k zgodovini zvonarjev in zvonov po Kranjskem. Carniola 111. 1912 (Carn.); Flis I., Umetnost v bogočastni službi. Ljubljana 1908; Štele France, Sodni okraj Kamnik. Ljubljana Kukuljevič Ivan, Zvonoljevarstvo u Zagrebu. Vienac 1880; — Slovnik umjetnikah jugosloven- . skih. Zagreb, 1858—1860; Tkalčič J. B. — Laszovvski, Mo- numenta liistorica libcrae regiae civitatis Zagrabiae metro- polis regni Dalmatiac, Croatiae et Slavoniae. Zagreb 1929 do 1949; Gnirs Anton, Alte und neue Kirchenglocken. I. Dunaj, 1917; II. Karlsbad, 1924. (Gnirs I, Gnirs II). — 2. Ljubljan- ski mestni sodni in sejni zapisniki iz 1521 — 1785 (Sz.); Ljubljanske mestne davčne knjige in urbarji iz 1600—1849 (D. k.); Ljubljanske mestne knjige o prejemkih in izdatkih iz 1581—1775 (K. p., K. i.); Mestni arhiv ljubljanski (regi- stratura, svežnji (MALj); Matične knjige šenklavške, šentpe- trske in šentjakobske župnije v Ljubljani; Oporoke iz ljub- ljanskega sodnega arhiva v ODAS. — 3. Tkalčič, Monu- menta Zagrabiae, VI, 308. — 4. Ib. VI, 427; IX, 349. — 5. Ib. X, 53. — 6. Ib. II, LX. — 7. Monumenta Vil, 200; VIII, 42, 44; X, 182, 275. - S. Ib. VII, 495, 496; Vlll, 145, 150, 159, 201. — 9. I. Sašelj, Zg. Zb., 79. — 10. Carn., 224; Zg. Zb., 504. — //. Gnirs, II, 23. — 12. Časovne označbe upoštevajo samo letnice, ki so jih imeli nekoč ohranjeni in zabeleženi zvonovi. To velja tudi za naslednje zvonarje. — 17. Gnirs, II, str. 27. — u. Ib. I, 117. — 15. Gnirs, I. 211, 88, 180—182. — 16. Gnirs, I, 26. — 1?. Ib. 87. — 1«. Gnirs, I, 185. — 19. Zg. zb. 1889, 6. — 20. Gnirs, I, 73, 180, 216. — 21. I. Kukuljevič — Sankcinski, Nadpisi sredovječni i novovjeki na crkvah, javnih i privatnih zgradah itd. U Hrvatsko} i Slavoniji. Zagreb 1891, 169. — 22. Gnirs, I, 24. — 23. Lavt. Kranj, 239. — 24. Lavt. Rad., 58-69. — 25. S. z. 1537, 2. Zunanji svetniki so se delili na dve polovici po 12 vsaka, ki sta se izmenično smeli udeleževati vsake druge seje, medtem ko so imeli notranji svetniki (12-niki) dostop do vseh sej. — 26. Prvotno Zoreč. — 27. Brez pri- volitve žene se hiša ne bi mogla prepisati (aufschlagen). — 28. Mestni sodnik od 25. julija 1535 do 25. julija 1538. — 29. Tako je pisan priimek v s. z. 1537. — JO. Zupan 7. jul. 1536 do 6. juh 1537 in U. juL 1539 do 9. jul, 1540. — 31. Se 10. jul. 1605 je bil neki M. Matija Zingiesser poročna priča v Šenklavžu. — 32. Stanglova hiša, danes Stari trg 10. — 33. Med oporokami iz sodnega arhiva, sedaj v MALj. — 34. Za lokalizacijo poleg navedbe v testamentu »med hi- šama rajnkih Gregorja Stangla in Volbenka Mara< ter obeležbe Stanglove hiše v s. z. 1544, 33: >med M. L. Sehnei- derjem na eni ter rajn. mojstrom Blažem Zingiesserjem na drugi strani — še s. z. 1524, 93: Mestni svet sklene pri- spevati kopališčniku Volbenku Mavru za njegovo gradnjo na Starem trgu 8 ogrskih goldinarjev. Mayr je pač ista . oseba kot Mar. Postavil je kopališče na današnjem Starem trgu št. 5. — 35. SZ 1545, 157: Vrsaeh. den laden. Zeug vnd was gossen«. — 36. S. z. 1547, 146. — 77. S. z. 18. jan. 1549, 86 in 22. febr., 113. — 38. Zg. zb., 95. — 39. Ib. -- 40. Ib. 458. Transkripcija je pač modernizirana. — 41. Zg. zb., 95. — 42. Ib. 95. — 47. Lavt. Kranj, 255. — 44. V neposredno bližino Ljubljane (na Ig do Dragomlja in Mengša) so Turki zopet prišli 9. julija 1528, nato v marcu 1546 do 4 milje od Ljubljane, v jeseni 1584 pa so zadnjič dospeli do ljubljanskih mestnih vrat. — 45. A. Koblar, Stolp ljubljanskega gradu (IMK 1893, 77) in Fr. Pod- krajšek. Zvonovi na Ljubljanskem gradu (Carniola, 1917, 258). — 46. ZUZ 1921, 83. — 47. Lavt. Rad., 33. — 48. V. Steska, Kranjski zvonarji na Hrvatskem. Carniola 1918, 105 po Službenem vjesniku nadbiskupije zagrebačke št. 5 z dne 28. avg. 1917. — 49. Zg. zb. 1889, 95. — 50. »Puch- sengiesseri ne pomeni puškarja, kot misli Sašelj (Zg. zb., 459 I) marveč livarja topov. — 51. August Dimitz, Geschicht- liches aus dem landesgerichtlichen Archive in Laibach. MHVK 1836, str. 3. — 52. »damit er den der landts vnd Statt obrikhait Zu Ern fliegen lassec. — 53. V Stritarjevi ulici pred mostom. — 54. Danes Stari trg 8. — 55. S. z. petek 15. julija 1552, fol. 158. — 56. Monumenta XII, 258. — 57. Ib. 367, 447. — 58. LMS 1895, 135. — 59, Monumenta XIII, 248. — 60. Ib. 252. — 61. Monumenta XIII, 252—253. — 62. Ib. — 63. Ib. 275. — 64. Ib. 275. — 65. Ib. 277. — 66. Ib. 284. — 67. Monumenta XIII, 284. — 68. Ib. — 69. Ib. 287. — 70. Ib. 323. — 71. Ib; 290. — 72. Ib. 294. — 73. Ib. 295. — 74. Ib. 301. — 75. I. Vrhovec, Zgodovina Novega mesta, str. 21. — 76. »Slovenec« 1897, št. 247. — 77. S. z., 135. — 78. Feliks Tolhopf je bil mestni sodnik od 25. julija 1554 do 25. julija 1555 in od 25. julija 1571 do 25. julija 1573, višji rudarski sodnik pa od 13. oktobra 1575 do svoje smrti (1579). — 79. Protestantska mrliška knjiga v ODAS: >1579 Den 31. (jan.) hab Ich Spindler bey S. Peter ain Liehpredig gethan der Alten Zeugwardtin Margaredten Lienhardt gies- sers Zeugvvardts seligen Muetter welche bey hundert Jorn Alt worden.. — SO. S. z. 1548, 8. — 81. S. z. 1570, 65, 75, 93. — 82. S. z. 1575, 92, 124. — S3. Protestantska obhajilna in mrliška knjiga v ODAS. Edlman je bil verjetno državni orožarnar, ker so bili mestni orožarnarji po rubrikah »Pueh- senmeister< v mestnih knjigah o izdatkih, začenši z I. 1581 tile: Ahac Formacher (1581), Lampret Khurtzeneckher (1582 do 1587). Od leta 1588—1592 pa je rubrika prazna; sledi Mert Pierling (1593—1595), ključavničar, doma iz Rotten Pueeha (k. i. in s. z. 1587, 20 ter 1594, 114). — 84. Janez Sonce je bil župan od 11. julija 1610 in od 5. julija 1512 do avgusta 1513. — 85. K. i. 1503, 27. — S6. S. z. 1593, 2. — 87. Ib. 50, 31. — 8S. Ib. 58. — 89. Zg. zb. 1890, 126 in 502 38 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA ter Carniola 1912, 225. — 90. Tomaž Erdody, sin Petra Erdo- dyja (ban 1557—1367) je bil dvakrat hrvatsko-dalmatinski- slavonski ban, prvič 1584—1595, drugič 1608—1614. V s. z. 1601, fol. 38 se piše ^Peter« (kar bo pač napaka) lErdeudi Graue anf Eeberau vnd Masleutz (pač Moslavina), v s. z. 1602, fol. 255 pa »Thomas Erdeudi, Graf Zu Eberau vnnd Monoslo«. — 9t. S. z. 1600, fol. 7; s. z. 1606, 109, 122. — 92. S. z. 1601, fol. 68—69. — 93. S. z. 1601, fol. 85—86. — 94. S. z. 1606, 109—110, 122—123. — 95. S. z. 1606, 130—131. — 96. Endt Vndt Gependt. — 97. Senklavška poročna knjiga. 98. S. z. 1601, 148. — 99. S. z. 1612, 47. — 100. K. p. lOuj, fol. 77. — 101. S. z. 1608, fol. 68. — 102. S. z. 1608, fol. 143. — 103. Rupert Mordax je bil protestantski učitelj t Ljub- ljani (Dimitz, Gesch. Krains, VII, str. 321). Imel je »dese- temu vinarju podvrženo hišo« na Rebri, danes št. 5, ki jo je podedovala njegova žena Maruša. — 104. S. z. 1608, 155, 165. 105. S. z. 1612, fol. 29. — 106. Pisan v d. k. zelo različno, n. pr. >Samrakh Khlakhengieser«, Somrakh, Sambrockh itd. — 107. S. z. ponedeljek 7. novembra in petek 18. novembra 1616. — 108. Dobrih sto let pozneje je bila ta hiša last kamnoseka Luke Misleja, nato pa njegovega zeta, znameni- tega kiparja Francesca Robbe. — 109. D. k. 1623: »Hat sich auf Cily begeben hat nichts bezalt«. — 110. A. K. Zvonova na ljubljanski mestni svetovalnici. IMK 1893, 208. — 111. Zg. zb. 1890, 127. — 112. Carniola 1912, 225. — 1(3. Zg. zb., 126. — 114. Ib. — 115. Lavt. Rad., 30. — 116. Ib. 143 in Zg. zb., 126. — 117. Lavt. Rad., 70 in Gnirs L, 22, 60. — 118. Gnirs L, 87. — 119. I. Kukuljevič, Nadpisi str. 226. — 120. Gnirs II., 46. — 121. Lavt. Kranj, 197. — 122. Gnirs L, 20. — 123. S. z. 1575, 58. — 124. Gnirs II., 79—80. — 125. Car- niola 1912, 231. — 126. Imel je letne plače 12 gld. 1606-1610 je bilo mesto mestnega topničarja in orožarja nezasedeno. Sledi 1610—30 pek in krčmar na Žabjeku Andrej Khapusch (Khopusch), 1651—1635 pivovarnar Mihael Kregl (Kriegl), od 1636 pa Jurij Hren. Podatki po k. i. — 12?. S. z. 1609, 21. — 128. S. z. 1612, 94. — 129. D. K. in Fabjančič, knjiga hiš I. — 130. S. z. torek 19. julija 1616, fol., 168. — 131. S. z. petek 5. avgusta 1616, fol. 189. — 132. IMK 1894, 214. — 152 a. Isti okras ima zvon graškega livarja Tomaža Auerja v podružnici sv. Pankracija nad Lembergom (Sladka gora pri Poljčanah) na Štajerskem. Tudi podobnost zvonove oblike kaže na zveze med ljubljansko delavnico Nikolaja Boseta in graškim bronolivarjem (op. Gnirsova). — 133. Gnirs II, 56—7. — 134. F. Stele, Umetnostno-zgodovinski izpiski iz arhiva cerkve sv. Petra v Ljubljani, 6. iz »Urbarium filialis ecclesiae S. Martini episcopi apud Saum«, Carniola 1914, str. 44. — 135. I. Kukuljevič, Nadpisi, str. 33. — 136. Zg. zb. 1899, 127. — 13?. V Ljubljani je 1601 (s. z. f. 88) imel hišo na Starem trgu neki Mihael Khokhel z ženo Elizabeto, 10. fe- bruarja 1650 pa se je v Šenklavžu poročil Štefan Kokel z Marjeto Polanko. — 13S. Zg. zb. 1891, 266. — 139. Ib. 1890, 127; M. S(lekovec) IMK 1894, 214. — 140. Zg. zb. 1891, 266 — 141. Gnirs, I, 205. — 142. Gnirs, IL, 66. — 143. J. Barle, Povijest župa i crkava zagrebačkih. I. sv. Marka, str. 51; I. Kukuljevič, Zvonoljevarstvo u Zagrebu. Vienac 1880, 111. — 144. Kukuljevič, Nadpisi, str. 269. — 145. F. Stele, Sodni okraj Kamnik, str. 215, 220. — 146. Lavt. Kranj, 131. — 147. Ib. 54. — 148. Ib. 303. — 149. Gnirs, II, 88. — 150. Ib..