Evliaristični shocL Evharistifini shod na Dunaju je že cel zadnji fias y ospredju avstrijske javnosti. Katoliki so se ga veselili, vse svobodomiselne stranke so ga napadale. Smeli je posilil človek.a, ko je gledal, kako so- se raz~ licni svobodomiselci trudili, dokazati nam v knjigah, časopisih in na shodih, da je evharistifcni sliod popolnom,a nepotreben in da le vzpemirjuje ljudi. Kaj briga te stranke, kako katolikj svojemu Bogu izkazujejo čast in ljubezen! Oni <5asi so minoli v. Avstriji, ko so bili katoliki še bojazljivi Jn so se s strahom pri vsakem koraku povpraševali, kaj bodo neki rekli svobodomiselci. Vrste zavednih katolikov so se podvojile, potrojile, lahko reSemo, po nekocl celo podesetile, in mi korakamo brez ozira na levo in clesno naprej svoja lastna pota. Slovenski Štajer je dobro pouSen o namenu in važnosti evliarističnega shoda na Dunaju. NaŠ skrbni vlaiiika je v pastirskih listih in knjižicah kakor čebelica pridno donašal gradivo, 'da se ljudstvo opozori, pouci in navduši za dunajski sfrod, ali da se vsaj v duhu z goukimi molitviaini pred Najsvetej&im doma združuje z dunajskimi gestilci presvete Evliaristije. NaŠa škofija bo vsled tega zelo Častno zastopana na Dunaju. Včeraj, dne 11, t. mM se je odpeljalo nad 1200 Lavajitincev k clunajskiemu shodu. Tudi druge slovenske škofije so vrlo dobro zastopane. Kranjoev se udeležuje sboda okoli 1500, Goricanov 482, Korošcev 408, Tržacanov 210. Tudi nekaj benešk.ili Slovencev se udeleži, ki se pridružijo Goriftanom. Le o ubogili ogrskih Slovencih ne vemo, ali se je kdo pobrigal v tem oziru za nje ali ne. V procesiji bodo šli Slovenci kot posebna skupina, in sicer v sledečem redu: školija lavantinska, koroški Slovenci, Škofija liubljanska, gorišk.i Slovenci. Trst bo nastopil kot celota takoj za slovenskimi Škofijami. Orli tvoriio posebno skupino, ki bo imela svoje mesto med KoroŠci in Kranjci, Slovenci bodo iraeli na Dunaju svoje lastne prireditve v fraji&Škanski cerfčvi, Danes, v getrtek, dne 12. septembra, govori zjutraj trža&ko-koprski škof dr. Ajidrej Karlin: Evharistija, središče krščanske družine; popoldne govori ure'dnik ,,Bogoljuba", Jan. Ev. Kalan: Kaj vidi Jezus iz tabernakeljna po naži domovini? V petek, dne 13. septembra, govori zjutraj ljubljanski Škol dr. Anton Bonaventura: Evliaristija in mladina; popoldne ljubljanski kanonik dr, Jos. Gruden: Sooialni pomen Evliaristije. V soboto govori zjutraj paS lavantinski knezoškoJ dr. Mihael Napotnik: Kako povzdigniti fiešfienje sv, ReSiijega Telesa med Stovenci?; popoldne mariborski profesor dr, Anton Medved: Izobraženstvo in Evliaristija. V nedeljo govori zjutraj goriSki knezoSkoI dr. Franfti&ek Borgia Sedej: Izprifievanje sv. Evliaristije v javriem življenju; popoldne ima kaplan Ivan Hornbek sklepni govor. Nastopijo torej vsi naiši slovepski škofje ter najznamenitejSi cerkveni govorniki, Tudi izvencerkveno zborovanje se priredi v petek za Slovence na Dunaju v sestem okraju. Zapredsednika tega zborovanja je določen voditelj koroških Slovencev, dr. Janko Brejc. UfeiteljišSni profesor iz Gorice, g. 'Jožel Cizel govori: KatoliŠlci neduhovnik in krščanstvo v življenju; deželnega glavarja namestnik za Stajersko, dr. Franc Jankovič, govori: Naša javnost in presvcta Evliaxistija. Nato sledl razprava, predlogi in prost razgovor. Na skupnem evharističncm sliodu v cerkvi sv. Stefana, na katerem bodo nastopali zastopniki vseh narodov, imamo Slovenci dva ocllifina govornika: Vfieraj v sredo je govoril pri otvoritveni seji kraiijski deželni glavar dr. lvar, SusteršiS: Sprejetje, razširjenje in obramba dedščine Jezusa Kristusa. Danes v ifietrtek pa giovori pri drugem slavnostnem zborovanju knezoškof lavantinski, drA Milia«l Napotnik, Sijaj evliaristifinega shoda se bo razvil dne 15. t. m. pri procesiji. Udeleži se ga cesar s celim dvoroitf; cesarsld sprevod sam bo dolg blizu 2 kilometra. NajsveteJŠe v monštraaici bodo vozili v prekras- nem vozu, v katerem bosta kleč.ala kardinala: papežev odposlanec Van Rossum in dunajski nadškof dr. Nag!.. Papežev otlposlanec bo ves fias cesarjev gost Priprave na Dnnaja. Cel Dunaj se pripravlja za shod, ki bo obiskan iz vseh delov sveta. Cesarski dvor je že okrašen z zastavaini. Na zidu zunanjih vrat k oesarskemu dvoru se gradi oltar, kjer se bo v nedeljo po procesiji za vse uiieležence brala sveta maša in podelil z Najsvetejšim sveti blagoslov. V ulicali, po katerili se bo gibal nedeljski obhod, se stavijo odri za gledalce, Vozovi in samodrSi Švigajo k pisarnam, ki dajejo vsa pojasnila za sliod. Posamezni udeleženci že priliajajo na Dunaj. Govorijo se vsi jeziki in marsikateremu tujcu se veselo zasmeji obraz, kadar najde tolmača ali celo rojaka, s katerim lahko pokramlja v domaČem jeziku. , Stolna cerkev sv^ Stefaua pa je zadnje dni zaprta raffi priprav, ki so potrebiie v notrannjščini^ Visoke zastave vibrajo pred cerkvijo riaStefanskem trgu v pozdrav vsem udeležencem. Ceprav je življenje po dunajskih ulicah že sicer izredno živaiino, sedaj je Še mnogo bolj. Priprave so v najlepšem toku. Le ena skrb še ni rešena: Kako bo vreme v nedeljo... Prestolo naslednikovo zanimanje. Prestolonaslednik Franc Ferdinand ima sedaj mnogo posla pri manevrih. Najprej je bil pri manevrih na Tirolskem, potem se je odpeljal k cesarskim majievrom na Ogrsko. Ob tdj-vožnji se je mudil samo 24 ur na Dunaju, vendar ni hotel zamuditi priložnosti, da pokaže svoje veliko zajiimanje za evharistiSni shod,. Ogledal si je oltar nad dvornimi vrati, povpraševal, kako bodo nastopile različne narodnosti ter se posebno zanimal za prostor, ria katerem bodo ob slovesni sveti maši v nedeljo stali oficirji... Pripravljalnemu odboru je prestolonaslednik v srfinih besedah izrekel zahvalo za vso skrb* Cesarska hiia pri shodn. Kakor znajno, je cesar pokrovitelj evharističnega shckla. Mnogo članov cesarske liiše pa sodeluje pri evharistiSnem shodu. Prestolonasle'dnikova žena, kneginja Hohen.berg je predsed^nica odseka za cerkveno opravo, Sama velika čestilka lurške Marije, je poskrbela, da je na shodu tufli preaavanjo o eudežih v Lurdu. Nadvojvodinja Marija Aimnciata je predsedoica združenih ženskili odsekov, za pripravljalna dela. Toda tega mesta ni sprejela morcla samo, da da odse^om svoje ime na razpolago, ampak je prihajala tudi redno k sejamA ki so bile zadnji feas vsaki dan. Mlada soproga bodoCega prestolonaslednika Karla Franca Jožefa, nadvojvodinja Cita, je predsednica odseka za okrasitev vseli shodnih prostorov. Nadalje so se udeleževale priprav nadvojvodinje Marije Valerija, Marija Jožefa, Marija Terezija, Blanka, Izabela in Marija Kristina, ki so imele vsaka svoj lasteii delokrog pri mnogoštevilnih pripravah. Papeže? odposlanec pride. V ponedeljek, S^ne 9. septembra, je stopil na avstrijska lla papežev odposlanec kardinalVan Rossum. V Pontalelu ua italijanski meji je bil sprejem. Nasproti se mu je pripeljal predsednik sprejemnega odbora grof laroslav Thun, d^unajski kanonik baron Spens-Boderi ter zastopnika železniškega ministrstva, dvorni svetnik Kittl in oddelni svietnik Eisl. Grof Thun je kardinala prisrčno pozdravil ter končal: Pozdravljamo zelo spoštljivo odposlanca sv. Ofieta ter prosimo, da Važa prevzviš«nost blagohotno sporoči Njegovi Svetosti, sedaj slavno vladajoftemu papežu PijuX., Izraze naše otrvjŠke udanosti. Kardinal Van Rossum je rodom Holandec ter je iz reda redemptoristov. Sprej»m na Dunaju. Papežev odposlanoc se je vozil v dvornem vlaku po državni železnici skozi Celovec. Vlak je vodil dvorjii svetnik1 beljaškega železniškega ravnateljstva. Dunaj si je nadel za sprejem praznifcrio obleko. Na kolodvoru so Čakali kardinala v imenu cesarja grof Cernin in oesarski nainestnik na Nižjem Avstrijskem, baron Bienerth. V trenotku, ko se je pripeljal vlak s kardinalom n^a dunajski kolodvor, zazvonili so zvonovi po vseh dunajskih cerkvah. Grof Cernin je izrofiil kardinalu dobrodošlico cesarje\io, za kar je naprosil papežev odposlanec grofa, da izroči cesarju izraz visokega spoštov^janja. Med radostnimi vskliki velikanske množice ljudstva je stopil kardinal na dvorni voz, ki mu ga je dal cesar na razpolago. Pri opernem gledališSu na rin.gu je bil slovesen sprejem. Pričakovali so ga dunajski kardinal dr. Nagl, posla^ nik Seapinelli in dunajski žiipan dr. Neumayr ter ga pozdravili s posebnimi govori. Van Rossum se je vsakemu zahvalil, posebno srftno dunajskemu županu, rekoS: S posebnim ganutjem sem izvedel, kako Va§ občinski odbor skrbi, da ohrani vero v srcih Šolske mladine, Ganilo me je tudi, kako stari Dunaj izraža ljubezen in" 6ast središSu krščanstvia, presveti Evliaristiji. Z nepopisnim navdu&enjem so bile sprejete te besede od navzoce množice.. Nato je obiskal kardinal NajsvetejŠe v Stelanovi cerkvi ter se podal potem v cesarski grad, kjer ie cesarjev gost. Zveger ob 6, uri je sprejel papeževega odposlanca cesa-r v svojem stanovanju. Odposlanec je izroSil casarju posebno papeževo plsmo, Odhod laTantinskih adeleženoeT. VBeraj zjutraj so se z mariborskega kolodvora odpeljali udeleženci evharistiSnega shoda na dveli vlakili na Dunaj. Vkljub temu, da je neprestano deževalo, je bilo na kolodvoru pred dohodom obeh vlajkov živahno gibanje. Udeležencev, ki so bili okrašeni z znaki, je bilo okrog 700. Mnogi so se že prej odpeljatli.. ZelezniSka uprava je šla udeležencem zelo na. roko» Uradniki in sprevodniki so s potniki zelo prijazno p*ostopali. Ko ]e nek socialni demokrat vsiljeval nekaterim potnikom letak svobodomiselcev, v katerem se sramoti evliaristični sKod in je par romarjev opsoval, ga je uradnik takoj odstranil. Prvi vlak je odpeljal ob y26., drugi ob 6. uri zjutraj. Oba vlaka sta imela zamudo. Udeležence vodi vlc. g. kaiiopik in stolni župnik Moravec. * • * RaČuna se, da bo vseh udeležencev na shodu okoli 150.000. Vlaki, ki vozijo proti Dunaju, so bili že prve dni tega tedna z udeleženci prenapolnjeni. Novejše dogodke še objavimo v tem listu med najnovejšinii vestmi,