ZLATO OG, PLANINSKA PRAVLJICA . SPISAL R. BAUMBACH. Z DOVOLJENJEM PISATELJEVIM IN ZALOŽNIKOVI M PRELOŽI L ANTON FUNTEK. ~ V LJUBLJANI . NATISNILA IN ZALOŽILA IG . v. KLEINMAYR & BAMBERG 1886 . OPOMBE. Pisatelj predstoječega dela, Rudolf Baumbach, napisa l je na tern mestu nekoliko opomb, katere so v prvi vrst i namenjene nemškemu čitateljstvu, katere pa v slovenske m «Zlatorogu» lahko izpuščam z mirno vestjo . Pravljica o Zlatorogu, kateri je nemški pesnik dal prekrasno, vse skozi umeteljno dovršeno obliko, itak še živi po górenjesoški dolini, in bajna bitja, kakor so Rojenice, Catež , Skrat pozná tudi priprosti Slovenec . Ravno takó pravljice o Petru Klepci, kralji Matjaži, lepi Vidi, katerih se omenja v «Zlatorogu» . Menj znana pa utegnejo biti nekatera rastlinska imena , katera mi je blagovolil poslati velečestiti gospod profeso r Fr . Erjavec, da jih porabim v svojem prevodu . Po njegovem nasvetu rabil sem za nemško .1-0111rih-chen slovensko «murko>, ; za Crocusb1fithe «mrázovo sestrico, ; za Rhododendron ali Alpeni-ose « sleč ; za Gemswurz « obstret >, ; z a Alraunwurael «tolsti koren>, (blenovina, drstlivka) ; z a .Zllannsschild « okl6p ; za 217annsstreu « stóglav ; za Ranzmkel «slanovrat>> in za AlpenreĎe «srobotino». Da moj prevod na mnogih mestih ne izraža popolnem divne lepote izvirnikoN;e to mi je dobro znano ; al i trudil sem se po svoji mo6iy da slovenskemu čitateljstv u podam vsaj primeroma dober prevod. Dolžnost mi je na tem mestu izreči svojo srčno zahvalo gospodu profesorj u Fr. Erjavcu, kakor tudi gospodu profesorju Fr . Levcu , kateri poslednji mi je z mnogimi nasveti lajšal moje prevajanje Anton Funtek . ZLATOROG. Poztlrávljen mi srčnó, Triglav čestiti ! Tri glave rlvigrrš drzno do nebd Kot bog, čeb(;'r ime' ti je nos/1i, In vsaka nosi krono od snacf. Molčé ozjr~ki zró me 7, led zaviti, Katlirr na tebi mi srce' krd; Itdlija pod mdnrj v sohičnem sviti Pozrlrrrvlja me in sinji val nzolj& V prodólilz žije ti pravjíca siva, Tako' otóžno in tahá jmbó, Kot bi tožila deva ljzrbeznjiva . In glásov njnih 7,zdihanje bridko' Iz pesni znoje rnéhko naj odziva, Moj spev spomin preteklih rhzij naj bo ! 3 07)&7 meglo' je krog belih kro n ..zVoč tNnna na Triglavu (0;4 ; Sedaj pa nevo'tjna zaplišča svoj Iron. Ivi zvezde trepečejo v zori. Ognjeno čez robe sivda skal DviN'e se solnca žar svetál ; V njem mona noč umreti. iVa tisoč kosmičez, megle'ni ov/j ,Lehkdtno deli se in vlažn o Ili kakor preplašen go/obji rbj Beži pred ajdo sovražno : Tako' meglice se spli,s'čajo v beg In zlálo Triglavu zablisne sneg 1Íiřz timenu kralje'vem . 5 OZ91,32 'Wep3ts5telts3tenft.1t Yt , Vt55, teesibeepTCO'Ced3tclit.1t,25t.,5tVtO n Rosó otre'sne bor rav(i n lis'djne svoje brade; Iz nežnih sanj pa cvet rosa n Vzbudi se trobe'ntice mlade. Predrzni svedrec po/jUbja srčnd Dekle'tce pripr ia vender /jubo' dsto, fine' je njeno murka . In vitez sleč 1jubdk in mlad Sepe'če z n'zlado'stno očnico ; Opravjena rude?e kot v sam skrlat Po/jubl./a jej nežno glavico . Iz dalje zré ga drag o/jub : Pač rad laskdl bi z onim vkup , A čast mu brani bliže . In vse, kar peroti imd in noge, Priče'nja veselo gibcinje ! Od rosnih pere'sec metdlji hite Navzgori, do luči jutranje. kdmenu greje se pisani gad : Tako' on solnči se vsegdar rad; Nad njim brenčO'o hrošči. 6 0''W'W-.5t,bW9%6talOt9st.9t,U,, t,,5t2T6.5t,lt ,.511tolt,5%.5t,noetc)t In sredi gozda droben spe'v V nebo' pail/a ze'ba, In i njim potóka šumljd odmév, Kot daljno petje z neba . Gozddr zele'ni, Metal vmes, Pa kljuje, trka v smolni les In glasno takt nabija. A ve'verka deblu, glej ! Drevi se gibko, spretno; Z njo skače polh od vej do vej Prav gibčno in okre'tno . Po svoje žvižga mis' glasnd, Možička, snaží si brado' In rije po kore'nih . A gori, kjer dviga pečevje se v zrak , Kjer stena nobena ne znd se , Tam 7. je police smardgdne se trak , Tvn jdderna koza se pase. Tako' prirodo je sén nocoj Okr'éNal in po njej pokoj Kraljuje v jutru zornem . 7 ov%zt 5t5vtec,6z.5vtewto,itft.vtovt ngtee25% Tam gori v araku, kaj plava pros/d Dol v vedno ožjem krogi :' Oh divji ropar, oh jastreb je tó, Zdaj skrijte se ptiči ubogi ! Lisjdk j>o hosti se plazi zvit, PrihaIjen na dre'vu Mi bislrovid, Z njim volk preži na žrtve . In kvišku se drzno vzpénja unož Med sivimi skalární, Ou nosi v desni oster nož, On no'si puško na rdmi. Kdor more, zdaj běží na varen kraj Končdn je mir, v gorah sedaj Prične se juto klanje! 4t, 8 Sred jeldvja, koder snah zeleni Bujno raste ob skalizh razsutih, Iijer vije se korenine črn e In lej'ena sočnato g r;n čje Cvrsto klije med omejem modrim , Tam lehkotno stopa čvrst mladénič Puška svetla na njegovi vami, Ostrobrušen nož, jelénorožen , Svetli krivec na klobuku lovskem, To vse priča ti na p-vi pÚgIed, Da mladenič lovec je po stanu . Glej, hako po skalah in po '> rušĎi Sivelo stopa, smelo in pa krepko ! Pač reže' mu draste pred nogami, On pa skače ččznje v drznih skokih In držéč se šibkega latro'vja 9 Vits,t6gtg OOtbWO gtst4t.5tYWO9t.gt6t .gt. .5tt.5, t1trItOteCs Ob pečinah spušča se nizdoli. Kamen mu ne gane pod nogdmi, Veja skrita, trhla mu ne pokne, Listje velo, suho ne šumí mu. Po goro'vji pač tako divjad le Vzpenja se in oni, ki jo vara, Lovec smeli in lokdva koza. Tam, kjer z brado dolgo in ligdjn o Zreš poslednje smreke-vedrenice, Kjer veje'vje krivo, zamotán o Brezi lubja vije se po Tu podobno kačam, tam rogdvju ; Tam, kjer bukve in srneréke silne Vanič jo se kljúkastim pritlíkam , Koje, v rebra skdlnata zarite, Plazovi, vihram vpírajo krepko se , Tam, kjer prdsto se razglM odpira Wa pogorja silnega vrhove , Glej, tam zdajci postojí mlade'nič. Da poskusa veter, dvigne roko, Gleda v solnce in potem na slč*me, Zré na robe, potlej na police na temne sence, koje riše o Otaltft.5'e9lZeMteltaseaetneCsbt,cC4O,.3t,ftit 5t.5''Celt.0t. 2itecnYtOt 6t525 h Rúševje na steno kamenito . Cudne lovcu pač očí so : Mile Kot otroku, bistre kot sokolu ! Zdaj pa sede tj('1 na panj podrti In na svetli puški od zaklo"p a Ruto pestro, svileno odvije, In orodje vse za lov pregleda, In pregle'da tudi čevlje težke, Polk/ nagne čutarico polno , In okrčpčan po požírku čvrstem Pleza smelo dalje skalóvji. Strme skale so in vedno strmlje, Ozka steza je in vedno ožja. Steza? Kje pač steza tu poznd se Dalje! triko lovčevo je (Oslo, Srčnost, ogenj, to sta mu vodnika , Lelino, svestno vzpenja se mladénič. Zdaj dospeje do police ozke , Stena spredaj, zadaj zrak je sinji, Pod nogdini pa brezdanje žrelo, Zdaj čez širno se zijat požene, Zdaj predrzno vzpenja se po žlebu, e(ce,bl .5%.55%6e,Yteco%65t Ozkem, struleni, dimniku podobnem , Segue kvišku naposled z desnico , Zgrabi trde kdmeae ostrine , Drzen skok, in glej! na rob dospel je ! Toda kaj zré taká c7sl~j~el :~ Mari to je morje kmen/to , Koje onstran je uzre'ti me'nil ? Xi! Polo* se pred njim razrinjrr Brstno, s tisoč cveti posejdnq . Xi še lovec vitle/ vrtov tacih ! Kar po lokah prisojnih rebrih Vzgaja Tritelav plemenitih cvetov , Kar jih klije v snegu in ob virih, Vvi so hi na solnčnem vrtu zbrani: Hodri zvončki, pisane ustndče , Hale rundni, beli slanovrati, Sleč rude?i in obstret Ponjiva, Modri sto'gkzv in skrlatni svedrec , V/nes očnice zve'zdica srebrna . A.jer dvigúje se iz trave skala , Brž pretkdva jo srobb/ z ovojem, Brž na glavo &Vie() dajd jej 12 CJLJLJl.%5''we,,5tm cmISvÚtJI_JttJl_Jl..,5''5%.JL°JL>J~Jl4yJl.bl52JLJlSJVyC S Kreč, ok/bp in klinčnica diše2a . .Ilrošči, pestri kakor božji stolec, Jasni, kakor živi dragi kamni, Po pere'scill laz jo počasi In met1iji vmes rudéčeóki, Ki hid jim je solnčnem bop' , Iz cvetličjn srkajo slaščice . Zivo lovcu zaiskr/ oko' se, Zivo skloni se do zemlje cvetne , Da utrgal za klobúk bi šopek . Cuj kar spodaj zašumí v p'n1d7 ji In počasi izmed slečnill gri/tov Stopa divjih koz brezskrbna to/p a Ye sluté'č, da je nevarnost blizu . So li sanje? A 1lorda Skrat hudobni Lovra koče mladega slepiti ? So li koze res, ki tu pasti se ? Kakor poden sneg, tako' so bele In vodníku njih neskrbni tolpi Glavo zlata krasita rogdva . Za planinsko vrbo pokleknil >ši Urno dvikne svojo puško lover. I3 5C91t .25't, gteltee9.1t0 .10,g)COUteltVWtft.3t,lWa .5'esnVtOC00O5''Mt.5t Kakor kip, iz mramorja izklésan , Kozel dviga se od skale višnje, V zgodnjem soInci pa ion' prekrasno Dika zlata na njego'vi glavi. Dvakrat dviccev pogúbno, Vne lovec Dvakrat roka mu drhti'č omahne ! Kakor dečku, ki pomeri prvič S puško svojo na dirjr~rl brezskrbno, Taka tmť'ř se dela pred očmí mu. Zdaj pa aru ič še pome'ri dobro mu ne gane. , okcf, ni roka Ali slu.sW! Glas vrši od skale , Glas, kot vzkriknil sokol bi obstre?jen : «Beii čeda, veiny' Zlatorog se!, > Mahom gosta neprozo'rna megla Glavo lovcu mlademu ovije ; Puško roka izpusti drhti'č mu , S tal se dvigne plašen in ostipel, Nem okle'ne palice se gdrsk e In odkrije se in tiho moli . . .Le'hno zgúblja se ovij megléni, Zopet laka se leskeče v solnci, 1 4 >5telt5 .5%VtoIC,5ts?It5ts2ltsbVtSteStW 0č25%nn~bte'c.5`' ,5 St5`~~Y~5t:5tet.,n Zopet pestri Tešejo rnetúlji Krog cvetličnih živobójr-zih čašic , Ali belili koz, le téh nikjer ni ! S plašnim okori gleda na okálž Mladi lovec, ďovov na tihem , Križa se, ob ramo vrže puško In pripravlja s strahom na odhod se. Ali slušaj ! Z nova sérii od skale Kliče milo oni glas skrivnóstni : «Dobro došel tlí na vrtu našem , «Lovec drzni, iz doline trentske ! « Koz, jerebov in srna in zajcev Hrani mnogo tebi (rhriz naša — « Oj le lovi, streljaj jih veselo ! « Brez skrb/ se krčpěa j pri studencih ! « Ali zvesto slušaj to jedíno, «Lovec drzni, iz doline trentske : «Pústi čelo, pústi Zlatordg a , « Ce drago ti je življenje n1lado ! « Sila čudi se besedam lovec, Kliče v stene potlej s/zalovíte, Kliče srčno s čistim, bodrim glasom : 15 &.95tte'&Cs.ft.5%ftla.,sft5''Vrelt5et.nMeMneed%_5%.Vto5tetanft't Zvesto slušal bom besede tvoje, SkrIlno čeli prizanašal aloji, «Toda kdo si, gospa nevidna . «Xi varúeš Vrtič ta zel/ni «In koza v njem tolpo čudovito ? . Pazno kakor srna ob porobji Prisluškuje lovec, a brez vspeha . Skalne stene dvigi,ajo molče' se In jedinc víra žuborenje Bije v čistih glasih na uho' mu . Pri studenci lovec zdaj poklekne. Pije čisto vodo kar s ýer/šča , Zvije šopek iz srebrnih zvezdic , Modrih std;lav in rudečih klinčkov, Vtakne šopek si za pokrivalo, bi v spomin si kraj ta utisnivši Gre nizdoli. Tam pri skalnih robih V straw zavre in za njimi zgine . Zdaj z nova v grmičih zablisne , Zlatorogi beli kozel z nova Koze svoje vodi na planico . 6 5b''celte9_5Wč95tolt.,ft,25'ean.oW.5%5'Watft,5"We % V dalji pokue strel; grméč ogMsi Tisoč skal se mu v odgo'vor gnjeven , Toda mirno pasejo se koze, Mirno tudi kozel zlatorógi. Saj vedo' pač, da mogočna bi/ja Skrbno vrt svoj čuvajo zeleni, Skrbno tudi belo čedo svojo ! 17 Komni je nocoj vesel večer ! Prišel je namreč iz &line trentske K pastirjem 7, gosti č7,rst planinski lovec In s saboj koz/a je kot plen prinesel. Na močni kljuki zdaj visí živá!, V kotliči pa bakrenem, začrnelem, plamen liže ga z jezikom žarnim , Sumi, kip/ in kuha se drobo'vje. 1l olčé cestu ji, glej! sede' z, okrožji željno ustne ližejo bradáte. Pondsno lovcu bliskajo očí se, Saj ustrelil danes je še drugo zv6-, Ki 7, sebi strinja volčjo lákomnost, Lisičjo zvitost, di7je mačke gibčnost ! Brez glasa je, na skok pripravljena 18 V `IL.U \JL.~'JLJ ee\:Jt:/`lvCJIJ m L9JLGl.Jl4 wowL.~Jt;.J cnJtaLeot gLJtJ oL.L t,Jt Prežala z vej, zakrí/a skoro v lis/ji, Očí pa so gorele kot oglje In ravno médnje lovec s spretno rok o Poslal je vročo kroglo jej zl možgane In krz>avéč je padel ris na zemljo. « Pač to je strel bil nlojstersk, moram reči ! « Takó pred leti tridesetimi Samo' še jaz sem streljal, drag/ Miliče ! A zdaj sem star, diz jýčini v posmell ! ,Pred mano pase koza brez skrbi se, «Hožíčka zajec smelo mi pred nosom , Z9šjk lagd/no šeta pred menoj. « Samó še drozgom selil ne7val'en tedaj Ín tolstim polhom, ki /ludič jih lase. . Tako' zelí star možr in dreza v ogenj In meče v kóte.l brinovíce zrele. Sicčr pri kúhi gospodinji Spela, Noc.ój pa mirno tt'zm na klo'pici Poslúša, kaj 9rzožkiijmen o se . Opravek njen prevzel je stari 'aka, .A'2 gori o7~Ce pase na plan/nail . Izprosil si je halo ko/ jubav, 19 2 x, ec,nmotee,newt6t5t.1tengt5(Y%_5(td'e,,stm.,5t.bo''wc.5tA t, Meni'č, da nema bozji svet nik(iArar, Ki , bolje hi divjáčino naprav1jal. Gléj bass' je segel z vilicami v kotel, Nasadil kos, razrezal brž ga z nožem , Pokusil, in z glavo' kimaje da : «Bo ie! Pričnite! Bog vam blag oslo'vi!> , Tega pastirjem treba ni vele'ti Posebej še ; vsak delež vzame svoj Pa je' po dolgem času spet slaščico. A stari Jaka stopi k svoji skrinji In stika v njej, naposled se vrne. .Napolnjen vrč z dišečim brinovcem Prini'se k ognju, tiho se smeja. Razdávčen starec ni, da baš dejal bi, Samo' zarad divjačine je tak, A jutri bo kesa/ goto'vo se ! Od ust do ust gre' vrč, vsakdo' pohvali Pijačo, bolj njega, ki jo dal je. «Pos/úšaj /i,>) /ako' spe/ reče starec, «Poslii.s'aj dobro me, ti lovec trentski, , ,Kar ti svehijem . Glej, pred solnčnim vzhodom V dolino greva midva, jaz in Spela. « In z nama pojde tudi sedem druzih, 20 ot9.5t.n3st.5t,A,%tee,stosteccffow g č05%,5,5 cc& « Ker jutri bo, to veš pač, opasdo , «In tukaj naša Spela rada pleše . «1Va-praznik -ta pridere skupaj mladež «lz vsake vtisi, sle'herne planin e «In vs('t &a)/ se v hišo gospodinje naše. «Bogata pač je matt. Katra res! «Pri soškem mostu ti ima gosh/no , «Pol./a dovolj, a krav nad sto gotovo ! « Povabila nas je za jutri vččer «Na ples in jed. C'e greš, ne bo ti žal. « 7voj tolsti kozel bo jej baš na roko , « In če zagleda risov meh celd, «Rudeče krzno, črnolisasto , «Potent, to rečem, boš vesel plačila. « Le pojdi, lovec Res ne boš kesal se. . Prikima lovec in velí : «Pojdčm . « Gostilno poznam na soškem bregu, « Ker stara Bar ba, kvja gospodinji « Ondi, je bila moja krstna klena . « V poprejšnjih letih bil sem često tam, «A potlej šel sent služit na Koroško « In od tedaj še nisem videl Ba;be . «Pa vender ni mi v tem umrla že :'>> 21 OC.,5tae5tot?5''OWM%5It.5c9Mot.ft,tot,5t 6teeet25t Odkima stari jaka mu reko'č : « O tej je dobro, to boi jutri videl. «iVa lastne óči. Zdaj dovoIj o km, «Kar vkup gremb., Potem pa se reii: « In tudi nekaj druzega boš videl, «Pa ne le starih bab! Prqo'vor pravi: «Star človek, star denar in staro pravo « To vredno je čislanja . Nu, jaz //minim, « Da mlado časih tudi bal slabo. - «Domo'v je plavolasa priča «Pri.s'lťi krc'mdrki spet iz samostana «In jej pomaga zdaj pri gospodinjstvu . «To ti igrača je kot iz sladkorja, «In pa — to deje starec zdaj oprezno, «Ker jezno bliska se okó planink i « In krčevito stiska rožni ustni «In pa, da nema Ms tako' rum énih , ' Gotdvo bila bi rlekl~ najlepša « Izmed deklet, taki pa je le -- druga.,> To rekši starce zvito nameiikne Rujavolasi Speli in okó se Pove' si samolfiibnemu dekletu . « Cuj Spela, jame start. jaka spet, «Sieer ti gredo usta kakor malin, 22 e'e9l''Ot.2%.enn-b''talt%5t5tec(Ot,5t.5''e95teeat.ft.lot25t-5t,%5Vt Nocoj pa sloniš brez glasú pri ognji. « Zapoj nam kaj, da čul te vender gost bo ! « Zapoj pravljico nam o lepi Vidi, «Ki šla z zamorcem je čez plan morjd « H kraljici španjski. --Glej, ti poješ pesmij ,Dovolj! Zapoj o Marku kraljeviči, « O Petru Klepci in o kralj 11/lat/aii, «Kateri daleč tam na Ogerske m Za mizo spi v duplini. -Urno Spela ! S početka brani se planinka lepa , Kot sploh dekle'ta, a ko tuji love c PiVazno prosi jo, tedaj privoli. V.sizotivši vrže si rujdvi kiti, S katerih 'raki se z.,Ardla je, .A7-azdj, in ž njenih ust živo'rude'čih Glasi srebrno se, kot kos bi pel: Pri šumnem polo/kit Anka stoji, PredrznO Janez se spenja s čeri ; .A'Ta rand nosi kozla z višdv, Klobúk vihti jej v srčen pozdrav, Klobük s planinskim cvetjem . 23 e5te&5t.ocecec,5tst—mtet, Smejoč podu mu Anka roko' : oPokaii, kaj si prinesel s sebo' ? « O sleče samo' in sve'drdev cvet « In same očnice in samo obstrét «In nič tr4Yldvskih rožic ? » Odkima Janez in de' tako' : Gorje' mu, kdor trga rožo to" ! • Zlatorogove krví «Pogdija rastlina skrivnóstna ti, « Rudeči cvet triglovski. «In kdor ugle'da kozla kdaj, « Obrne se in gre' nazor. » Vzhite'ti po'gled ne sme' noNn «V čardbni vroč belih ž2'n, «Ki Zlatorog ga čuva. «In kdor le kozla obstreli, «Zivjeje on takoj zgubi. — « Oj Anka, moj srčni žar, «Zahte'vaj vse, nikar, oTrigldvske rože nikdar! 2 4 ~~c~5''-ece5t6to-ftU5''ca~cí~a o ecí~ ~c,~~oec,n 0 ee,,st Krog usten Anka prikdže se jok : « O pojdi mi ti in Zlatorog ! <, Kdor fan/ je čvrst, krepák in tvrd, «Kai' déne žen mu belih srd? «Po eve/ triglcívski idi ! « In če mi ne ~rin8s eš rož, «Pa z minoj milil se ne boš. « Oj z Bogom, Janez, z Bogom mi .! , To Anka de' in ga pustí A lovec gre' na vrhe . Pri šumnem poteku Anka stojí Iti joka in gleda sive čeri : «Mir prišel, mar pr/šel moj Janez bo ? « Oh, 'tretji dan že danes bo, «Kar zginil je na vrhe. Zakrij si, Anka, obraz rosdn , Priščl pač Janez ne bo na plýn , Prišél pač Janez ne bode več, Ota v brezdlnu leží in cvet rudč č Drži v rokah prenirlih. 25 ,9t,ec.6vtot,st'cot6vt Od tega mnogo let mini, Pri vodi šumni Anka stoji, In kadar loved jej spazi oko', Smehljd se blazna in prosi takú: « 0 day' mi rož triArldvskih .l . S ter Spela je končala svojo pesem , In glasna hvala vséli jej je plačilo . A trentski lovec vzame ro'žice, Ki zjutraj jih nabral je, s pokrivala, Pa dene jih planinki v naročaj. « Imej jih,)) reče jej s tresočim glasom, «Imej jih za plači/o! Toda če «Ljubdv jedno hte'la bi storiti, « Povej mi vse, kar Pula si in ves' « 0 belih, blagih žen planinskem raji, « C) Zlatorogu in triglavski roži. » Wasmeje Spela se osrečena, Pa vtakne šopek si za nedrije In že priče'nja s pripove'stjo svojo , Kar segne urno stari jaka vmes In reče z važnim glasom : «Born že jaz « Povedal vain pověst o Z/atoro'gu, 26 ,54totecot,swc.5. 5%,sf-cetIwovtoe9sutoutec.5vta.95taitec,s «Ko jo najbolje vem, le pasti me ! « Vi vsí poznáte namreč Rojenice, t« Dobrotne bele žene, ki s pogoja «Prihdjajo v človeške koče časih srečo vanje nosijo in mir. (,Xjiiho'vo lice malokdo zagle'da, «Niktir pa še, da vrt njihov bi videl, « Kjer bivajo v zelettji večno mladem . «Kozá planinskih snežnobeli trop « Skrbno tam zemljo v(iruje čarb'bno, kozel vodí z zlcžtianá rogmi jih. « Ce pa približa kdo se, urno koz e «Xanj kcimeizje vale in žarni blisk i «lz rog vodníku šviga/o, da plašno « Obrne mož se ter beži s planine . « Ubiti Zlatoroga ní bas' lahko : « Začáran je, a če ga vender raniš, « Tedaj požene iz krví njegove «TrIW(ivska roža, č4robno zelišče . « Te' rože kozel ranjeni naje' se, « In hipno zdrav je, kakor bil popredje. «Zato vzp7o se ne bo nikomur, «Da Zlatoroga bi zadi'l na smrt. « Se vt", če vender se konta posreči, 27 ec25(toto.5t,5-..) «Potent premalo baš ne bo plaala. «12og kozlov namreč doli v Bogatin u « Odprb dupl/no, kjer /de' zakladi « Takó obilni, da če pride po'ije « Voz sedemsto, ní moč jih razpel./titi. — « Tako' velí povést o Z/atoroku «In o triglavski čudo/vorni roži. >> Ovčar umd1kne. V ogljije Z'arae Upira lovec svoj pogled srqo', Kar čul je, to mu vzbuja mnogo mis/j ! Planinci pa in ,ď njimi poáoráči Se me'nijo se dolgo o zakladih, Ki &vajo jih sedmoglave kače In pa zaklete grajske gospodíčne, Da , živa duša nikdar k njim ne more. O Skratu tudi govore; da časih V zeléni suknji in rudai kapi Llat~ž prinaša tisthn, ki so všeč mu . Tako' kramljdjo in žele' si mnogo In zidajo si pestre grade v zrak . A stari Jaka máje s sivo glavo , In pravi jim smejoč: « Prijate ji, 8 O'č6t,%5'a.ft5 `-t~ s čV'e9ltnIt.eč95it95'gt2ite0''WC91teft5'ang'e « Pripravite svoj sir in mlest mi pojte, «Pa glejte, da se koze ne zgube' nam . «Pač marž ste zak/ tim gospodžčnana ! « Zaklddov tudi gledali ne boste, , « In is.drad vas ne ho krivil se Skrat «In zláta vam ne horle nosil, ne ! Kako'pale! -K n t jerevež hi! in ho! «« Mar hočete, da vam povém, zakaj? <. Le poslušajte me ., tako' je pilo : « Takrát, ko Bog je vstvaril zemjo našo, « In se rodilo vedno več ljudi e, «Razgldsil angel ./ je, njegóv posldnec, « Naj vsakdo pride pred nebeški stol, «< In to naj prosi, kar mu je najdróžje. « Takó dojde mi prvi tj(Z gospod In reče : «Bog, daj dohro mi in léhko h žiz aljenji mojem » . Reče Bog: <« Naj ho ti. » Dojde pustír jak : « Boi-, o daj mi dob/-o In lehko :>, reče tudi on. « Teža Ni več », odvrgle Bog, «to vzel g-ospod « Pa de' pustín jak : « Treba potrpéti. « « In Bog veli: Kar hočeš, to naj bo ti., « In dojde kmet in stopi pred Bog d : 29 eaea,%5tco%ft5toww5w e «Bog-, daj na sveti dobro mi in le'liko! p Tegy'l ni davno vec%, odvrne Bog, «To vzel gospod je>> . «Torej)), reče kmet, «Veljti mi potrpeti>> . --tegť'7 «Xi več>>, odvrne zopet Bog, « to me/ « Neko'liko pred tabo je pusi/njak. . «Nato' vzdihne kme'tič: « O gorje' mih «In Bog odvrne mu : «Tako' naj bo « Tako' prišlo' je in tako' bo vedno : « Gospod imd le dobro' in lehko', «Pust/njak s pridom vedno potrpí, « A kme'tič jok imd in nejevoljo>> .-- Srčno' smejo' se vsi, ko Jaka neha, In ker je ogenj davno vgdsnil žé, Poč/vat gredo z zadovoljnim srcem. Alože'm se sanja o trl,Ovski roži, O belih kozah in zaklddih skritih , A lepa Spela sanja celo no č Jed/no le o lovci lepem, mladem . 3 O Pri nuiteri Katri je gost premnog, Gospod bo(Ot in knIH ubog. Na raž17J'i suče se meso', V kotliči juha 7)7-Č glO'S/10'; Ta dan pač nekaj spije se , N4/era jed poviiie sc. V Tonin, Trbiž in Koborid Krčmdrke ~~ la je ?vem oat. ti vkuhas Kokoš v gosti nič, Da težko boljše kje dobiš ; Na Vlaškem, Kranjskem kleteh najdeš boljših vin od teh! ZaM ravno 7, krčmi tej Pir tekne bolj, kot kje 3 e-cot.,5we. .5wwww-cea g ,5ut..5wtotee,m.5t.5t.e. 5to.-,.5't,vie.o) Vznedna ženska, gibkih nog Krčmdr/ea suče se okrog, A bolj je gibka hče'rica, Rum'énolasa je'rica. Zdaj streže hi, zdaj streže tťZm , Zdaj steče sčm, zdaj spet drugám ! Pač kot pri ščepu daníca svetlin, Pač kot pri roži cvetica drobm'7 , Glej, táka te nitka, cvetoča hči, Ko poleg matere . stoji. In ko iz sobe gre' letino, Po ujej ozira se vsakdo' In komur prinese na mizo jedi, Vsak je', če tudi baš lačen ni. In komur vina v kupo do' „ Poslušen sprazni jo do dnd, Pa naj je žejen ali n e In slastno oblizqje se. Gospodov iz sodnije ba š Udvdrnih malo /e poznaš, A vender h~rtre lepo hče r B-ijdzno gle'da vsakate'r. Celo' kapld/i, čestit vsikdar, Tu čuti nje miline čar; 32 trCc,35't0t,5'tec,d'cfccg ec)' ct'.gtg5t.gtOtce4t.,n.09itn=nVtOt.,IOb Tako' prijdzno trep/je z očmí, Kot maček, kadar na solnci leží Po konci nosi matt. glavo' Ponosna je pač na hčerko mlado' ! Obed gospodski je končdn In roki sklepa kaplán, Kar mati Katra pred goste tjlz Postavi vrč Prosekovca. (Ob morji vino to zori, Le pdmetno je vsikdar pij.) V beneško steklo vina slaj lVaMkate obi sedaj, Nazdra'vljate srčno' obi, In vsako širi se srci. Zdaj vstane pa gospod kap/a'n In koj utihne hrup glasdn : « Obilo vam doslej dobrot «Poddril je nebaf gospod; ,Blag (i obilo hrani vam «Uhjeni zaprti tirana ; «Družina slul.5 vam zvesto , (,Dekletce /mate Ijnbv, 33 4to.itVZO)''Ate5ts.5tr'eeltet,25T93 .03t.3%.5'esa5t STstast5tee,5''Otal5t,11tasn.asl5t.g. «Todiz do konca vre'dnega « Vam treba se posled/y'ega, « In to je vas' priho'dnji zet - .Bog živi 'ga! Na mnogo leti)) Cisto' kozdrcev glas zveni, Stid/jivo Jerica stojí. Kar jej gospo'dje govore', Na pol le čije i/z unze — Po gostili jej Iziti pogled - Mar mdteri Katri kedo' bo ze/ Otro'sVeo srce je njej, Kaj je ljubdv, ne znd doslej. In glej! 1V/ vtiknii še govbr, Kar stopi Barba pred gostov zbbr, Na desni njeni ovec mlad Po konci stopa od hišnih vrat - In v glasni tolpi skozi nje' Planinci s Komne j>rlšZórrl é Prinese prvi kozla v /Irani In vzame ga opre'zno z ram ; Se stopi drug pred gostov zbo r In sračjo zve'r drží navzgor ; 34 OtOtOteYtilt. gt ''C21tsetengte5tet9lb,neeseeeltVto.1t,5tos.M..5t Na uhlji čop imd žival In kratek rep in nze'h svetal. Zavzéti gostje, ženi zró Na lovca mladega sama, Pred je'rico pa td na hip Obstdne kot brezgldsen kip . Mladénki šine v lice kri, Na tlč'z jej brž zbeže' oči, Sladko' je njima in Idled : Ljubezen pač stori tako'. In ko zavzeto čaka vse, Prikdie stari 'aka se. Nezndno rad kaj reče on , In česar lovec reče, o n Pove razločno vsem na glas In važen je /y.ego'v obraz . Prikima Katra mu z glavd, Očí milo'stno lovca zrd, Lepa bo stal jej kožuh 1d, Ko v cerkev bo po zimi s=l(r ! In tudi lovec tih, boječ Nje' samoljúbji je povšeč. 35 3 ' '&c2n .Vt9.1t.0te5t.6'egn&.25t.a.0tts.0 « Dar/10 tvoje jaz «Plači/o si vzemi sam, To rde mu in hrani odpi In vse za njo' zveddvo vri' . Ob zidu tam stojí nločdn Zabbj z iele'zom okovdn . ZaVeriP/je k1juč, odskoči krov , Hej, to zabli'ska se zlato'v ! In mnd,'emu, ki tu stoji Vzkipi srce', vzkipe oa, A mat/ .K'atra krog sebe zri' . Kol da princésa rojena je. K zaboju lovca vabi zdaj : « Le dobro mi zof rabi zdaj ! « To vse lastnina žvoja bo, «Kai-vzdikiiiI z jedno boš roko'.-) Smejo'č pristópi lovec takoj In spet dendriii zapri: zaboj; Pop-hue stranski železni roč Z des/I/co svojo kot In dvigne težki zabbj nad se' Kot bil bi vreča s pesjem le. 3 6 ~71J15~~Jl~JItJÚICíSr~~c~~~c~~~r~ó)L o cV~l5~Jl°JLJLo5tetJü~~I:JtJIS:JWIC .Mt Osúplz gostje v lovca strme', KÝčmarki lica pobledé, A jérici pogled iskri, No najlj upíra strizzčč očí , Da krono iinčl na glavi bi, Bil kraljevič Marko pravi br . Na goste lovec uprč olzr> : « Zaklad je moj, vsi veste «In če ga hočem shrárz.iti, « Prav //due ne sme' mi brdniti. «A vender iz proste vo'je vain « Roko', krčznárka, svojo dam « In ` ž njo van/ podajam nazaj zaklad, « Podajam vain kozla in risa rad, prvi zap/den/ naj z jérico, «,S prejzibo vašo hčérico.,> Besede té težka srce' Nrčlnárki spet utolažé « 0 sn/eš, » de urno, «g otÚvo snia. Pokaži mu, dékle, da slúšatl veš! , Kot zbr obrazek je ličeci sijal, No desno jej lovec je mladi podal ; 3 7 &.1tvwtv stff5(t5,tecfteo' . Pondsno jo vodil je potlej na ples In Perica ní ugovdrjala vines . Glasno' gost uvalil je vsakatér Kr6ndrke ubogljivo /der, A v srci svojeni je niis/il vsak, Da lovec je vender velik beddk. Kre''ljubo svoje imirka pa srebru Zaprla je zopet s tresočo rolo, A vender strah je ni minil, Marveč jo ves dan še težil. 38 Struna vriska, Luč drhti, Píščal _poje , Pod grmí. Kdo v sobi prostrdni drevi Kot listje bi v vetrn plesd lo I Iz trentske doline lovec je to, On pleše z Jerico zalo. Srce' mu Zgrd, oko' ;nu iskr/ Lovec, lovec, čuvaj se tí! Obraz mu zariidel je čez in čez, .(lo strastno mlade'nki šepéče : « jaz tébe sem ~rÚSll drzno na ples , ,, Nikdr ne zdvádáj mi sreče ! 39 ec.1t,Otc-aln2n>.MnbTp5t,5''Ce5t,g'e.9t.gt,T,Vt?.ng tOtgt9ita,5t.,5TOte,',%,5''C25'' «,5qj hitro, prehitro ta ples mini -» Lovec, lovec, čuvaj se 1/ 1 Potihnejo gosli, .Vtaje mu de' : « Ce enkrat sem mater slušella « In prvič šla plesat, iz volje proste' « Se drugič boru s tabo] ples(ila «In tretjič, četrtič, cele noči!» -- Lovec, lovec, čuvaj s e Struna vriska, luč drhh, Piščal poje , Pod gm/. In zopet objame jo presrčno' Dekle'tce to nežno razcvelo, Zivljenje iz diha mu veje gorkd In boža nje' kodrasto čelo ; S plamenom oä enj tleči vzplamti. Lovec, lovec, čuvaj se ti! Kdo gleda plesdlca, plesdlko tako, Kdo stiska srdito obrvi :' 4O tsOtOtO .9t6t.10esnO2Q..a.2l .d'e.,Dbee.c2ltO ct2ltap5WČ95WtOtas5,tees,it Planinka je s Komne uZ"ciijena to , Glej, ustni si grize do krvi. Kot nočni vihar jej po lecl iskri Lovec, lovec, čuvaj se /í! Struna vriska, Luč drhtí, Piščal poje, Pod grmi 41 poldija do/ V dolinski vrt Gleda lovec, Na palico odrt ; Pod saboj vidi Propdde črne, V njilz Soča valóve Drevi srebrne. Cerkve in lüšic Prijdzni zido'vi Mu zro' kot s trave omeli cvetóvi, Urad saboj vidi Siv obla k In ptice gorske In sinji zrak . 42 ete0t,31t5olteOtMte OMgta,25Or,25t,nn gteC25%,%5t,5t.5tet..n «Loviť ne rihdjam «DanLs-na vrhe'; « Oj bo'dite mirn e «Mi kdze ve'.' «Tu v prsih mojih «Kip/ mi krí; « .Zavrisniti moram , «Da se umir/ I eufte me gore, «Kličem vam tú : «Srečen sem, srečen, juhú, juhi! To kliče love c In gldsno sedaj Prihaja mu sreča Mlada nazaj. Pa dula pogózdni, Duh kozjeno'gi, Poredni OateZ" 1Va solnčnem pologi Brado si glddi 43 In pači obraz In dobrovoljno leez7 se na Arias : «Pal kozam in srnam velika sfiska , Ce gidsno lovec «1Va gdrah vríska ! .Mladič sagore'li, uka tam, « Oshivlja gotdvo ,: _Ras' vinski /tram . V vinu razú m ,,A/lu zglibljen je, «Ali pa vrazje - «Zaljúbljen 44 Ce zvon se zgodaj nede/jo gldsi, Trgajo klinčke Deklaa v vd .s-i. Klinčki rudeči 1Ua steblih zelenih pri hišah čaš rumenih . ji,rični klinčki 'Ze časa mnogo Gledajo S ti/to togo, Ve'-ntjo v boil Seimi za-sé : Cvetje jej lepše Odeva lase; 45 OtelU''esaltnaltas2.1tsasn,'51tOts,9t.ft.n.ft.n.5''es.5%ft5tftnft5t,4teltVWdft.1ts Cvetje, ki gori Kalí 1jubd, Kjer skdlnate vrhe Poljublja' nebo'. je'rica gleda V zrcálu lice, V lasce devlje Nežne očnice ; Je'rici ustni Krasi nasmA Nežno glas/ se Z ústen teta : « Kje dehlíči « So kot" jaz ? « Kje jih diči «Tak redek /eras ? «Kje' na sveti «Fantič je tak, «Da njemu z dalje « Bi bil jedncžk ? « Kdo v dol/ni 46 etc,JU'c, ''c,0e.9.3t,6te30t,30t,.A.0'c9lae5't.0 ,t ''CQn.,25%0ť93tft)'tngtVt.5'C25t.1tos' « Sme' reči to', «Da ljabi dekle'tc e « Ga bolj lepd ? «In kdd s pogorja «Pa do morja, « Takd je srečen, « Kot sva midvdi',, Zvono'v cerkve'nih Cuj glase srebrne ! Plašnó od zrcala Dekli se obrne. Pred nično sliko Marije na mah Pobo'ino Se zgrudi v prah. In kras očnic Si vzame z las : «Naj dam ga tebi ,Srebrni kras ! Ti mati čista, deva sve'ta, 0j ne zavrzi «Mene dekleta ! 47 Oti,5%aenBZ25ZOt.,5%aec,ft-IC,4t,25'csg'č,gt..5telt0t,,5QVtOr,JWOW'Q.6'MtOWt b neba doll, «Kjer zvezde gore; «Poglej milo'sin o «Na njega, na me'! « Oj deva sveta , « Po/na dobrote , 7'i vodi milo «Njego(ve pole ! «Ti meni devi « Odpisti /jubti, «Da sem ' p-i_prdsta «In — srečna /akd! 48 Na sredi gozda Potk šumi, Pri njem sambi-n a Spela set/I, Podpü-a a'rizté č Celo rosno, Misli jej bridke Po glavi 77'0. «Mar si roflno «Meni na bol, «Si4e oMsce «Pod mdnoj « Venčaj iivbt si « S svilo bogdto, «Bdhaj in diči « Z oprdvo se zlato , 49 ,esn.Vt,nn.n t)1tĎ%litg 9te0t.ee95%b''' «Bodi dovblj ti « prazni čar « Po cvetih planinskih «Ne se'gaj nikdr ! «Kaj pač je orla « Zvabilo z goro'zja ? « Kaj je bilo Vlad(hju -skalo'vja, «Da je os/civil Megle'ne čeri, «Da kot golóbe c «lečí in grli? « S smehom zrla «Bi njemu v oho', ne bold() « Srce' bi takö ! « Presílno žene Ga strast le, k « Zame pogle'do v Nema odslej, Gospa je ona, « Jaz dekla le, 5O gwcoČ25(tbwón Ď-Tecs.b''castee_9stee.,55t,,%mt.e-c.,50c,ovtat.5% Uboga Špela « Gorje', gorje' ! «Nočni duho'vi, « 0(1pr/1e zapah, « Bajte mi priti « K zakMdu v gorah ! Vzi''mite dušo , «Sarno' do globin mojo vodíte « Tja v Bogatin ! « Grašč/no posĚdvim « Si od zlatd, «V graščini pa vMdam « Z/ahtna gospd . « Rubine nosim « V rujdvih laséli, « De'mante, svetle « řmdm na prsteh . Grbfje in knezi « Hite' koperneči, «Da jih /jube'ze n «ABja osreči . 5 ft5tecot,%5%.Vtoelte5t «Tact jaz čákam , «Da pride nakrg « On trkat na dual, «Ki nema me rad ! «Kddar mu edsti « Bo sinjih oči, «Kddar ga 1jzibic a « Nekdaj pustí, «Tara/ se bode «Domislil (. 71cikrat bo prišel « Do Hiše bele. ko pred menoj «Aide/ bo v prah, «Tara/ mi v slast bo, « .Nýéga strah, « Tara/ pa bodem -- « Se njemu privila, « Z listen njegdvih oBheenstv o 52 krti Katra, kaj /i to je, «Da z oče'sonz porosenim «Dete hodi vam po hiši, «Da vi sami z mračnim čelo m «Ni besae mi ne &ski' «Morda strijc vam je umrl, «A/lorda strijna ali teta , «Mar celo' vam sodeč vina «AO/ v kleti je noc'i?), Tako vj5raša stara Barba, .Njo zavrača mati Katra, Jo zavrača, pa velí jej Z jeznim licem, jeznim glasom : «Niti strijc mi ní umrl, «Niti strijna ali teta, 53 mit.t5t.,r25tec9necnec.n.etelteeost,nececsfts''cos''ceaftstow,it,mt « Trdi sodec ni mi poči/ « Doli v kleti — Bog zahvdljen ! xNego druga bol lezi me, «Druga žalost me skeli ! mi hotel noč preteklo «Priti spanec in takd sem «Ravno štela, kaj dobička « Dale bodo češe letos, « Stela še kaj drzízega , «Kar za6ijem v štetji svojem «,zl/Ťa ze/j/.0 šepetchy'e. ,< Vstanem, splazim se do okna . Gledam doli in zagle'dam pod oknom hčere svoje, «Baš med lepim svojim zelje m V mesečini --možkega ! « Čakaj! mislim si, in jeklo «Vzamem, gobo in net/1o , «Pa svet/la gre m 5ot g 5t,5ta~5 '"č~costngtQStn4t,S'a''wt).5"če'9st5"~t « I~~o pa vender vkrešem ogenj « In zapdlim svečo svojo, Tdkrat možki že je zginil, Vrt pa l~il je prazen, tih . .,Lelino V sobo svoje hčere « Plazim potlej se po prstih, Toda vzrčln jo v trdne m Okno tudi vzre?l a zaprto , «In takó si torej mislim : « Iiar si zrla, bil je séll . davi tam pod ()know « Mere svoje vidim glav e « /e'lllate vse jJoteptalle . « 1Vajdem tudi krivec M . «Pa' naj Peč ne bodem A'ati-a . « Tudi ženska lle postena, « Če kina/11 11e pokcřže}11 . « Da meni marnam /akin ! <, 1VŽ prosto'ra! Vsak « Ubog lovec pač jedl.`nc' « llčere alaoje 11e bo trapil « I11 11e mojih glav teptal!,, 55 ft5t gWttVOteCeitb ct6t.595%,%nOOt,5W&S'Ce,5teCO-ta.c5t.,I9tasn To je dela gospodizy'a, Stara Barba pa počasi Kima jej sé sivo glavo . « Saj sem de'la, da tako' bo, Reče potlej. «Res ni čuda, « Ako čmerno se držite «hi žolč se vam razliva , « Ker po noči ste pod oknom Svoje hčere vzrli lovca, ko stal je sredi zelja « A mlado'st p č res noróst je. povejte, amati Katra, .Afi vam pred dvajset leti «H:zpovšeči bilo vedno, « Ce je rajni vas' proseče «Pris'el trkat vam na okno .r' «Hčerka tké pač, kot je časih « Mati .pre7a, de' prego'vor. « Vam sedaj kot gospodinje, «Ko/ soproge in uddv e « Sega slava v vas deveto « In tako' bo tudi Hčerk a «Ženski vsaki za zrcalo « Vkljub teptanim zeljninz glavam . » 56 t1tvt,$) tecec,vtoltewtotecovt.vto''o-totect,,it.5t,5%. Zdrad tega povzame Hoy' osdrno mati Katra : « Pač res nisem pozabila «In tem bay' ne, ker ni dolgo , « Da sem časih ponorela ; « Ali, da bi vsaj bil drugi, « Kaj bi potlej se men/la ? « Oh pa tak-le pritepenec, « Ta ubogi trentski lovec, «Ki na božjem svetu nema « Drúzega kot svojo pušo «fn pa kočo pol podrto — « Tega vzamem naj za zeta ? «iVe in ne in trikrat ne! , Palec svoj pa dvigne Barba In skrivnostno de in tiho : «Mrflc=ite o lovci trentskem, « .~Ifdlčite o vrlem dečku ! Cie bi znali to, kar jaz vem, « Tega ne bi govorili, « Vrdt mu ne bi zaklepdli! , Bliže sede mati Katra In takž-le radove'dn a 57 Mt.4tsito2ltsa ).lat5 g021C,Ytelt.4tgne ct5t5ealtas25% gtennn.0t,Vt Vpra.s'a staro oskrbnic o «Dej, kaj veš o lovci trentskem .' «Mar so znani mu zakkidi, «Mar prináša Skrat zlatá mu, 4 «Kot kovaču iz Tolmina :I «Morda ima tolsti koren, «Ali pa pri kiši kačo r'>> tegä reče starka , « Ali skrbno bitja višja « Čuvajo nad njim povso'di : «Kot otroku, kadar spava. «Muhe brani skrbna mat/ . • takd ga tudi on a « nesreče čuvajo. «Let je dobrih štirindvayse"t « Že od /ego', kar so v gozdu « Yaš/i neki dan, « Lovčev oče, vbogi Peter , « Tam smereko je podiral, «Pa mu g/avo je razbila . « Oh, kako' beli rok i je po njem udo'va 58 « Zalika, oh in kakó li «Premolila vse sočí je «Pred razaélom; vboga žena « Dvakrat vboga, kajti bližal «Revi se je čas poróda ! « Neki véčer jso storjenem « Delu slonim še pri oknu , « Gledam zvezde na obne'bji, « V mislih pa mi je moj Tine, «Koji -to že veste menda ? «Sel je bil nad vražje Turke , «Pa prišel ni več domov. «Kar zagle'dam na obne'bji K Zvezdo jasno in blestéčo, «Koje bilo ni popreje. «To se ve' da, koj sem znala . Da se tlete je rodilo . « Zalika, oh najbrž on a Détece je to povíla, ~ti~išlim si in najhitreje Tečem k njeni hišici. « Tiho stopim potlej k oknu . « Gledam v sobo radovédn a 59 eČsItng''Oty5teWt"itneMPt.0'Ot.65''CeAngtn.,itYtsnft''5t « Skoz okro'gle male šipe, «Ali s strahom zgrudim v prah se ! «Sepetaje pri ležišči « Stale so tri bele žene, « Vse oblite s čudno lučjo , «hi v naročji svojem dete « So držale Zdlčino. «Dolgo zunaj sem molila , «Matt' Katra, dolgo, dolgo, «A naposled, ko vzpoeirdam, « Bila Ibiza je po sobi, «Luč brlela je samo' . «Ko pa stopim s strahom v kočo, « Spala mati je pokdjno, «In v plenicah, mehkih, belih «Lein/ poleg nje je deček , « Lepo rasel, čvrst in ljub . «In tako'-le, smem slove'sno « Vam priseči na razpelo, « Vrli deček se rodil je. « Vašo hčer on ljubi srčno, « Srčno vaša hči njega . 6o eWt6t.ItOVttes0t.5t&.95C95Vt95es,5tapYtg 5t.,3Ut,it)5%ftit.).5VTPIta5t5% «Ali tisti, komur stale So pri zibki Rojenice, «Tisti, dokler nema krivde , « V belih blagih žen je varstvu ; «Mile roke njih mu srečo «SWjejo in blagoslov! «Mali Katra, le previdni «Bade, prav res previdni « In njega ne odganjájte, «Ki nemara vam na bldgost Privodíle so ga bele « Blage žene v hišo vazen ! » To jej starka de' previdna , In molče jo sluša Katra, In molče' se spat ule'ie. Dober svet dojdé čez noč. Vtdre jutro dójde lovec , Stopi zmočen pred krčmdrko, Pa jerebov jej na pródaj Nudi z glasom negotovim . Mati Katra iz žepa Vzame tákrat krivec svetli, 6 In povzame z glasom resnim : «Lovec, ali ga poznaš?. Po'gled urno 'ant povesi, Mati Katra smehlic'se: «Le ga vtakni za klobak si, « Ti teptdc' ze/ji mojem , « Pa mi brzo stopi v hišo . « Tam v gospodski sobi zadaj Nihče naju čul ne bo . P Kaj sta notri se menila, Tega pač ni zvedel nihče . Ali živo bolj oči so Zrle lovcu, živo bolj m u Cvel obrhz je, ko iz sobe Stopil zopet je s krčmdrk o Boder, srečen, preroftn ! ferita pa, ljubo dete Zrla je kot mlado solate, Pela nežno kot skrjžnček In v očesci o solzicah Ni sledi jej bilo več. b2 .Mtn5`'ag'Č25't,nn.5'el,5t,5'telt,apIt tq5(tec,ntit.25%,5Vt.5'eaabT.95% In ods/hdob lovec trentski Hodil v krčmo je na mostu Kakor bil bi v njej porejen, Hodil kakor sin domciči. In bogdti kmetski , fantje In preh'rni gospod/či Zrli s tiho so zavistjo Oestokrat na bore lovca, Koji zet bo Katar/ni. In potim se nagnil dan je, Prišel mesec listopad je, Prišla potlej huda zim a Belokrila kot golobček, Ostrozo'ba kot volkúlja. Cve'la pa je svetla po'mla d prsih devi zlatoldsi, Cvela svetlo tudi lovca, Kakor gdri v divnem vrtu, Kjer stoj/ med večnim ledom Dom zeléni belih žen ! 63 Čn,er'ka cvete premnogo časa , velik listov že ki e glam'ce Ovčicam zlatim in pa veternícam . Rum 'éno venča drety*e se s kobúlci, Rude?e vresje pokriva nežn o neštetimi cveto'vi hribe solnčne. davno mraz je zginil iz doline tudi sneg v gorah kopni v jugu . Se jeden dih in — tukaj bo vzpomldd ! Veseli rod meniščekov .prosjds'kih , Stržek rujdvi, mili drobni ptiček, Strnadi vsi in čopasti skrjánčki Kriač svoj dom zapúščajo in vrt, Kjer prezimili so in po cigdnsk o Pod/ se v hosto ves njih pestri roj . 64 6%.5V%bftnbc e °_Jl4 Od sim n od lagúnske vode Pri Ogjeji, od de'vinskM močvirij In od Tržiča sem vale' se jate Labddov, pestrih rac in divjih gdsij. Kriač v podóbi trikota lete' Na ravni sever k tihim jézerom. Todt v dolino soško p(imlad tudi Selivce druge vabi. Iz dežele vlaške Mazáči, glumci, krámau ji, slikar ji Prihajajo le-sém . Od Koborída Pa do Trbiža gredo svoja pota In tam pri mostu v krčmi dobroznan i Jedo', pijo' in plešejo ves dan . I Nemce vidiš vjopičih z razporki ; Na strani tenke meče nosijo, Na glavi kape z nojevim peresom. ,ffrepčd/i so se v Padovi z modro'sO In zdaj domo'v kot doktorji pondsn i Hite' in kot magistri preuč'éni, Na soškem mostu v krčmi krep2djo veke žejna grla si dijaška . 6 5 ,2ut.).c.5toite ne.95''eannotimem.oc5tnn Mira krčmdrki ni do pozne nb'či, Pa vender ume z gostom slehernim Kot umna zena gdvor tak pričeti, Da všeč mu je in vino mu sladi. A če pržspejo kramarji benešk i S konjiči težko otovo/:jenimi, Tedaj krčmdrka ima rok I() tisoč In kar le shramba, kar le klet premo're, • na ponudbo je gospodom vlaškim , Ker pač izbirčni so in sladkosnédn i Le-ti gospo'dje iz palač namdrskih ! Prav čudno pa smeji se stari ,Jaka , Ko Benečdni v do/ prihdjajo . On dobro ve', zakaj zviti Vlahi Ostdvljajo paldče kameníte Ter vsako leto stikajo po gorah. «Kaj ne», taka Ze ženam de', in de/dam , Ko pri ognjišči snaiijo posddo In pozno v noč kolo'vrate vrt~ še, Kadtir on reže tre'ščice boróve, «Kaj ne, ve' de'ste, da ti .Benečdni «Kra/I./drip od Nisi pa do vdsi, 66 eC-.05t.gt,5%,%5t.5WOtb'''e5%ftit.5'e.25t.Vt.5%?5''5.'aap.5%5'č2%5' .t,5't (ecec, « Od mesta pa do mesta kakor « OM, ne boste! Kmalu so prodai « Zabdji ti, kjer pestre bisere «Imcjo, žlahtno svilo in zrcdla . « Potem pa, to vas vprašam, kaj na jésen «Poče'njajo pri nas še Benečdni : j « Kaj 1dzijo skrivaj po vseh duplinah os~č pri sebi kladiva za pasova ř «Kaj stikajo tako' pri vseh poto'kih «Kot zvita vidra, ko preži na ribe ? «Pove'In vam : Zldta iščejo v pogo'rji, « In ne zastonj! Obilo ga pri nas je, «Sarno' ne ve' ga vsak dobiti, « Tako' kot oni zviti Benečani. «lz zemlje rudo grebejo runa/no, «lz kr3mena tope' jo in iz sviža Pero' jo, gredo' ž Arjo v svoje kraje . « Moj rajni oče pravili so često « O Vlahu, ki na Je'zerci visoki «Polika/ se je bil baš vse pol/je. Za Zlatorogom, belih žen ljub/jéncem , « Skrivaj je lazil in lokavo prežal, Koko' doh/ bi v last njega rog(ive, 67 5* On.5t,5%OW'd)bWadb% a « Ki v Bogatinu dvignejo zaklad. « In res ugleda nekdaj Zlatoro'ga ! « Ob skalo drgnii se je bojaželjen « Z rogdtim čelom, kot s5lolz to navado «Imdjo koze divje in domdče. « In potlej, ko pobegnil je v skale, « Pa našel Vlah luskino je na zemIji, « Takd drobno', kot ima jo postrv , « In vso žare'čo. Toda te luskine «Pad' Benečdn ne dal bi za /ovo're « Obilo s svetlim zlatom obložene ! «Ž njo' namreč kot z bogdvsko šibic o Odprl je duri čarobne dupline, «Napo/nil vreče s samo zlato rudo «In ž njimi vrnil se dombv na Vlaško.>> Tako' de starec, in pozo'rno žene Poslušajo ga vzdihujdč na skrivnem . Kar le plavolasi Jerici, ki _pridn o V omaro spravlja kúpice pomite, Obrne Spela se in to z nasmé/zo m Polglasnim de'jej:«Lovec tvojpa, mislim, «Dos/6j še ni dobil v gorah nikjer 68 vt,1te1oe .5teoteoteeot. Od Zlatoro'ga tróhice zlatá «In vender vzpenja vedno se po skalah Na kar velí jej lovčeva nevésta V besedah njezzih ne č-ulV osti : « Pa vender, vem, pozná mi koze bele « In Rojenic zeleni vrteč dobro . « Ti smeješ se? Poglej mi te' cvetice , « Dehteče so in sveže kot ob košnji; «Rje neki /jubc'ek bi jih bil natrgal Drugod, kot gori na čardbnem vrtu?,) Smeji se Spela. « To noro'st verjameš? «Premnogo lovci védo ti na sveti; « Zakaj ne tegy'z, kako zínzi « Goje' se cvetke sveže? verjemi : Tvoj ljubi jíli je vzgojil v svoji sobi « In vrt čardbni, kjer baje so vzrastle, « Ni druzega, kot nekaj eve'tnikov.>> A Jerica nato' s kipečim glasom : « Zavidaš zni, pa vender je po mojem ! «Jed/no lovec trentski sme' brez kazni «Zandjati na vrteč Rojenic, « V deželi naši druzega ne najdeš. 69 ftit.nece,5(t25Ot,lte .5OV0,WCO2toVISdč95%,)e,5O'eOt «Nekdaj pri zibki so /y''ego'vi stale «Usddne sestre z be'limi ovoji; « Nezgod, nesreče ga vardjejo, «Brez straha sme' loviti po njih gorah «Koze' in srne in jerébe pestre, a ty'ih vrtiči pa si trga cvetov «In jaz jih v nosim, jaz v las//i! « Tako' je, Spe/a, nikdr ne dvomi!,> Pove'si Spela gladko čelo svoje : « Gospá si ti, a jaz sem dekla le . « Ti de'š: Takoje, prav in jaz verjamem. «Pa čuditi se moram le, da lovec , Ki Rojenice 1jubijo tako ga, «Prinaša vén in v'n ti le cvetov svojih potov! Mar verižic zlatili «Prindšal bi in biserov nabrežnih , « Ko zné ti za podzemeljske zak/dde ! «A kreč, obstret, očnica, - divni cve'ti ! «Resnično! Lava-tvoj je rahločuten ! « Kaj bo li, de' si, mili Jerici «Zlato' rumeno ali lišp blesteči? «Z1a/' in bldga ima na izbe'ro , «Mar s cvetjem venča jej rumene lisce , 70 n.5t6ceceae .5t.5%.eaetot6t)5,5e%,3talt, «Mar za vesi/o jej nabira: slečev, «Mar v fiderno pokldnja jej očnice ; «Zare:s, nevésti lovčevi zavidam! » To Spela de' in predno je'rica Nato' še more odvrniti kaj, Zbeži kot dsa, ko je 7 V saki krčmi zbira se mladina, .Bliska radost, vriska mandolina, In po taktu, hitro in počdsi i~ií mladenke plešejo iz vosi, Pleše tudi Je'rica z dekle'ti, Kot nad vódo go'spica ~o leti. In plesálci, to so dedki bodri ! Svetločrni dičijo jih kodri, Bledo lice, jasno jim oká je, Ustne pa so žive, cvetne boje . Iz Benétk so, koder merske pne Jim palače nosijo kamne'ne ; Pol stotine konj s pyilahtm'm blagom Tolpa hlapcev čuva jim pred pragom, Pol stotine, morda tudi čez, In 6'.'udh se vre gleddlci vmes. 72 Y'C25%.6''č~C95% >5"We., nn.6'e95%. 5 Celt tsn. 69%etcn &sits t2l .ft.5% - Ples poneha . Tújec lep in mlad K mizi svoji stopi -na enkrat, Pa nato'či vina me'rico, Pa za roko prime je'rico In s'epae, hot bi zvon odméval, In laská se, kot bi slavec peval: « Oj mladénka z zlatimi lasmi ti, « Pred nočjo' še moram daje iti, «Ali mislil bodem često vroče «Na mladinko z mosta poleg Soče, «Mislil zvesto na očésci sinji; «Mislil oh! na ustnici rubinji, «Nežni, drzni v čdrobnem oboku, « Kot obbk na Amorjevem loku . « Oj darz/ mi, dekle milo, gredn o « Grem od todi z ldsec cvetko jedno, « Da na srci svojem jo skrbdn « Nosil bom na vek kot talisman.,> V teh besedah žarno zarude7a Cvet smeh li(je deva z las je vzela , Zvézdico je vzela srebrosnežno, ledenikov večnih dete nežno. 73 e9agV, eStb'63%,%5'055tyltft5%.g''It gWt6%,5%6Vt,g'Ot Urno oni beli eve/ je vzel, Z desne roke pot/v' prsten snel, Pa natciknil njej ga na /Wed, In govo'ri/ jej srčno', sladko' : « Kadar liodil born po daljnem sveti, «Misfi vzbujaj prsten tti name' ti.,> Predno dčkle se še prav zave', Tujec lanček zlat potegne že, Pa krog vrata de' jej svetlo stvar ; Viselje na lisu zlat dencir, Nanj svetnik je bil na jedno plat Vtisnen in na drugo lev krilat. « To na vratu belem, deva mila, « Kot spominek náme bos' nosila. « Cuff Piščal se gldsi, struna tudi, « Oj nikari plesa ne zamzidi!>) Reks'i prime drzno nje roko, Ali hipno pas/op plašno': Lovec si/en, drzen stopi pre'dnji, Krepek, trden mu korak je slednji. 74 M.,5tegtVOt 6,. t ePre'cej vrni krdularju ,glato'! , Jerici de lovec zroč temnil, « Mož neznanih zlatega darila «Hoja ljuba pač ne bo nosila! , 111:pno zdajci vtihne hrup z'iv1je'nja , tipno gostij zvb'nkih godba jeclja , Tolpa tujcev stopi krog obe'h , Z lica bliska jim perbč posmeh . Ali ona! Glej kako' zdaj žarnim licem stopi mu nazťy'! « Lovec trentski!>> vsklikne pikro, «dej, « Od kedaj pa vladaš v hiši tej «Nisem vboga tvoja dekla jaz , «Da ošte'me val bi tli na glas , «lz doline trentske ubog i nož «Small v moji sobi me ne boš ; «Tly'ega na sveti ni nložd, «Da kot dekla bi slušáIa ga . «Nisena čel, kar ti je velel srd, >> De on resno, «morda res pretrd « Go'vora je mojega bil glas . «Ali ko sem vgledal tuji kras, 75 OC95tees,-tse'Wag%it.bVUč56%ni, tn_5= te9SOeOt.6es,A 5 « Tdkrat v mini je zavréla kri, « Oj pozdbi zdaj, odpasti mi ! Jérica, ti moje duše «Daj gospidu lišp njegov nazaj ! « Z gbr ti nudim zanj cvetic dišečih, « Sneinobelih in temno'rudečih ; Tria levu cvele so zakrite, njimi Iliči si rumble kite, «Ali duše moje svili slaj, «Daj neznancu Vlahu lišp nazaj !ft Tiho dék/e svoj obraz povesi', Svetla solza jej z,''q-rd v oče'si, Strast vmir/ se, duša jej kopni, Ko taká nje juhi á ovoní že hoče prsten svoj prijeti, Ze z roké ga hoče urno sneti, Kar za sdboj čaje le/zen ssné/z, Kakor vešče ga žene/ v noči/i . In ko Speli se ozri v obraz I~z zapdzi posmeh1jiv izraz, Ta izraz jo žarno v dušo spéče In take/ brž brez prevddrka réče : ft5t.eWteei.5te5t..te5to%n5t1teecn.,5%ne,Z.Ýč.2'teltee.5Z. «Mar ti misliš, da za šopek brste n «1anček menjam svoj in zlati prsten ? « Mar ti misliš, da ga born žalila, « Od kogar sem zlati lišp dobila ? « Glej ! Prijázno pač domačo /We, « Gost imeti hoče vsakate'r; « Toda te' še dvakrat bolj čislam « In prijdzna boj še biti znam, « Ker gospo'dje to so plemeniti, « Zensko ljzibav znajo pridobiti, Bolj kot on, ki danes in pa včeraj « To le vzdiha : « Tebe 1jubim zmeraj; « Ki, če tudi žen je belih sin , «Ki, če tudi pot ve' v Boaafin , «Ljubi svoji le očnic podaja « Ne pestrih ' biserov sijaja. «Lovec, z Bogom! Kgostom zopet grem, « Vidiva se, toda kdaj, -ne vem.>> S pikrim smehom se obrne urno In za čelo on se prime burno . Stisne pest in vbn drhti mračen ; Na uho' mu bije smeh glasan. 77 g''č,5'''d6tedet, .net,steote,n?5-ot,.5 .5toccom5t,5t9st,mt,5'..n Bled nasio'ni se ob steno belo, Kar začúti roko suka, velo : Mali Barba ž njo' mu lice glddi, Kot otroku, kadar joče v jezdi. «Kai' bodo solze ti v oc'e'h ? « Cud deklir'' jaje kot breznov sneg; «Danes pada mrázno na rastline , « jutri v mladem solnčeci pogin e « In z mladike, ki jo krije led, « Trgaš jutri belo cvetje spet. , «Res je,>> deje starki lovec jadni, «Nje besede so kot sneg vzpomhidni, « Ali sneg, oh, v breznu sneg in led, « Tri srdito pd1i nežni cvet ! «Mehka, nežna kakor cvetka mila « .Ljdbav lovca trentskega je bila; « Cvetke pa, ki stri' jo snežna noč «Ne vzbudi več jutri solnca moč.), Le'hno maje starka z glavo sivo, Smeh igrá jej na obrázu živo 78 Oe_,,t .Vt. 3.5(p.teWC95T.91ColteltOWteep5tg es,itaeffaasneč25Oe.9.1t.5'''caa g « To ní lovca drznega beséda, «Ki ukrótil volka je, medve'da, « To ní on, ki jemlje orlu rod, « To ní on, ki risu je gospod ! « Pač nemára le golo'bec to, je, «Ki ugrábil mu lisják ženo' je ! « Lovec trentski, mar pri svitu lun e «Boš napo'sled ubíral strune, « Mar boš tožil mésecu &MT', «Da ne mara ljabica te več? «Bo/ tožiti luni, to pač bodi « Onim vlaškim krdmarjem godi, «Ali lovcu, ki rodi ga log, « Sldbo prija takšen jok in stok . «Kvišku glavo, drzen, prost pogled « Tak k mladini, lovec, pojdi spet. «Bodi bister in govdri z gosti, Trpi možko, ndsi sam bridko'sti, «N2-enkrat ne po'glej Je'rice, «Saj so t('wz še druge hče'rice . «Ldskaj ,Š"peli, Teši ž njo okrog, «Pa bo kmalu ljubici na jok. « Jeza njena jaz poznam mladénke «Spromeni se potlej v tožbe grenke, 79 L''COt.5teE.5t.5t,5%,5V'WesItMt6telt,50eete.5O5teep.5%ft5% «Ti s poče?ka se držíš /mein, « Konec pa je, vem, — poljub srčd'n!>> Ali temno prédse lovec zré .. «Plesal naj bi, ko mi srce mri:' « Ce napojil je pušico strup, «Tara/ ničev je rešenja up ! « Kar je bilo, to pač tudi bodi. oPus/i, Barba! Naj hitim od todi! Tu pokdpal sem premnogo nad, « Tu izgzibil sem srcá zaklad, «Ali naj le zdaj hitim iz Hiše, « je'rica, jaz pridem svoje dni še ! « Zlata hočeš, ne pa gbrskih rož, « Prav, zakMdov dosti zrla boš «In strmela, ko pri hramu vašem « Jaz konjiča belega odjašem, « Ko zlatníkov pest kot majhen darec « Dam za vina rujnega kozárec. «In če lepa 'erica takrat « Bo povšeči blisk in blesk ti zlat, « Glej! pondsno ti odjašem strani, 7í Vlahom Ijzibica os/dni! P So e .5ecAg 4tVt9itg'Č gOtV95t6t,21t5t,,5%DWteč,5t To samd so lovčeve besede , Potlej pa iz hiše urno grede, Zgine v dalji, kj'er stoje' gore', Strun veselih glasi mu slede 8i 6 Razpel je jug perdti In vzlNel od gord: «Kraljica je na pdti «lz daljnih ddelá. «1abddje, ldstavice, «Krog- nje' se klanjajo >) . Slovesno veterníce Nato" pozvanjajo . A mrazova sestric a Glavico klanja zdd ; Garko' jej bleda lica Poljrblja dih krilat. S2 Ytab e&5tg tcea Po logu Brasje stari Otresajo listjé, V poldánskem solnčnem žari Mušice krog brně. In tisoč brstij cv'éte, Odpira cvet se vsak , In vse bon' se, gnfi'le Za žije, žar in zrak . A koder v srci čutéčem Spev sanjal je drobdn , Tam vzbuja se v jutru žarečem In plava v solnčni dan . jaz tudi solnčnem sveti Poslal bi pesem sladko, Pa déti moram in pěti, Kakó je umrl nekdo' ! 83 6* . ug pihljd, v njem tečejo potočki, Bele megle padajo kot 'Vic e Obstre/jene. Rajna zora vstaja Na iztoku. Dan prihaja že. Lovec trentski dvig; ne se s kamena. M sinoči mogel več hod/ti V gosti tm/ni in zató si v gozdu Moral .ude je krepčati trudne. Zdaj airi' se po ležišči svojem , Zré totem na bele snežne vrhe, Prime puško in kordka kvišku . Glej! kar v travi spomladánje sveži Zaleskae ključek mu spomlddni, In z upórnim smehom deje lovec : «Bober znak si, cvetka ti rumen a Onemu, ki stic'e po zakladih .)) S4 Vt9le915''W'dee,25t.t9YteCAg Clt g 9t.-VtOt,nalt., .5tea,5''CeaDt,5'aaea_93t ees,)t In že skloni se, da jo utrga, Kar zagleda šmarni slak pred sabo, Ze'l ponižno z modrimi cvetovi. Cesto še kot deček je nabíral To zelišče materi bolehni, In pri srci se stori mu milo . «11lati! ride tiho in oko' n/ u Ble'sti lepše od jutrdnje rose, In nje mili glas zaduje v mislih, Kakor čul ga je pred mnogo leti « Vrni v dol se ; dMle tvoje čaka, « Kčs, prebridek &s moriv siroto, Vrni v dol se, lovec! Se je čas ! On pomišlja . Cuj, kar iz daljdv Bije glas mu ženski na uho: « Lovec trentski, oj ne hodi dalje ! « Gori žuga smrt ti in pogub a Težko, glej, po skdlah hrope ženska, V po'lumraku ní je moč spoznati. «je'rica, mar si:')> reče lovec, In naspro'ti jej hit/ vesčlo, S5 5č .5t.ftno .5weestecatmtftotepitecostetewa In naspro'ti roki svoji, Ali hípno ji pove'si zopet. Vzrl je namreč mesto Jeric e Spelo, in na stran obrnen vpraša : «Wet reci, kaj želiš od mene :' D Vsa zasopla mu veli planinka: « Vrni se in pústi základ v eri, « Vrni se in pústi koze bele, «Pusti kozla z zlatimi rogdvi! «Gori v belih žen čardbnem vrtu « Smrt grozi tí in pogzíba, vem . Vrni se, oh, a ne smeš umreti! « Za tebdj sem celo noč hod/la «Po jelovji in grebe'nih skalnih , «1ovec trentski, čuj ubo'go Spelo ; « Vrni se, oh, ti ne smeš umreti! D Mračno lovec trentski gleda pred-se, Vpraša z glasom tihim, negotovim : « Spela, ali te, - povej resnico, «Ali po'me te kedd poslal je :' D Srd zablisne jej v oa'si temnem . «Prav niha ne. --0, ti misliš morda, 8 6 c25t.0e,ea.MItget,6. &S gtOt,bt-it0o% gcoltee,n.,5Wc,itee,nn,it,etel « Da pošilja pač me 'erica . ' «1Ve, uboiec!-Glej, odhajaja « Njo pri vlaškem kzípcu sem pustila, «Koji lanček dal jej je in Irsten.), Lovec stisne dlico krepkeje, In krepkeje tisne ustni svoji čujo'č več Spe'linih beset/. Vrni v dol se!), prosi ga laskaje, «Lovec trentski, ti ne smeš umre'ti. « Glej, izdála te je jdbica , Izz gospel je vlaški so jej jubši, « Ti pa hočeš vender pogub/ti « Sebe, lovec, zdrad te hinduke? «Glťj, saj veš, da rada te imam, « Rajše oh kot mili žar očij, «Raj.s'e tudi kot z'ivjezi 'e svoje, «Rails'e tudi kot vzveličwy.e . « Pojdi z mano! Glej, v naročji mojem « Našel boš, kar si izgúbil doli, « V trojni -in s šepetom lehnim Nadaljuje in oči povési « Zve svoje dni ti born služila , 87 te .(2t.Vrat, n.5tae5t.,5T,25tg olt.ftneCeteC95tsnngCAftit5''Cateip5t,gCOCs « Kakor dekla born služila ti « In če prav brez — prstena na roki — «Iovec, ali čuješ? Vrm' se .1 Lovec glad v valovite megle, Brez življenjaa mu strmi oko', íVje' govo'ra mu uho' ne čuje . Kot prepldšen iz morečih sanj Vskoči hipno, za slovd pozdrdvi Z roko svojo in potim otide . V strašnem jaa'u zatrep če Speli Srce v prsih. Vzkrik, grohb/ obzipen, Da stotirno jekne v njem skaldvje ! In drhkč ga čuje lovec trentski In po hrbtu vr? mu smrtni pot. čarb'bnem vrtu belih žen .Bliska prvi ždr jutrdry'e zore In trepae na srebrnih virih . Cvetne čaše dvigajo peresca In slastjo sbj pijo' ognje'ni, Krog cveto'v pa, kril rudečeokih Giblje danes kot vseltj metzilj se . 88 nOt.gto5taCeWC21tOesee,gq1tgt-3tsMtOt.5t. 5'č,,5% gt95''t 5C.n % gt9lt Plašnih sto'pi/ij, z risanko napdo, Z bledim licem, a s pogledom ,parnim , Plazi lovec trentski se po grmih , In pae'ne za planinsko vrb o Kot v pogorji ris, na plen prežeči. Cuj, kar spodaj zašumí v grmu z ji, In počasi izmed slečnili grmov Stopa belih koz brezskrbna tolpa, Stopa svestno Zlatorog pred njimi. Kakor kip iz mrdmorja izkgsan Kozel dviga se od skale višnje, Zré s pogledom na/j očitajočim , A mladenič dvigne smrtno cev . Rojenice, blage bele žene, Glasno klic svoj dvignite svareči, Prepodite koze in ovijte Z gosto meglo vid nesrečniku' Oh, brez glasa dvigajo se stene, Oh, in solnce zré svetlo in jasno ! Enkrat bitja le svarď nevidna, Enkrat le in --tega so svarila . 89 ft5tewt.6t ..vwntgteet.5'e95ne,en,.5tb.'va.bu e Z gromom pokne strel. Na zemljo zgrudi Zlatorog se in na hip razprhne, Koz planinskih tolpa lehkono'ga. Vdrznih skokih dirja lovec k skala ;;; , Kjer je padel kozel zlatoro'gi, A še enkrat glej, žival zadeta Dvigne s tal se in tedaj, ko lovec Puško svojo še nabija urno, Krvaveča skrije se v skaldvji. Po krvi na zemlji gleda lovec, Ali mesto vročih krvnih ka'pelj Vidi cve'te pred sebdj skrldtn'e, Kakor videl jih nikoli ni Na cvetice, žarne kot rubini, Po'gled z grozo mu strmi nezndno : « 0 gor:je' mi! 0 --triglavske rože ! » Vender s silo se otrese strah a živali sledi obstreljeni. To ni téžko, saj triglavske rože Kdžejo mu pot v krvavih cveta Više, vedno više sled rudeča Vodi ga in téžko lovec hrdpe. Zdaj dospje do police ozke, 90 tec.5t.nnewtee,,wocotece5t,sto_)ecovt gwe,ft5es Stena spredaj, zadaj zrak je sinji, Pod nogámi brezddnje žrelo. Kar zastoW Zlatorog mu stez o Po C1(7r/anent zelišči ozdrdvljen . Zarisi bliski švigajo iz rog m u In omamljen zré ga lovec trentski. V krogih skale se vrte' krog njega, V krogih snežno venčani vrhdvi. « jerl'ca! še prikipí iz ust mu, « Jerica !# še jekne tisočern o Od skalo'vja, potlej mir zavMda In ponosno in počasi spenja Zlatorog se doli. Prost je pot. 4t 9 Cups' /i juga bučcfnje nocoj :' euješ v gozdu tre'ska/y.e /loft' 0 gorje' mu, kogar v gorN Vjame vihdrja ponočnega strak . lene n;oh'te, made ! Jerica vije do krvi roke', Jerici molijo ustne blede' : Ljubim te, ljubim, oh Bog ve, kaká, «Tdkrat odpústi ?ni, takrat sahá, « Ljubček znoj, vrni se, vrni!>> Prae, zgine noč dvakrat ; Jug molči, dan sije zlat. Mnogo na mostu ljudstva stojí, Spodaj peneča Soda bobni, ,Jerica gleda v valo've. 92 t6t4t5te'č,gtft5t.%3t.6t.5%6t0t6tO-t6tcn, V valih grgrdjo vrtinci glasno, Pbjejo pesem oto'žno, bridko'; S čelom razbitim vrh vodd Priplava mrtev trup moža . Jerica, ali poznal ga ? «Ali poznaš ga mrliča, dej!)) Divje zakliče Spela jej; « Tebe je ljubil, mene ní, V smrt si drevíla ga tí, le ti, « 0 gvrje' ti, morilka.! « Ali če bil je v življenji tvoj, « V smrti pa bode jedíno mop Z Bogom mi gora in po1je cvetno; « Solnčece jasno in sinje nebó! «Prdsi za méne, Devica h Reče, z mosta se vrže v vodě, Krilo vihrd jej, vihrajo lasje', Penast vrtinec na vrh prikipi, Pesem poro'čna iz Soče bobni - Sánjajta, sp(ivajta mirno ! 93 Skopnd je sneg, prepevali so slavci, PreM je mesec mali /raven, v hlevih Pa múkala živina je nestrpno ZelM si paše sočnate, planinske. Kar ddjdejo prepddeni pastir ji In strahovito prinesti novico , Da zginili so paniki trigldvski. In res je bilo. V morje kamenito Zavili so se brstni travniki, Zavile tudi kačice planinske . To vse storil je le Zlatorog-; Razsrjen grúdo je razril z rogmi Tedaj, ko divni vrt so na višávi Užaljene pustile Rojenic e 94 ed,sto'c(Ae ,65%.eco''aftnewtee,st—ft5tvt-stowč25tect,stec.it.gw-d In s saboj vzele tudi koze bele. Kam i //find šle so, nikedá ní zvedel. -- Dovblj je skritih krajev na planinah, Kambr še živa duša ni stopila. Doslej zakMda zlatega niha Dobiti mogel ni še v Bogatinu . A kddar let preteče sedemsto, Požene je7 v trigldvskem skalnem morji, In iz lesd dordslega drevesa Za zibko bodo iztesáli deske , In v zibki tej počival bode deček, Ki bo dobil zakldd podzemeljski. 95