Darila, ki nimajo cene
Po burnih jesenskih mesecih in kljub kakšnemu (službenemu) presenečenju v zadnjih dneh nas december vseeno posrka v svojo prazničnost. Prijetna okrašenost mest, vonj po sladkorni peni in kuhanem vinu, in še ljudje postanemo bolj družabni. Kupujemo darila, jih podarjamo in prejemamo, večinoma je vmes preveč bedarij, ampak - tako je. Ne poznam ga, ki ne zapade v praznično mrzlico, četudi po sistemu hočešj nočeš, moraš.
Toda med vsemi malce bolj ali manj (ne)uporabnimi rečmi se vedno najde kakšno darilo, ob katerem ostanemo nemi. Brez besed. Ker je iskreno. Osebno. Podarjeno s srcem. Ker prihaja od osebe, ki nam nekaj pomeni. Tudi, če je le malenkost. Najlepše je, če je to darilo, ki ga ne moreš odnesti domov in postaviti na polico s spominki. Recimo, kakšno prijetno povabilo na klepet s prijateljem, ki si ga že dolgo pogrešal, pa se je
Iz vsebine:
Uvodnik	2
Sklepne misli	3
Roman Strqar - novi direktor	4
Internetne strani Steklarne Hrastnik	5
Steklarna Hrastnik - Special - zaqon tovarne	6-7
Sejem SIMEI Milano	8
Zaposleni o Steklarni Hrastnik - Special	9-11
Miro Zorec - planinarjenje	12-13
Stedek včeraj, danes, jutri	14-15
Poslovni partnerji - Adecco	16
Godba Steklarne Hrastnik	17
Sindikat	18
Gasilski kotiček	19
Kadrovske novice	20
Zahvale	21
Iz zapiskov q. Hofbauerja	22-23
Nagradna križanka	24
spomnil nate.
Mene osebno najbolj razveseli, ko se tisti, ki mu podarim darilo, le-tega iskreno razveseli. V današnjem času pa je darilo, ki nima cene - čas. Dejstvo, da nekomu trenutek ali dan narediš vreden spomina, se mi zdi neprecenljivo. In to je darilo, ki sem ga daleč najbolj vesela tudi sama. Da si v družini in med prijatelji vzamemo čas, namenjen pogovoru, izletu ali druženju kartako. Takšno darilo ostane. Na njem se ne nabira prah. Ne razmišljaš, kaj naj z njim. Ali še huje - komu bi ga kar najhitreje podaril naprej...
V tem decembru in potem še vse mesece v letu, leto za letom, vam želim, da si vzamete čas. Tudi zase. Delajte tisto, kar vas veseli. Ustvarjajte si spomine, zaradi katerih se vam bo na stara leta prikradel nasmešek na obraz. Ukradite dragocene trenutke, vsak dan po malem, dan za dnem. Nikoli vam ne sme biti žal za nič, kar naredite. Vseeno naj vam bo, kaj si drugi mislijo o vas. Kajti sreča ni naključje. Zanjo se je potrebno potruditi, včasih preskočiti kakšno (miselno) oviro, včasih premagati strah in slabo vest.
Vem, da vse zgoraj napisano zveni malce osladno. Pa je vendarle res. Tisti z malce več izkušnjami in s kakšno gubico na obrazu veste najbolje - največkrat obžalujemo stvari, ki jih nismo naredili. Obžalujemo zamujene dogodke, nasmehe in dotike. Ker nas je bilo strah. Sram. Ker smo imeli premalo časa. Ker smo mislili, da bomo to naredili kdaj v prihodnosti. Ampak trenutka se ne da nadomestiti.
Povejte na glas, da se imate radi. Bodite pogumni. Ne samo v decembru, ko nas premamijo praznične luči. Imeti nekoga rad -pozna kdo kaj lepšega?
Podarite si darilo, ki nima cene.
Odgovorna urednica Mojca Lavrič
»Vsi odrasli so bili najprej otroci.
(Toda le redki od njih se tega spominjajo). »
Antoine de Saint - Exupery
Stekoma Hrastnik - skupina d.d.
SKLEPNE MISLI
Leta 1992 sem prevzel vodenje takrat enovite Steklarne Hrastnik in v skoraj 14-letnem obdobju mojega vodenja je Steklarna Hrastnik doživela ogromno sprememb na vseh področjih njenega delovanja. Spremembe so bile na organizacijskem in kadrovskem področju, na področju trženja in tehnologije. V tem času smo razvili ogromno novih izdelkov, osvojili ogromno novih tržišč, Poslovni sistem Steklarne Hrastnik je danes praktično neprepoznaven glede na stanje v letu 1992.
Vsak ima pravico in možnost, da s svojega zornega kota ocenjuje uspehe in neuspehe podjetja, ki sem ga vodil v tem obdobju. Čas za povsem korektno oceno pa bo prišel šele čez nekaj let. Sam sem nadvse zadovoljen praktično z vsem, kar smo v tem času z množico sodelavcev postorili. Žal so ta burna leta zahtevala tudi svoj davek, zato sem se moral v letošnjem letu odločiti, da sestopim s pozicije prvega moža Poslovnega sistema Steklarne Hrastnik in si poiščem mnogo manj stresno delo. O tej svoji odločitvi sem obvestil večinske lastnike Steklarne Hrastnik že v mesecu oktobru, v mesecu novembru pa je bil na seji nadzornega sveta sprejet sklep o moji razrešitvi z 31.12.2005 na lastno željo iz osebnih razlogov. Na mesto generalnega direktorja je bil na isti seji nadzornega sveta imenovan Roman Strgar, ki bo prevzel
vodenje Steklarne Hrastnik s 1.1.2006. Sam ostajam v Poslovnem sistemu Steklarne Hrastnik kot svetovalec generalnega direktorja.
Vsaka zamenjava na tako pomembnih delovnih mestih prinaša mnoga ugibanja pa tudi odpre marsikatero dilemo. Osebno sem prepričan, da bo ta zamenjava prinesla veliko pozitivnega tako zame osebno kot tudi za podjetje. Na čelo podjetja bo prišel človek z novimi idejami in novimi pogledi, ki bo zanesljivo odpravil tudi marsikatero slabost, ki jo jaz zaradi dolgoletnega vodenja podjetja niti opazil nisem več. Spremembe so običajno pozitivne in zaželene, zato sprejmimo to kadrovsko spremembo kot nekaj pozitivnega za podjetje oziroma za vse nas.
Spoštovane kolegice in kolegi, sodelavke in sodelavci. Dovolite mi, da se vam najlepše zahvalim za sodelovanje v vseh letih mojega vodenja Steklarne Hrastnik, saj rezultati, ki smo jih dosegli v tem obdobju, niso rezultati enega samega človeka temveč vseh nas, ki smo snovali in izvajali politiko podjetja. Priporočam se za dobro sodelovanje z vsemi vami tudi v bodoče, saj bom v Poslovnem sistemu aktivno sodeloval predvsem na razvojnem in tehničnem področju.
Ob tej priložnosti bi vam rad voščil mirne božične praznike in kar se da srečno in zdravja polno leto 2006.
Generalni direktor Steklarne Hrastnik - skupina d.d.
Mag. Stojan Binder
Končujemo leto, v katerem smo naredili veliko.
Uspehi niso prišli sami od sebe, so rezultat našega skupnega dela
■BPPr% s* f ii jV-' i ffltr jufr..	I
jr *
Naj Vam bo včeraj lep spomin, jutri izziv in danes
en sam čisti užitek.
% * *
Želim vam uspešno, zdravo in v vseh pogledih naklonjeno leto 2006.
I ' "w'" W	p ** f jiLjjp	•* k
1 5*1	:» Mr >’	*
Mag. Stojan Binder
* i
Steklarna Hrastnik - skupina d.d.
ROMAN STRGAR -novi generalni direktor PS Steklarne Hrastnik
V petek, 25. novembra 2005, je potekala seja nadzornega sveta Steklarne Hrastnik -skupina d.d., kjer je dosedanji direktor Poslovnega sistema Steklarne Hrastnik mag. Stojan Binder članom nadzornega sveta ponudil odstop z mesta generalnega direktorja iz osebnih razlogov.
Člani nadzornega sveta so odstop soglasno sprejeli in na mesto generalnega direktorja Steklarne Hrastnik - skupina, d. d. s 1. januarjem 2006 imenovali gospoda Romana Strgarja, dosedanjega direktorja Liko Vrhnika, d. d.. Gospod Roman
Strgar je bil imenovan za direktorja za petletno mandatno obdobje.
Verjetno se mnogi med vami sprašujete, kdo prihaja na čelo podjetja. Ker se približujemo koncu še enega, nadvse pomembnega poslovnega leta, vam bomo za uvod v novo obdobje novega direktorja čisto na kratko predstavili več pa bo povedal sam v naslednji številki Steklarja.
Gospod Strgar, po rodu iz Brežic, je diplomirani orga-nizatordela.
Svojo poslovno pot je pričel v podjetju Videm Krško ter jo
nadaljeval v manjši angleški svetovalni firmi. Vsakemu izmed nas je znano, da imamo dom tam, kjer imamo svojo družino in gospod Strgar se je ustalil na Vrhniki. Tam je bil najprej direktor ene prvih delniških družb v Sloveniji, ki se je ukvarjala predvsem s področjem financ in trgovino, nato pa je bil 6 let na čelu Liko Vrhnika, d. d..
Novo leto boza Poslovni sistem Steklarne Hrastnik prineslo spremembe. Vendar verjamem, da vsi skupaj zaupamo v zastavljene cilje in razvojno strategijo dosedanjega vodstva
ter da bomo z gospodom Strgarjem dobro krmarili novim uspehom naproti. Drugače, seveda. To pa ne pomeni nič slabega. Saj se spomnite - edina stalnica v življenju so spremembe.
Mojca Lavrič
Roman Strgar - osebno novoletno voščilo
Vsako sekundo se za nas začenja novo življenje. Radostno mu pojdimo naproti.
Naprej moramo,
če hočemo ali ne,
in bolje bomo hodili,
če bomo gledali naprej,
kakor če se bomo nenehno ozirali nazaj.
(Jerome K. Jerome)
Spoštovane bodoče sodelavke in sodelavci,
letošnje praznično obdobje se je tako za Vas kot zame osebno pričelo z odločitvijo o spremembi na čelu Steklarne Hrastnik. Vsaka sprememba v zasedbi, še posebej tako pomembnega delovnega mesta kot je direktorsko, ni lahka. Ni pa nikoli lahkomiselna. Trdno verjamem, da večina med Vami zaupa v cilje, ki ste si jih kot kolektiv Steklarne Hrastnik zastavili v preteklosti. Še bolj trdno pa sem prepričan, da jih bomo dosegli. Skupaj. Prepričan sem da bomo, velikim investicijam navkljub ali pa ravno zato, še uspešneje nadaljevali začrtano pot. Tako velike uspehe, kot je odprtje nove tovarne, lahko doseže le pravo moštvo.
Zato je moje praznično voščilo v prvi vrsti želja, da postanem del tega nadvse uspešnega moštva, s katerim bomo pretresali nove ideje, tlakovali nove poti in po njih stopali skupaj.
Preživite prijetne praznike, v novem letu pa vam želim obilo zdravja in osebnega zadovoljstva.
S spoštovanjem, Roman Strgar
Spletno mesto v današnjem času predstavlja prvi resni stik uporabnika z organizacijo, ki se lahko s pozitivno uporabniško izkušnjo nadgradi v tesnejše sodelovanje. Čeprav smo spletne strani celotnega poslovnega sistema prenovili že pred poletjem, v Steklarju kar nekako nismo našli prostora za malce obširnejšo predstavitev. Ampak bolje pozno, kot nikoli, kajne?
Cilji predstavitve poslovnega sistema vsem ciljnim skupinam je predstaviti se na način, da bo stran (in posledično podjetje) vzbujalo zaupanje ter seveda ponudilo vse potrebne informacije, omogočiti novinarjem
in vsem ostalim javnostim (investitorjem, poslovnim partnerjem) enostaven in hiter dostop do informacij, ki jih potrebujejo ter pridobivati podatke o potencialnih kadrih. Okvirni cilji hčerinskih družb pa so seveda pridobivati nove prodajne kontakte, prikazati potencialnim kupcem konkurenčne prednosti podjetja ter jim ponuditi enostaven dostop do pravih informacij.
Smernice, ki smo jih upoštevali pri konceptu, so bile:
•	enostavna uporabnost spletne strani za obiskovalce,
•	enostavnost iskanja informacij (navigiranja) po strani,
•	količina vsebin na strani naj
bo takšna, da omogoča doseganje ciljev strani, ob tem, da jih je mogoče tudi čim enostavneje in čim hitreje pripraviti,
• stran naj vsebuje čim manj rubrik, ki potrebujejo pogosto ažuriranje.
Skozi vse spletne strani vseh družb v poslovnem sistemu se vleče rdeča nit strukture in enotnega grafičnega oblikovanja strani, kar zagotavlja dobro uporabnost in preglednost.
Nad odzivi partnerjev in obiskovalcev spletne strani smo več kot zadovoljni, saj so bili vsi pozitivni. Nas pa v novem letu
zaradi reorganizacije poslovnega sistema čaka ponovna prenova spletnega mesta. Združili bomo strani Vitruma in Stedeka, Steklarna Hrastnik Special pa bo dobila svoje mesto.
Grafična podoba, koncept in načrt tipičnih strani je opredeljen, kar pa ne pomeni, da ne bomo upoštevali pripomb ali predlogov, če jih imate. Zato vabljeni, da si spletne strani ogledate ter nam pošljete vaše koristne predloge. Še posebej jih bomo veseli pred prenovo v januarju.
www.steklarna.si
Mojca Lavrič
I STEKLARNA HRASTNIK
K-3&C0O5« MiSC
Uvodna stran
Predstavitev izdelkov Opala
Steklarna Hrastnik - Special d.o.o.
ZAGON TOVARNE...
Novo podjetje Steklarna Hrastnik - Special je začelo poslovati 1.10.2005.
Proizvodnja je najprej stekla na obeh novih proizvodnih linijah, in sicer L-1 3. 10. in L-4 7. 10. Nato sta bili s stare lokacije prestavljeni in vključeni v proizvodnjo še L-3 25.10. inL-2 17.11.
Preseljevanju in zagonom proizvodnih linij so sledile tudi selitve ostale opreme, drobnega inventarja in zaposlenih. Iz Steklarne Hrastnik - Vitrum smo prezaposlili 176 delavcev, med katerimi je bilo 38 novih delavcev. Te smo zaradi usposabljanja za potrebe nove tovarne zaposlili do meseca septembra 2005. Ob pričetku obratovanja v mesecu oktobru pa smo dodatno zaposlili še 12 delavcev
Zagon nove tovarne zahteva ogromno dela, truda, znanja in prilagajanja. Kako zelo živo, težko obvladljivo in skrivnostno je steklo nam vsak dan znova dajo občutiti številne težave. Vsako izmed njih obravnavamo ločeno, jo analiziramo, izvajamo ukrepe tako z lastnim kot tujim znanjem.
Ni nam lahko, toda čvrsto ostajamo optimistični in potrpežljivi. Kako ne bi, saj je le od nas odvisen naš obstoj in prihodnost. Največ moči pa nam dajejo naši kupci, ki kljub številnim zamudam pri dobavah, vztrajajo z nami in računajo na nas.
Maksimalno se bomo trudili čim hitreje najti učinkovite rešitve za odpravo vseh težav, za vzpostavitev popolnega reda in čistoče na območju celotne tovarne ter za uresničevanje temeljnih usmeritev našega poslovanja v letu 2006.
Generatorje razvoja novih konkurenčnih prednosti vidimo:
•	v odločnosti vodstva, da doseže ambiciozne cilje;
•	v podpori zaposlenih pri
Zagon linije 1
Vitrum na obisku
doseganju skupnih ciljev;
•	v odprtosti za nove ideje;
•	v pripravljenosti za uvajanje sprememb;
•	v odgovornosti, doslednosti in predanosti delu.
Doseganje načrtovanih rezultatov poslovanja bo temeljilo na implementaciji izboljšanega modela organiziranosti in procesov ter razvoja in sproščanja potencialov zaposlenih. Glavne naloge vodstva bodo najti rešitve in poti, da nove razpoložljive resurse (povečane proizvodne zmogljivosti, sodobna tehnološka oprema, izboljšani delovni pogoji, ustreznejša notranja logistika) maksimalno izkoristimo, odpravljamo vse vrste zamud, se hitro odzivamo na vse spremembe v notranjem in zunanjem okolju, nadzorovano tvegamo.
Za poslovanje v letu 2006 bodo glede na dejavnike poslovnih tveganj ključni naslednji sklopi aktivnosti:
•	maksimalno izkoriščanje tehničnih, tehnoloških in ostalih prednosti, ki jih nova, sodobna tovarna omogoča;
•	doseganje kakovostne rasti
prodaje v sicer neugodnih tržnih razmerah in veliki konkurenci na naših ključnih trgih;
•	strateško vodenje, ki ga bo usmerjala kakovost v vseh procesih, da bomo dosegli odličnost in s tem zvestobo strank.
Opredeljene aktivnosti bomo
izvajali:
•	s hitrim razvojem zahtevnih, sodobnih izdelkov IS tehnologije;
•	z ustreznimi trženjskimi aktivnostmi za strateško povezovanje z obstoječimi kupci, za povečevanje deleža drobne prodaje embalažnega stekla, za uspešno razvijanje in širjenje segmenta prodaje izdelkov IS tehnologije v široki potrošnji, za uvajanje novih prodajnih poti direktne prodaje večjim svetovnim polnilnicam v prehrambeni dejavnosti;
•	s povečevanjem stopnje izkoriščenosti tehničnih in tehnoloških zmogljivosti, produktivnosti dela slehernega zaposlenega ter poslovne učinkovitosti z ustrezno organizacijo poslov-
Steklarna Hrastnik
Steklarna Hrastnik - Special d.o.o.
ZAGON TOVARNE...
nih procesov in stroškovno racionalizacijo;
•	z obvladovanjem nabavnih cen materialov z racionalizacijo obstoječih nabavnih virov in posluževanjem skupne nabave v okviru Poslovnega sistema;
•	z omejenim investiranjem (saj gre za novo tovarno) in s skrbjo za redno preventivno vzdrževanje celotnega tehnološkega postrojenja;
•	z obvladovanjem poslovnih in finančnih tveganj ter tveganj delovanja;
•	z izobraževanjem, usposabljanjem in spodbujanjem ustvarjalnosti vseh zaposlenih;
•	s stalno skrbjo za kakovost vseh procesov in izdelkov;
•	z nadgradnjo informatizacije.
Direktorica Majda Krošlin
To je pa ogled linije 4, ki bo imela dovolj prostora za popravilo Škarij, ki odrežejo kapljo, saj celo gledava navzgor. Sedaj pa je potrebno to delo opraviti v prisilni, napol čepeči drži.
Pregledalka pri delu
Zdaj ni čas,
da bi premišljevali o tem, česar nimamo.
Premišljujmo,
kaj lahko naredimo s tem,
kar imamo.
(E. Hemingway)
Spoštovane sodelavke in sodelavci,
celotno vodstvo družbe se vam najiskreneje zahvaljuje za vaše predano delo in ogromen prispevek pri izgradnji nove tovarne. Izražamo našo skupno veliko željo, da dokončamo tovarno, ki nam bo v veselje in ponos.
V teh prazničnih dneh vam in vsem, ki jih imate radi, želimo miru, zdravja in sreče.
Direktorica Majda Krošlin
Steklarna Hrastnik - Special d.o.o.
SEJEM SIMEI MILANO
Delček razstavnega prostora Firenze Vetro ter Vetro Special
Od 22. do 26. novembra se je v Milanu odvijal že tradicionalni -21. sejem SIMEI, največji sejem vinarstva in opreme za polnjenje ter zapiranje steklenic ter kozarcev v tem delu Evrope. Na sejmu se v povprečju predstavja preko 700 razstavljavcev ter ima več kot 40 tisoč obiskovalcev. Na njem so prisotni tudi naši največji kupci oziroma partnerji: Vetrerie Bruni, Vetrerie Betti, Vetroelite ter Firenze Vetro.
Vetrerie Bruni, kot naš največji partner, se je znova dokazal z najbolj dodelanim razvojnim programom in začrtano usmeritvijo. S konceptom »Millenium«, kjer že peto leto sodelujejo s šestimi priznanimi evropskimi oblikovalskimi univerzami, je ponovno požel mnogo pohval. Od dvanajstih razstavljenih izdelkov koncepta »Millenium« sta bila kar dva
naša, steklenica Diskus pa predstavlja enega glavnih adutov. Rdečo nit celotnega razstavnega prostora Vetrerie Bruni ustvarjajo prav naši najrazličnejši izdelki, najbolj izrazito vlogo pa steklenici Mystic Impilabile ter Babbo Natale. Inovacija, ki jo skupaj razvijamo v strogi tajnosti, steklenica Bellolio z izlivom Salvagocce (it. patentni čep), pa je predstavljala enega izmed najbolj inovativnih izdelkov na celotnem sejmu.
Firenze Vetro ter Vetrerie Betti ostajata ponudnika steklenic brez razpoznavnega razvojnega koncepta, kar odražata tudi njihova razstavna prostora. Firenze Vetro se vse bolj usmerja v enostavnejše oblike steklenic večjih količin. Vetrerie Betti pa ne gradi ne na programski ne na tržni prepoznavnosti, temveč na agresivni cenovni politiki posameznih izdelkov.
Vetroelite si ustvarja točno določeno smer v tehnološko dovršenih izdelkih visoke kakovosti. Sodoben design je eden najmočnejših adutov podjetja in njihovega prodajnega programa. SH- Special
skupaj z orodjarno Forstek sta glavna sokreatorja in partnerja v ustvarjanju trendov v tej ozko specializirani tržni niši. Pri Vetroelite tako skrbijo za vrhunski servis in prepoznavno celostno podobo podjetja in njihovega prodajnega programa.
Na sejmu so bili prisotni tudi proizvajalci steklene embalaže Saver glass, Vetro balsamo, Vetrerie Etrusca, Saint Gobain, ni pa bilo prisotnih ostalih proizvajalcev - glavnih neposrednih konkurentov: Bormioli, Vetri Speciali, Ernsthai. Od naštetih kakovostno močno odstopa Saver glass, vsi ostali pa se izgubljajo v enostavnosti in povprečnosti, tako v kvaliteti in barvi stekla kot zanimivosti izdelkov. Saver glass s svojo programsko in tehnološko usmeritvijo še vedno ustvarja trende v drugačnosti (izredna izdelava steklenic brez napak, elegantnih naravnih oblik s poudarjeno debelino dna). Predstavljeno na sejmu še enkrat potrjuje pravilno tržno in programsko usmeritev Steklarne Hrastnik - Special. Kakovost naših izdelkov ne potrjujejo samo naši partnerji, temveč tudi konkurenti.
Steklenica Mole Antonelliana -izdelek SH Special
Drugačnost in tehnološka dovršenost izdelave steklenic (izdelki z debelim dnom, brez risov in mehurčkov ter enakomerna razdelitev stekla brez vizualnih napak) ter razlikovanje v majhnih podrobnostih morajo postati osnovna konkurenčna prednost Steklarne Hrastnik- Special v prihodnosti.
Janez Mervič
Na osrednjem prostoru steklenici Mystic Impilabile ter Babbo Natale
Nova tovarna za proizvodnjo specialne steklene embalaže poskusno obratuje od prvih jesenskih dni. Zaposlene z različnih področij smo povprašali, kako se v novem okolju počutijo, kaj pogrešajo, kaj je za pohvalit in kaj bi lahko bilo boljše.
katera izmed njih nova, s premalo izkušnjami, se pa precej pozna. Saj so pridne, toda pride do precej nepotrebnih gibov, ne prepoznajo napak in podobno.
Počasi se bo vse uredilo. Meni se zdi malce neumno, da se strešna okna odpirajo tako, da ne morejo biti malce odprta, če rahlo dežuje, potem kaplja na nas. Sploh pa še nismo uspele
Najprej so svoje mnenje povedale Brigita, Berta in Fatima, pregledalke v Steklarni Hrastnik - Special.
Kako je tukaj?
Berta: Kaj naj rečem. Pričakovale smo boljšo organizacijo. Glede na nove stroje in vse novosti smo pričakovale manj napak, pa jih je zaenkrat več. Da ne omenjamo večjega obsega dela.
Fatima: Moram priznati, da smo sem prišle z večjimi, mogoče celo preveliki pričakovanji. Komaj smo čakale, da se preselimo v novo okolje, ker so nam vsi govorili, kako nam bo lepše in boljše, da bo manj dela oz. da bo lažje, bolj organizirano. Pa ni. Tukaj smo na 8-sekcijskem stroju 4 pregledalke, ki ne zmoremo dela - moralo bi nas biti 5. Če je katera od njih nova, je delo še težje.
Brigita: Količinsko je tukaj veliko več steklenic, kar pomeni veliko več napak, veliko več dela. Štiri pregledalke, ki že imajo izkušnje, še zmorejo delo, vendar se morajo na ta račun odpovedati tudi kakšnemu odhodu na malico. Če pa je
Kaj pa novo okolje?
Brigita: Kar se tiče steklarne, je pod črto vse v redu. Motijo še sicer kakšne malenkosti - na primer to, da se odpirajo vsa okna hkrati, pa da je za celo proizvodnjo na voljo ena toaleta za ženske...
Berta: Ja, to moramo malce pokritizirat. Ena toaleta je premalo. Tukaj so projektanti kar precej zgrešili. Pohvaliti pa moramo, da ni več takšnih temperaturnih razlik - ni prevroče, ni prehladno, precej manj je hrupno, steklarna je svetla in prostorna.
Brigita: Me smo zelo zadovoljne s pisarno - ker je svetla, ima dnevno svetlobo. V stari steklarni so bili pogoji slabši. Komaj čakamo še en računalnik za kalibre, pa bo še boljše.
Fatima: Okolje je urejeno, svetlo. Novo. Zebe nas ne.
vsega pogledat, se vsega navadit, ker enostavno ni časa. Utrujene smo.
Količina dela mora biti pa res velika, da se vseskozi vračamo na to...
Brigita: Ja, res je. Zahteve komerciale oz. kupcev so velike. Mi pa se, normalno, še vedno malce lovimo. Pa za enak denar toliko več dela...
No, razumemo, da moramo skozi vse zagonske težave in težavice, da moramo malce stisnit zobe, potem pa, ko bo vse teklo bolj gladko... Pričakujemo kaj več, seveda.
Fatima: Saj je normalno, da je treba delat - zato hodimo v službo. Ampak včasih se nam res zdi, da gremo preko svojih zmožnosti. Še posebej ob kakšnih nenapovedanih izpadih, kot so bolniške, kakšna porodniška in podobno.
Berta
Nekaj steklenic, narejenih v novi tovarni
Berta: Družina, bolezen - to so problemi, ki so realnost.
Je še kaj, na kar bi želele posebej opozoriti?
Brigita, Berta in Fatima: V
imenu vseh pregledalk lahko zagotovimo, da bi si želele, da bi bila malica izplačana. Vsaj takrat, kadar imamo prevelik obseg dela. Potem bi se verjetno manj pritoževale.
Tehnolog JureŠere Kako se počutiš tukaj?
Boljše. Prišel sem do svoje mize, svojega računalnika, delovno okolje je, kot se spodobi urejeno, svetlo. Dela je pa seveda več - kupci pričakujejo več artiklov (vendar manjše serije), mi imamo večje kapacitete.
Skratka, bolje kot prej...
To pa jaz zelo težko primerjam, saj sem bil tam zaposlen šele 6 mesecev. Osebno mi veliko pomeni, da je delovno okolje urejeno. Trudim se biti čim bolj neobremenjen. Je pa ena stvar, ki me moti, čeprav ne spada v "mojo pristojnost" - zelo je moteče, ker se ne vidi, kako se pride v stavbo, sploh v upravo. Vsaka tovarna, vsaka poslovna stavba ima svoj vhod - kot recimo na stari lokaciji, ko vsak ve, kje je glavni vhod za goste,
kupce, partnerje.
Je pa priročno, ker so pisarne zelo blizu proizvodnje. Tako nam, ki moramo vsak dan "komunicirat" z izdelki, ni potrebno nabirat kilometrov. Pa ni temperaturnih sprememb. Pod črto pozitivno.
Simon Zajec - strugar (popravilo orodja)
Povejte malo, Simon, kakšno je vzdušje pri vas.
Sem smo prišli malce s strahom, kako bo vse skupaj potekalo... Ko smo prišli, je še kar precej stvari manjkalo - pri nas v delavnici smo, na primer, šele pred kratkim dobili čistilec praha. Pa kako bo teklo delo... tu se še malo lovimo, plani se spreminjajo iz ure v uro, veliko starega orodja ne moremo uporabiti in podobno.
Ne verjamem, da je kdo izmed nas pričakoval, da bo precej bolje, saj se moramo najprej navaditi na nov proces dela, na nove stroje. Ne gre kar čez noč. Pozna se tudi, da so novo-zaposleni delavci še preveč neizkušeni, ne poznajo steklarske stroke. Po mojem mnenju bi jih morali zaposliti še malce prej, kot smo jih. Pa plače in količina dela... Tukaj pa ne pridemo skupaj z vodstvom. Ampak tako je verjetno povsod.
Nijaz Čajič - strojnik Kako pa ste se vi že spoznali z novimi stroji?
Počasi gre. Okolje in delovni pogoji - to je boljše. Svetlo, prostorno, ni prepiha, ni vročine.To jeza pohvalit.
Pa za zgrajat?
Ah, kaj pa vem. Samo en WC... Zgrešeno. Dela je veliko več, ampak to smo vedeli. Več sekcij, več artiklov, novi stroji - vse to pomeni seveda tudi več problemov. Ampak dela z novimi stroji se bomo navadili. Nismo pa zadovoljni z organizacijo dela. Mogoče se
Simon Zajec
Nijaz Čajić
smešno sliši, toda potrebovali bi več reda, malo bolj zanesljivo oziroma "trdo" roko. Če povemo šefom za kakšno napako, ki jo opazimo, kar predolgo traja, da se kaj premakne.
Želimo si seveda tudi višje plače, ampak...
Strojnikov je premalo, tisti novo zaposleni pa se absolutno niso
zmožni naučiti dovolj o steklarstvu, da bi lahko delali samostojno. Po mojem bi jih morali zaposliti mnogo prej, takoj, ko smo se odločili za investicijo. Delo na strojih ni lahko.
Razočarani?
Mogoče, ja. Pričakovali smo, da bo delo teklo bolj gladko, pa se moramo vsi privajati na nove stroje. Ne gre čez noč. Mogoče
Nekaj steklenic, narejenih v novi tovarni
so bila naša pričakovanja prevelika in smo zato zdaj bolj napeti. Pa vendar - optimizem
je.
To je pa lepo slišat.
Seveda. Tehnične pomanjkljivosti odpravljamo dokaj sproti, vsak dan so izboljšave, komadi so vsak dan boljši. Verjamemo, da bo - je pa za nas tale selitev kar stresno in težko obdobje.
Bojan Dominkovič- viličarist Vi ste pa povsem novi. Niste delali na stari lokaciji, kaj ne?
Nisem, drži. Mogoče sem zato manj obremenjen. Jaz sem z delom in pogoji zelo zadovoljen (razen, ko so odprta
Vsem se najlepše zahvaljujem za iskrene odgovore. Seveda ni bilo pričakovati, da bodo letele same pohvale - razen na delovno okolje, ki je v primerjavi s tovarno na stari lokaciji res precej bolj svetlo in prijazno. Kritike so zaposleni povedali iskreno - naj naletijo na prava ušesa. Se pa kljub temu med njimi čuti optimizem - pa ne samo zaradi prihajajočih praznikov.
Pogovarjala se je Mojca Lavrič
Bojan Dominkovič
spodnja vrata - takrat je precej prepišno). Drugače pa- količina dela se stopnjuje, saj je proizvodnja vsak dan boljša, torej je tudi več dela za nas, viličariste. Malo se še lovimo pri delu na novem stroju za ovijanje, pa bomo osvojili tudi to. Generalno gledano pa sem z delom res zelo zadovoljen.
Naši sodelavci v prostem času
MIRO ZOREC - planinarjenje _________________________________________
Miro Zorec je pred nekaj leti popolnoma spremenil način življenja. Tega nihče, ki ga pozna, ni mogel spregledati. Prosti čas je začel dejansko aktivno izkoriščati in o tem sva spregovorila nekaj besed.
Pod Triglavom pozimi
Kdaj ste začeli z intenzivnim rekreiranjem?
Kar precej zagnan sem bil v mladih letih, tudi plezal sem že. Nato pa je nastopila dolga pavza, več kot 20 let, ko sem to področje dokaj zanemaril. Kljub temu pa nikdar nisem opustil ribištva in smučanja.
Kaj vas je vzpodbudilo, da ste iz podstrešja znova privlekli na dan dobre stare navade?
Večkrat sem razmišljal, kako dobro bi bilo, da bi se malo «vzel v roke« in se zopet odpravil po lepih planinskih poteh, pa ni bilo prave volje. Saj veste, kako gre... prihodnjo nedeljo, ko bodo prazniki, pa ... Vedno pride nekaj vmes. Vreme, ni družbe..., pa je zadoščeno naši ležernosti. Potem pa so mi ob nekem zdravniškem pregledu našteli celo vrsto organov, ki ne delujejo več tako, kot bi morali. Takrat sem se resno zamislil nad seboj in tako rekoč v hipu spremenil način življenja. To je
bilo za novo leto 2001.
Kakšni so bili začetki nove poti?
Priznam, da je bil začetek zelo težak, ker je bilo združenih več dejavnikov: hujšanje, opustitev kajenja in povečan fizični napor. Odločil sem se za enega od načrtov dvigovanja kondicije, ki jih najdemo na spletu. Začel sem postopoma -10 minutni vzpon na hrib nad mojim domom, kar sem ponavljal skoraj tri mesece. Šele nato sem prešel na naslednji korak.
Kako pa prehrana?
Hkrati pa sem se začel prehranjevati po »piramidi zdravja«, ki določa kombiniranje prehrane iz vseh elementov, le količine sem moral bistveno premešati in seveda tudi zmanjšati. Vsak torek pa imam sadno-zelenjavni dan.
Koliko časa pa namenite rekreaciji sedaj?
Tudi če sem v časovni stiski, ji namenim najmanj pol ure dnevno. V tem primeru tečem ali kolesarim v bližini svojega doma, največkrat proti Radečam. Sicer pa sem redno na vseh okoliških hribih - na Maci, Kumu, Kalu. Šele na vrhu si privoščim kratek postanek, nato pa se spustim v dolino, če se le da, po drugi poti.
Pravite pa, da ribištva in smučanja niste nikoli opustili?
Res je. Smučava največ skupaj s sinom. Letos sem si privoščil letno smučarko karto za Pohorje, ki se lahko koristi v štirih različnih smučiščih.
Kar pomnim, sem tudi član ribiške družine. Tudi ribolov me zelo pomiri. Rad se udeležujem tudi različnih tekmovanj. Imam pa tudi kar nekaj funkcij tako na zasavskem kot na republiškem nivoju.
Vrniva se k pohodništvu. Ali si postavljate kakšne cilje?
Največ sem v resnici pohodnik. Cilj, ki sem si ga zastavil, pa je bil plezalski - severna stena Triglava. S pomočjo dveh prijateljev mi je uspelo. Zelo sem bil ponosen nase, čeprav se na tem področju ne nameravam več izpostavljati, je prenevarno.
Ali ste že bili kdaj v resni nevarnosti?
To se v hribih seveda tudi dogaja. Najbolj so se mi tresle hlače na Korošici, kjer sem letel kakšnih sto metrov in se ustavil tik pred prepadom. Takšni pripetljaji me seveda ne ustavijo, dokler me bodo nesle noge, se hribom ne bom odpovedal.
Najbrž je na takšnih pohodih, zlati v zimskem
Prisojnikovo okno
Naši sodelavci v prostem času
MIRO ZOREC - planinarjenje
Pogled na Triglav z Vrbanovih špic
Ta zaključek pravzaprav ne potrebuje dodatka. Le tiste »malenkosti«, ki se vtaknejo vmes, da se ne aktiviramo, je potrebno prestopiti. Torej kratko navodilo vsem nam:
»Zmigaj se, skoči, potlej reci hop!«
Pogovarjala se je Marinka Anžlovar
Z vsakim novim dnem
nam je dana možnost nadgrajevati
začeto.
času, potrebna hribovska oprema?
Prav gotovo. To je osnova za kakršenoli vzpone. Sreči in naključju se tu res ne gre prepuščati.
Kje pa vam je bilo najlepše?
Povsod v hribih človeka lepota kar omamlja. Če bi izbral le en vrh, naj izpostavim Škrlatico, od koder je resnično enkraten razgled. V takšnih trenutkih so vse težave daleč, daleč stran.
Kaj pa o vaših hobijih meni družina?
Jalovec
Družina me podpira. Grdo navado, da ne povem, kam grem in kdaj približno se vračam, ki je bila jabolko spora, pa sem že skoraj odpravil.
Kdaj pa se največkrat odpravljate v hribe?
Ob vikendih, zelo zgodaj okrog treh zjutraj. Lepo je, če si sredi dopoldneva že na vrhu, pobereš najlepši del dneva in imaš dovolj časa za spust v dolino. Rad se vrnem v istem dnevu, razen kadar resnično ni možno. Povzpel sem se že na vse vrhove nad 2000 metrov v slovenskem visokogorju.
Ste si postavili še kakšen cilj?
Naslednje leto se želim povzpeti na štiritisočaka v italijanskih Dolomitih.
Prav občudujem vašo voljo in srčnost. Nam lahko daste kakšen nasvet?
Resnično sem zadovoljen, da sem začel živeti bolj kvalitetno, spremenil življenjsko filozofijo in se hkrati tudi pozdravil. Človek ne sme pozabiti nase, potrebno je poskrbeti za svojo dušo in telo. Priporočam pa, da drugi to naredite prej, preden vas na to začne opozarjati načeto zdravje.
Z vsakim novim letom razmišljamo o novih izzivih.
Srečno vsem!
Franci Zajc
Steklarna Hrastnik - Stedek d.o.o.
STEDEKVČERAJ, DANES, JUTRI
Zadnjo letošnjo številko časopisa bom izkoristila za kratek pregled zgodovine in življenjepisa Stedeka, to pa predvsem zato, ker nas z novim letom čakajo korenite spremembe.
Slavnostna otvoritev novih prostorov družbe STEDEK v Trbovljah, 01.06.1999:
Z dnem 01.01.2006 se bo namreč družba Steklarna Hrastnik-Stedekd.o.o. pripojila k družbi Steklarna Hrastnik -Vitrum d.o.o. Pripojitev naj bi predvidoma izvedli po stanju na dan 1.1.2006, oziroma pravno formalno z dnem vpisa v sodni register. Aktivnosti bodo potekale po dveh postopkih, in sicer:
-	prenos delavcev SH-Stedek d.o.o. v SH-Vitrum d.o.o. (31.12.2005-01.01.2006)
-	pravno formalna pripojitev družbe SH-Stedek d.o.o. k družbi SH-Vitrum d.o.o. (na dan 01.01.2006 oziroma z dnem vpisa v sodni register).
Po 01.01.2006, oziroma po izdelanih računovodskih izkazih obeh družb za leto 2005 bo izpeljan postopek pripojitve obeh družb. Po zaključenem postopku pripojitve (po vpisu v sodni register) bo družba SH-Stedek d.o.o. prenehala obstajati in se bo izbrisala iz sodnega registra.
Družba Stedek je bila ustanovljena jeseni leta 1993. Namen in cilj ustanovitve družbe je bil povečanje obsega in kvalitete dekoracije steklenih izdelkov, ki se proizvajajo v Steklarni Hrastnik. Steklarstvo in vse, kar spremlja to dejavnost, pa ima v naših krajih že dolgo tradicijo, kar velja tudi za dekoriranje in obdelavo stekla.
Vzačetku je družba zaposlovala 30 delavcev. Vsa proizvodna in tehnološka oprema je bila stara in le za silo primerna, za kakšen bolj resen nastop na tujem trgu pa ni bila ustrezna, zato je bila glavna naloga vodstva družbe posodobitev proizvodnje.
Prve večje investicije so bile v letu 1995, ko je bil prestavljen obrat satinirnice bližje osnovni proizvodnji v Steklarni, zgrajena je bila čistilna naprava, leto zatem je družba nabavila avtomatski stroj za šestbarvni sitotisk, v letu 1997 pa še žgalno peč in stroj za brizganje
barv na steklene izdelke. Te investicije so omogočile začetek povečevanja količine proizvedenih izdelkov, boljšo kakovost izdelkov in tudi večje prihodke.
Na lokaciji v Hrastniku je začelo zmanjkovati prostora za Stede-kovo nadaljnjo rast, pa še Steklarna je imela potrebe po tem prostoru. Vodstvo družbe je začelo intenzivno iskati primerno lokacijo za preselitev dejavnosti, tako v Hrastniku, kot tudi drugod v Zasavju. Bivši obrat Cestne mehanizacije v Trbovljah je bil najbolj sprejemljiv in primeren. Selitev iz Hrastnika v Trbovlje, na Vodensko cesto 5A, je bila
izvedena v aprilu leta 1999, in sicer se je vTrbovlje preselilo 60 zaposlenih - obrat slikarnica, skladišče in uprava, medtem ko je obrat satinirnica s takrat 33 zaposlenimi ostal v Hrastniku.
Pa pojdimo skozi Stedek s številom zaposlenih: v letu 1993-30, leto kasneje tretjino več, potem leta 1995-44, leta 1996-60, številka je bila vsako leto večja. Največ zaposlenih je bilo v letu 1999, ko se je število že približevalo 100.
Tržna strategija podjetja je bila vsa ta leta usmerjena predvsem k trženju storitev, in sicer na področju široke potrošnje ter industrije pijač. Delež prodaje na področju industrije pijač je
/ STEDEK
Steklarna Hrastnik
Steklarna Hrastnik - Stedek d.o.o.
STEDEKVČERAJ, DANES, JUTRI
BEFRAG stroj za brizganje barv na steklene izdelke, nabavljen leta 1997
Vsem zaposlenim v Steklarni Hrastnik - Stedek ter vsem sodelavcem v poslovnem sistemu Steklarne Hrastnik želim vesel božič in srečno novo leto.
Naj se vam uresničijo vse želje.
Vam in vašim družinam želimo najboljše, veliko zdravja, dobrih prijateljev in obilo sreče... skratka,_vse, karyas osrečuje.
Mag. Janez Golež
predvsem v zadnjem obdobju naraščal, kar pa posledično povečuje tudi serije, predvsem na proizvodni liniji strojnega sitotiska in strojnega brizganja. Tako, kot je bilo za Stedek prelomno leto 1999, pa je prelomno tudi letošnje leto. V mesecu maju je bila izvedena sprememba organiziranosti proizvodnje in s tem sistemizacija delovnih mest. Iz sestave proizvodnega sektorja se je izločil obrat SATINIRNICE, ki je po novem oblikovan v okviru družbeSH-Opal d.o.o.
Namen reorganizacije in prenosa dela dejavnosti je bila racionalizacija poslovanja satinirnice in podjetja kot celote. Z reorganizacijo in prenosom dela dejavnosti k drugemu delodajalcu je bilo k delodajalcu prevzemniku (SH-Opal) prezaposlenih tudi 13 delavcev.
Dejavnost dekoriranja steklenih izdelkov bo v januarju 2006 preseljena v Hrastnik in bo delovala v okviru SEKTORJA DEKORIRANJA STEKLENIH IZDELKOV. Razlogi za selitev so predvsem v razpoložljivih prostorskih
možnostih na obstoječi lokaciji v Hrastniku zaradi prestavitve proizvodnje specialne steklene embalaže na novo lokacijo. Pomemben razlog pripojitve dejavnosti dekoriranja steklenih izdelkov je tudi boljša povezanost in sinergija proizvodnje ter dekoriranja in zato posledično večja konkurenčnost na že tako zahtevnem trgu.
Prepričana sem, da bo sedanji Proizvodni sektor v Stedeku z isto delovno vnemo nadaljeval tudi v Sektorju dekoriranja steklenih izdelkov v Vitrumu.To pa naj velja tudi za prezaposlene iz Stedeka, kjerkoli bodo že nadaljevali svojo pot.
Hkrati pa želim ob iztekajočem se letu vsem bralcem Steklarja ter vsem zaposlenim v PS
Steklarna Hrastnik veliko osebnih in poslovnih uspehov, zdravja ter osebne sreče v prihajajočem letu 2006.
Zapisala Metka Gabrič
FERMAC - avtomatski stroj za šestbarvni sitotisk, nabavljen leta 1996
/ STEDEK
Steklarna Hrastnik
Poslovni partner se predstavi...
ADECCO H.R. d.o.o
Adecco je največje podjetje na svetu za zagotavljanje storitev na področju upravljanja s človeškimi viri. Podjetje je nastalo leta 1996 z združitvijo podjetij Adia, ki je začelo poslovati 1964 in Ecco, ki je začel poslovati leta 1957. Adecco sodi med 500 največjih podjetij na svetu. Zaradi nenehnega prilagajanja zahtevam trga in tehnološkega razvoja Adecco gradi svoje delo na mreži poslovalnic, internetni tehnologiji in razvoju novih
storitev. S podjetjem Adecco H.R. d.o.o., ki je v stoodstotni lasti skupine Adecco SA s sedežem v Švici, so v Sloveniji prisotni od leta 2000.
Vsak dan Adecco po celem svetu zagotavlja delo več kot 700.000 posameznikom in se zato prišteva med največje delodajalce.
Storitve, ki jih ponujajo: -posredovanje dela,
-	posredovanje zaposlitev,
-	iskanje in selekcija strokovne-
ga, vodstvenega in vodilnega kadra,
-	lov na glave (T.l. head hunting),
-	prezaposlovanje, posredovanje dela dijakov in študentov (študentski servis),
-	obračun plač,
-	kadrovsko svetovanje,
-t.i. outsourcing.
Ponosni so na svojo poslovno usmerjenost, sprejemanje odgovornosti, fleksibilnost, diskretnost in ustrezno cenovno politiko, ki temelji na doseženih rezultatih. So vir najaktualnejših podatkov o trendih na lokalnih trgih dela, saj preko vsakodnevnih osebnih stikov s podjetji in delavci pridobijo verodostojne podatke o povpraševanju in ponudbi dela, gibanju plač, pričakovanjih...
Posredovanje dela- kako?
Adecco izvaja posredovanje dela tako, da delavca zaposli pri sebi terga napoti k uporabniku za opravljanje določenega dela. Z uporabnikom predhodno sklene poslovni dogovor. Posredovanje dela lahko imenujemo tudi najem delavcev. Dejavnost izvajajo na podlagi veljavne koncesijske pogodbe sklenjene z Ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve, ki jo imajo že od leta 2000.
Adecca
Zakaj Adecco?
-	ker ima najustreznejšei kandidateza vse vrste del,
-	svetuje in nudi pomoč pri načrtovanju kariere (začasno ali redno zaposlitvijo),
-zagotavlja lokalne delavce,
-	je največja mreža poslovalnic,
-	ima največ izkušenj,
-	nudi celodnevno razpoložljivost,
-	zagotavlja pravno varnost za delavca in uporabnika, usposobljeni sodelavci...
Adecco trenutno zaposluje tudi večje število delavcev vZasavju, ki je eno izmed področij z največjim številom brezposelnih oseb v Sloveniji. Adecco v Zasavju sodeluje s podjetjem Steklarna Hrastnik in njihovimi podružnicami. Delavci so zaposleni predvsem za določen čas, zaradi povečanega obsega dela. Namen Adecca je, da bi približali svoje storitve čim večjemu številu ljudi, predvsem brezposelnim osebam in jim na tak način omogočili ponovno vrnitev v delovno okolje.
PEUUBUANA1 PE LJUBLJANA 2 PE MARIBOR PE CELJE PE KRANJ PE KOPER PE NOVO MESTO ŠTUDENTSKI SERVIS
01 234 92 70
01	230 82 30
02	238 0730 03428 2750
04	201 05 30
05	662 6770 07393 4290 01 234 9285

Zanimalo vas bo


•••
.
75 LET STEKLARSKE GODBE
V letošnjem letu obeležuje steklarska godba 75-letnico svojega delovanja. Običajno ob takšnih jubilejih malce pogledamo na opravljeno delo, predvsem pa so naši pogledi uperjeni v bodoče delovanje godbe. Nekako v tem duhu smo tudi na upravnem odboru ocenili dosedanje delo in z zadovoljstvom ugotovili, da smo v celoti uresničili naše želje, ki smo si jih postavili kot osnovo za naše delo ob 70. letnici godbe. Tako smo v tem obdobju ob veliki podpori tako matičnega podjetja Poslovnega sistema Steklarna Hrastnik, naših zvestih podpornih članov godbenega sklada zaposlenih v podjetjih poslovnega sistema Steklarna Hrastnik ter zaposlenih v družbah TKI Hrastnik, Forstek, Sinet izvedli precejšnja vlaganja v zagotovitev normalnih pogojev za delo. Največja investicija je bila obnova godbenega doma, ki je v celoti obnovljen, godba je pridobila nove uniforme, pričeli pa smo tudi že z več kot potrebno zamenjavo instrumentov. Poleg omenjenih aktivnosti pa smo z rednim pojavljanjem na občinskem nivoju ter sodelovanjem z godbami po domovini ponovno ponesli glas o steklarski godbi.
Naše želje in pogledi v prihodnost
Zdaj ko smo zaključili z obnovitvenimi deli, pa je pred nami predvsem skrb za vzgojo lastnega kadra in s tem pomladitev naših vrst. Ob 70-letnici smo zapisali, da je steklarska godba godba s tradicijo, kar nedvomno drži. V svojih vrstah imamo kar nekaj članov, ki so v godbi skoraj od same ustanovitve in še danes aktivno sodelujejo v njej. Starosta med njimi je vsekakor Blažko Viktor, ki je v godbi že 68 let, in je tudi častni član naše godbe.
Na letošnjem božično novoletnem koncertu pa bomo podelili posebna društvena priznanja članom. Tako bodo
področju, smo dokaj hitro našli skupen jezik in v mesecu septembru pričeli tudi že s konkretnimi akcijami. Po objavi vabila na kabelski televiziji se nam je pridružilo nekaj članov, konec septembra pa smo organizirali dan odprtih vrat, ki se ga je udeležilo okrog 30 otrok.
Ob temperamentem nastopu dirigenta sta dve uri minili, kot bi trenil. Srečanje smo zaključili z dobrotami zmajčkovega butika, tako da so bili zadovoljni otroci in seveda mi kot organizatorji.
prejeli zlati krožnik za več kot 40 let delovanja v godbi naslednji člani: Jože Grum (40 let), Edo Germadnik (48 let), Rado Kališnik (48 let), Anton Lipar (48 let), Franc Drolc (55 let), Jože Rugelj (55 let), Erih Seničar (55 let), Leon Žibert (48 let) ter Jože Leskovšek (54 let). Srebrno plaketo za 20 let delovanja v godbi bo prejela Polona Kos Vidmar. Bronaste plakete za deset let delovanja v godbi pa bodo prejeli Regina Doberšek, Ervin Meterc, Martin Tušek in RomanTomšič.
V jesenskem delu pa smo se pomembno kadrovsko okrepili z novim dirigentom, sicer starim znancem hrastniške publike, domačinom, ki sicer že dolga leta živi v Radečah, dirigentom Jožetom Rusom. Z veliko mero optimizma in predvsem z jasnimi cilji, ki jih mora godba uresničiti na kadrovskem
Rezultat srečanja je, da smo sklenili prvo pogodbo o sofinanciranju šolnine v glasbeni šoli, s poučevanjem pa smo pričeli tudi v godbenem domu, kjer se trenutno izobražujejo trije učenci na klarinetu, štirje na tolkalih in eden na trobenti. Staršem smo sicer ponudili možnost, da bi prevzeli stroške šolanja v glasbeni šoli, vendar so nekako izrazili željo, da bi začetne korake storili z učenjem v godbi, da pa se ponovno pogovorimo o njihovi vključitvi v sistem izobraževanja v glasbeni šoli naslednje leto . V glasbeni šoli so izrazili veliko pripravljenost za sodelovanje, ki jo bomo vsekakor izkoristili.
Predsednik steklarske godbe Soniboj Knežak
Zanimalo vas bo...
SINDIKAT PRED VOLITVAMI
Ravno v času, ko pripravljam prispevek za naše glasilo, potekata v Vitrumu in Specialu postopka o evidentiranju članov v Izvršna odbora sindikatov obeh družb.
Članom izvršnega odbora sindikata Vitrum je štiriletni mandat potekel že v prvi polovici letošnjega leta. Dogovorjeno je bilo, da se mandat sedanjemu izvršnemu odboru podaljša do zagona Speciala, predvsem iz razloga, da bi se izognili ponovnim volitvam v izvršni odbor, ker je večina zaposlenih v Specialu tja prerazporejena izVitruma. Volitve v oba izvršna odbora potekajo istočasno. Izvršni odbor sindikata v Vitrumu bo trenutno štel osem članov, deveti pa se bo pridružil ob
pripojitvi družbe Stedek k Vitrumu.
V Specialu bo izvršni odbor sindikata sestavljalo pet članov. Volitve v oba organa bodo 16.12.2005, tako, da ob branju tega prispevka že veste sestavo obeh teles sindikalnega delovanja.
Obema sindikatoma želim pri delu veliko uspehov. Uspehi bodo, če se bo z vodstvom podjetja mogoče o perečih temah pogovarjati. Največji uspehi se dosegajo z dogovori. S sedaj že bivšim generalnim direktorjem, smo se v večini primerov uspeli dogovoriti. Upam, da bosta novi vodstvi obeh sindikatov uspešni pri dogovarjanju, tako na nivoju celotne družbe, kot tudi pri dogovorih s svojimi direktorji. Normativni del Kolektivne pogodbe naše branže Nekovin, je podpisan. Pri odmeri letnih dopustov za prihodnje leto se bodo že upoštevala njena določila. Pred pogajalci pa je še njen drugi Tarifni del. Tu so razhajanja med delodajalci in sindikati večja. Seveda bi sindikati želeli
predvsem povečanje plač, kar pa ni v interesu delodajalcev. Dve leti so se vsem delavcem plače dvigovale v enakem znesku, prihodnje leto pa lahko ponovno pričakujemo dvigovanje plač v odstotkih. Tudi to, kako in v kakšni višini, bo dodatek k izplačani plači, ki ga vsi enakega dobivamo sedaj, prenesen v osnovo plače vsakega delavca še ni dogovorjeno.
Torej tem in izzivov za sindikalno delo ne bo zmanjkalo. Upam, da bomo sindikati pri svojem delu uspešni. Mi smo se o vsaki spremembi pripravljeni pogovarjati in po potrebi tudi pogajati. Končni dogovor mora biti takšen, da bosta zadovoljni obe strani. Pri uspešnih pogajanjih ni zmagovalca in poraženca.
Na koncu bi se rad zahvalil članom izvršnega odbora sindikata Vitrum za delo v preteteklem mandatu. Na nekaterih področjih smo bili uspešni, na drugih manj. Sami težko objektivno
ocenjujemo naše delo. Najbolj nam ga bo pokazala prihodnost.
Pred nami je novo leto. Naj vsem prinese predvsem zdravja. Steklarni z vsemi hčerinskimi podjetji naj uresniči želje o uspešnosti poslovanja, vsem delavcem pa tudi povečanje plač.
Torej srečno in zdravo novo leto 2006 vsem skupaj.
Matej Kaiser
Zanimalo vas bo...
GASILSKI KOTIČEK
Skupna gasilska vaja
Kot veste, sem vas v zadnji številki Steklarja povabil, da si ogledate aktivnosti ob 50. obletnici gasilske zveze Hrastnik, katere člani smo tudi gasilci Steklarne Hrastnik. V počastitev praznika smo imeli slavnostno sejo, na kateri niso manjkali najvišji gosti - minister za obrambo g. Karl Erjavec, predsednik Gasilske zveze Slovenije tov. Ernest Eöry, direktor Uprave za zaščito in reševanje RS g. Žmavc in ostali vidni gostje iz občine in regije.
V počastitev te obletnice je bila organizirana vaja na Logu, ki si jo je ogledalo precejšnje število ljudi. Na vaji je bilo prikazano gašenje in reševanje, na koncu je bil opravljeno še skupno slikanje vseh sodelujočih na vaji. Zvečer pa smo gasilci
priredili zabavni večer z znano glasbeno skupino iz Zasavja. Žal, kot vedno za nas gasilce Steklarne Hrastnik, zopet ni zmanjkalo dela.
Kot sami veste se v tovarni vršijo dokaj velika dela pri prestavitvi steklarskih strojev in tako moramo pri teh delih sodelovati tudi gasilci. Naša naloga je preprečiti nastanek požara pri uporabi odprtega plamena in orodij, ki povzročajo iskrenje. Ta naloga na pogled zgleda dokaj lahka, ko pa se malo bolj zamislimo, lahko vidimo, kaj se lahko zgodi, če nismo dovolj pazljivi. V tem času smo morali večkrat uporabiti gasilnike in celo hidrantno omrežje, saj je bila širitev ognja tako hitra. To bodo najbolje vedeli tisti, ki delajo v avtomatski proizvodnji. Med drugim smo bili prisotni pri zaustavitvi I- kadne peči, istočasno pa smo s toplo vodo stalili led na postaji za uparjanje kisika.
26. novembra ob 16:02 pa seje zgodila dokaj »nenavadna« nesreča, saj je prišlo do delne porušitve nadstreška na južnem dvorišču. Sreča v
nesreči je, da tisti čas ni bilo nikogar na dvorišču, saj je bila sobota popoldan. Gasilci smo bili obveščeni ob 16:03, na sam kraj pa smo prispeli že ob 16:05. Tako hiter odziv je bil zaradi naših članov, ki so bili tisti čas na požarni straži v tovarni.
Gasilci smo pregledali mesto nesreče z g. Polakom, smo ugotovili, da ni nevarnosti in okolico zavarovali s trakovi. Naslednji dan smo bili ponovno klicani kot pomoč delavcem pri sanaciji, saj je bilo
potrebno očistiti ves sneg s strehe, da ne bi prišlo do zmrzovanja in bi vse skupaj otežilo delo. Pred gasilce je tako bila postavljena dokaj nevarna naloga, saj je pločevinasta streha, prekrita s snegom, zelo spolzka. Snega smo se lotili z vodo iz potoka, katero smo črpali s pomočjo črpalke. Na streho sta s pomočjo lestve splezala dva gasilca in pričela s spiranjem snega, med tem sta odvila tudi snegobran, da ni oviral spiranja snega. Seveda pa sta bila oba gasilca varovana s pomočjo vrvi, ki je bila varovana preko drugih dveh gasilcev. Za boljšo predstavo pa nekaj slik.
Klicani smo bili še v ponedeljek, saj je novo zapadli sneg zopet povzročil težave, tokrat smo sneg enostavno pomedli, saj ga je bilo v primerjavi z dnevom prej precej manj.
Ker so prazniki pred vrati, mi dovolite, da vam v imenu gasilcev Steklarne Hrastnik in svojem imenu zaželim lepe božične praznike in SREČNO NOVO LETO 2006, kjerkoli že boste.
NA POMOČ!
Andrej Časar
Porušen nadstrešek na južnem dvorišču
Zanimalo vas bo...
KADROVSKE NOVICE
Letošnje zgodnje snežinke in bližajoči se božič in novo leto nas krepko postavljajo v zimsko in praznično razpoloženje, mi pa smo z našimi kadrovskimi vestmi, ki so vedno obširnejše, še krepko v jeseni.
STEKLARNA HRASTNIK -OPAL d.o.o.
Vzadnjem obdobju so prekinili delovno razmerje z družbo naslednji sodelavci: sporazumno so delovno razmerje prekinili: ročni pihalec Orlando Povše in odnašalca Mirel Djedovič ter Sladjan Turkalj, odnašalcema Edvardu Zorku in Danijelu Sotenšku pa je bila izredno odpovedana pogodba o zaposlitvi. Ana Hauptman -pregledalka in Rudi Beravs pa sta izpolnila pogoje za zasluženo starostno upokojitev.
V	istem obdobju smo sklenili delovno razmerje za določen čas z 18 delavci, in sicer: pakirke: Fadila Kamenjaševič, Zlatka Markovič, Zdenka Lukaček; satinerke: Zehta Biščič, Nataša Poljan, Meliha Djedovič, Jasmina Lišič; rezalki na Rossi/Dania: Subha Joldič in Mihreta Čibej; odnašalci: Mensur Čosič, Boštjan Urbanija, Jože Fekonja, Danijel Sotenšek, Ramo Imširovič, Sladjan Turkalj, Mirel Djedovič, Bogdan Kukoviča in Zahrudin Kukič.
Trenutno imamo 242 zaposlenih (41 za določen čas), od tega 130 moških in 112 žensk.
JUBILANTI
V	tem času so naslednji sodelavci dopolnili okrogli delovni jubilej:
•	20 LET: Viktor Pajk, Muniba Dugonjič, Gospa Pušič, Boris Mokotar, Dragan Marinkovič, Zoran Drolc;
•	30 LET: Jože Šubi, Miroslav Zorec, Anica Bajda, Paša Alibašič.
OSTALO
Sredi septembra je sinček Alex prijetno popestril življenje naši delavki Edisi Jašarevič.
Vodja nabave in špedicije Anita Mihalič je pridno študirala in v novembru v roku diplomirala na Ekonomsko poslovni fakulteti Maribor ter tako postala diplomirana ekonomistka.
Iskrene čestitke vsem.
Kadrovski referat
STEKLARNA HRASTNIK -VITRUM d.o.o.
V mesecu oktobru smo postopno zaključevali s projektom pridobivanja kadrov za potrebe nove tovarne za proizvodnjo specialne steklene embalaže kot tudi za prestrukturirano družbo Steklarna Hrastnik Vitrum.
Delovno razmerje so v zadnjem tromesečju sklenili še Mitja Mali, skladiščnik v skladišču pomožnega materiala, Matej Repovž, vodja sektorja upravljanja kakovosti, ter šest viličaristov: Bojan Vidergar in Rado Klanšek sta se zaposlila v sektorju trženja, v skladišču gotovih izdelkov, Dejan Arnšek, Primož Matjašič in Uroš Sekula v sektorju zmesarne in vzdrževanja, Matjaž Ključevšek pa je nastopil delo viličarista v sektorju upravljanja kakovosti.
Na novo smo zaposlili tudi dve delavki, prej zaposleni v podjetju Steklarna Hrastnik Stedek - d.o.o.: Anito Pust Kutnjak, na delovno mesto samostojne komercialistke v sektorju trženja, in pregledalko Tifo Mejremič.
Z mesecem oktobrom se je dobra tretjina zaposlenih (op. 175 zaposlenih) prezaposlila v novoustanovljeno hčerinsko družbo poslovnega sistema, Steklarno Hrastnik - Special d.o.o.
Število zaposlenih pa se je, če izvzamemo prezaposlitve v Steklarno Hrastnik - Special d.o.o., zmanjšalo tudi na račun naslednjih prekinitev delovnega razmerja: sporazumno so prekinili delovno razmerje trije delavci: Eva Golob, zaposlena na delovnem mestu produktni vodja, Almir Trgalovič, viličarist v sektorju trženja, in Darko Odlazek, ključavničar vzdrževanja strojev.
Zaradi začasno povečanega obsega dela v podjetju Steklarna Hrastnik - Stedek d.o.o. je konec meseca novembra prekinil delovno razmerje Uroš Božič, strojnik, in se za določen čas do konca leta zaposlil v podjetju Stedek d.o.o..
Miloš Maksimovič je bil po pridobitvi kategorije invalidnosti prezaposlen v podjetje Sinet d.d., na delovno mesto, ki ustreza njegovi preostali delovni zmožnosti.
Pogoje za starostno upokojitev sta v tem obdobju izpolnili Mira Udovč in Marija Stopinšek. Obema čestitamo.
V podjetju Steklarna Hrastnik-Vitrum d.o.o. je bilo konec meseca novembra tako zaposlenih 311 delavcev, od tega 193 moških in 118 žensk. Podatek zajema 40 delavcev sprejetih za določen čas.
JUBILEJNE NAGRADE
•	10 LET:/;
•	20 LET: Silvo Čudovan, Mirko Mihalič, Igor Gošler, Emina Husič, Vili Mauer Robert Opresnik, Zvonko Sopar, Uroš Šterbucel ;
•	30 LET: Jožef Podmenik, Milan Pustišek, Marjan Ferme, Anton Pušnik.
IZOBRAŽEVANJE
Pavlič Tadej, ključavničar
menjave, je opravil zaključni
izpit na Srednji tehniški in poklicni šoli Trbovlje in si s tem pridobil srednjo poklicno izobrazbo - poklic oblikovalec kovin.
OSTALO
V zadnjem tromesečju se je našim zaposlenim rodilo kar nekaj prvorojencev. Matjažu Gučku je njegova izvoljenka Tina povila deklico Ano, Marinu Zorc je Karmen povila hčerkico Tjašo, Tomaž Medved je dobil hči Hano, Samo Kontrec pa hči Laro. Rodila so se tudi trije prvorojenci, in sicer Iliji Mladenoviču sin Mateo, Darku Surini sin Jakob in Simoni Baškovič sin Nil.
Čestitamo!
Kadrovski oddelek Janja Rojko
STEKLARNA HRASTNIK -STEDEK d.o.o.
V	tem obdobju je bilo prekinjeno delovno razmerje z družbo 2 delavkam. Sporazumno sta delovno razmerje prekinili Mateja Kmet, knjigovodja (prezaposlitev v SH-Special) ter Tifa Mejremič, nalagalka - pregledalka v Proizvodnem sektorju (prezaposlitev v SH-Vitrum).
Zaradi povečanega obsega del na liniji strojnega sitotiska smo konec meseca novembra dodatno zaposlili upravljalca stroja in sicer smo Pogodbo o zaposlitvi za določen čas sklenili z Urošem Božičem.
V	družbi trenutno zaposlujemo 61 delavcev (3 za določen čas), od tega 47 žensk in 14 moških.
Splošno kadrovska služba Metka Gabrič

Zanimalo vas bo...
ZAHVALE
STEKLARNA HRASTNIK -SKUPINA d.o.o.
Tudi v Steklarni Hrastnik -skupina d.d. se trudimo s podmladkom. Simona Cenkar je v avgustu povila fantka po imenu Matic, Sašo Pušnik pa je v novembru postal ponosen očka fantka z imenom Žiga.
Kadrovska služba Mojca Lavrič
STEKLARNA HRASTNIK -SPECIAL d.o.o.
S 01.10.2005 se je v Steklarno Hrastnik Special d.o.o. zaposlilo 186 delavcev. Med mesecem smo se kadrovsko ojačali še za enega sodelavca, tako, da smo
ZAHVALA
Po sedemintridesetih letih dela v Steklarni Hrastnik je tudi zame prišel čas upokojitve. S to zahvalo se želim zahvaliti vsem sodelavcem in sodelavkam, posebno pa tistim v oddelku brusilnice in izmeni Brede Planinc na kontroli. Hvala za darilo.
Vsem skupaj pa želim še naprej uspešno delo, medsebojno razumevanje in veliko osebne sreče.
Ana Hauptman
ZAHVALA
Iz srca se zahvaljujem vsem prijateljem in sodelavcem za vse lepe trenutke, ki smo jih preživeli skupaj, za čudovito darilo in prijeten večer, ki smo si ga ustvarili pred mojim odhodom med upokojence.
Zahvaljujem se Enesu in Borisu za uvodne besede in Sindikatu za prelep šopek. Vsem navzočim sodelavcem pa še enkrat hvala. Vsem skupaj pa želim, da bi se med seboj dobro razumeli, uspešno delali in bili za to dobro nagrajeni ter da bi vam zdravje dobro služilo.
Martin Bec
ZAHVALA
Začelo se je poletje, čas dopustov, ko sem zapuščala zadnji šiht in si tako privoščila lep dopust. Drage sodelavke, nekaj mesecev nismo delale skupaj, a nisem pričakovala, da me boste ob mojem odhodu v pokoj tako lepo presenetile. Podarile ste mi čudovito darilo, ki me bo na vas, moje sodelavke, spominjalo celo življenje. Vsem delavkam izmene 2 Mirse Durmiševič želim zdravja, sreče, veliko delovnih uspehov ter da bi se imele tako rade, kot sem imela jaz vas.
Eva Škoberne
ZAHVALA
Ne bo več tistih dni, da bi kot nekoč sedli skupaj in si rekli nekaj prijetnih besed. A misel na vas bo enako močna, prav tako želje, da bi vas spremljala sreča in zdravje.
Iz srca se vam, prijatelji in sodelavci, zahvaljujem za vse lepe trenutke, ki smo jih preživeli skupaj, za čudovita darila in prijeten večer, ki nas je družil na dan mojega odhoda v pokoj. Vsem želim sreče, zdravja in medsebojnega razumevanja. Ker pa je pred vrati novo leto vam in vašim družinam želim, da bi ga preživeli z radostjo v srcu.
Rudi Beravs
ZAHVALA
Ob nenadni smrti
Franca VEBRA
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sosedom, prijateljem, godbi Steklarne Hrastnik, pevcem Steklarne Hrastnik, gasilcem, govornikom za izrečene besede ter vsem, ki so kakorkoli pomagali v teh težkih trenutkih.
Še enkrat hvala.
Žalujoči: žena Joži, hčerki Tatjana in Simona ter brat Anton z družinami
mesec oktober zaključili s 187 zaposlenimi.
V mesecu novembru smo dodatno zaposlili računovodji Matejo Kmet in Mirjano Pejkič. Sredi meseca novembra pa smo dobili že prvega upokojenca v novi družbi in sicer je pogoje za starostno upokojitev izpolnil Martin Bec. Sporazumno pa je bila prekinjena pogodba z Mirkom Mihaličem, ključavničarjem vzdrževanja strojev.
Mesec november smo zaključili s 187 zaposlenimi, od tega 97 moških in 90 žensk.
Kadrovski oddelek
Utrinki iz zgodovine Steklarne Hrastnik.
29.aprila 1956 je bil zvečer hud naliv. Les, kamenje, gramoz so tako močno zatrpali zapornice steklarskega jeza, da jih sploh niso mogli odpreti. Voda iz potoka Boben je pri jezu prestopila strugo in tekla po cesti in industrijski železnici in vdrla v skladišče samota in stekla, v generatorje in električno delavnico. Škoda je znašala 20 milijonov dinarjev. Ker je narasel potok odnesel tudi oporne zidove ob skladišču stekla, je ob ponovnem nalivu 1. junija 1956 voda prestopila strugo in poplavila dvorišče ob skladišču stekla te vdrla v kletne prostore tega skladišča. Spet je bilo precej škode, ker so morali vse na novo prepakirati.
1. junija 1956 je v ljubljanski bolnišnici umrl priljubljeni in spoštovani prvoborec za pravice steklarjev v stari Jugoslaviji, obratovodja steklarne Alojz Keiner. 3. junija je bil z velikimi častmi pokopan na dolskem pokopališču.
Steklarska godba, ki je sedaj vključena v Delavsko kulturno
Povodenj leta 1956
društvo »Svoboda II«, je praznovala 27. maja 1956 svojo 25-letnico s kvalitetnim koncertom.
Občinski praznik so v Hrastniku praznovali prvič leta 1954. Steklarna je sodelovala s svojimi kulturnimi skupinami- s
pevskim zborom in godbo na pihala. Posebno slovesno je bilo to praznovanje ob 10- letnici obstoja socialistične Jugoslavije leta 1955. Poleg obeh omenjenih kulturnih skupin je nastopila še dramska družina »Svobode«. Ob tej priložnosti je
bila velika gospodarska razstava vseh hrastniških in obrtnih delavnic. Steklarna je ob tej priliki aranžirala bogat in pester razstavni prostor.
Leta 1956 so na občinskem prazniku sodelovale vse tri kulturne skupine »Svoboda II« pri steklarni.
3. oktobra 1956 so preselili slikarnico stekla iz zatohlih prostorov stare brusilnice v nove sodobne prostore v novi hali steklarne.
Jeseni 1956 so začeli graditi nove garaže pri steklarni (poleg starega Drnovškovega mlina) in stanovanjsko hišo. Gradilo je gradbeno podjetje Pionir. 24.12.1956 so dogradili stanovanjsko hišo do vrha. V tej hiši bo imelo svoje prostore tudi gasilsko društvo steklarne, zato ji pravijo »gasilski dom«.
5. novembra 1956 ob 11. uri dopoldne se je pripetila večja nesreča na industrijski železnici, ki pelje do hrastniških apnenic. Na tiru nad kemično tovarno je stal pokrit vagon, naložen s peskom. Bil je brez zavore. Delavci so ga hoteli prestaviti za nekaj metrov, da bi
Spodnji del Hrastnika leta 1960
Utrinki iz zgodovine Steklarne Hrastnik..
Delavec pri pletenju balonov leta 1948
ga lažje razložili. Med tem jim je ušel navzdol proti steklarni. Z veliko hitrostjo je zadel štiri prazne vagone pri drčah za premog. Malo nižje sta dva delavca razkladala premog še iz enega vagona. Hrup ju je opozoril, da sta pravi čas skočila z vagona. Vseh pet vagonov je treščilo v vagon s premogom in ga porinilo navzdol na slepi tir. Na ovinku je eden od vagonov iztiril. Pri trčenjih so se polomili skoraj vsi odbijači na vagonih. Na srečo ni bilo človeških žrtev, čeprav so tam ponavadi čez hodili prebivalci treh stanovanjskih blokov, ker niso imeli druge poti do hiše.
Steklarski sindikat je pred novim letom 1957 obdaril 29 upokojenih steklarjev in vdov. Najstarejši steklar Omerzi je dobil 10.000 dinarjev. Obiskali so tudi bolnike v zdravilišču v Novem Celju in jih obdarili. Silvestrovanje 1957 je priredilo steklarsko gasilsko društvo v stari brusilnici, kjer so se steklarji imenitno zabavali. Prireditev je bila zelo dostojna. Gasilsko društvo steklarne je imelo svoj letni občni zbor 1.1.1957 v veselju, da je pod streho njihov gasilski dom,
dobili pa so tudi tipiziran gasilski avto in razvili svoj gasilski prapor.
Vodstvo steklarne je veliko žrtvovalo, da je mladina čim lepše in veselejše praznovala praznik Novoletne jelke v letu 1956 in 1957.
Poleti 1956 so v novi hali steklarne uredili v prvem nadstropju novo brusilnico in slikarnico, v drugem pa skladišče za bolj lahko steklo. Halo so zunaj ometali. Vsa zidarska dela je opravilo podjetje »Zasavje« izTrbovelj. Do konca leta 1956 so pri novi tovarniški dvorani vzidali nova okna iz betona in jih osteklili. V novi brusilnici so uredili ventilatorje in vodovod z mrzlo in toplo vodo. Postavili so tudi nov brusilni stroj, ki že obratuje. V januarju in februarju 1957 so v novi brusilnici postavili 9 vodovodnih in 6 vertikalnih novih brusov. V slikarnici je konec februarja 1957 delalo 22 žensk in dva moška. Imeli so že žgalne peči in dva železna vozička za prevažanje že poslikanih steklenih izdelkov. Marca so zgradili še novo grelno peč za lonce, preden jih dajo v talilno peč.
28.11.1957 ob Dnevu republike
so pri steklarni odprli novo cesto. 6. marca 1958 so odprli novo nogometno igrišče v naselju za Savo. Prva tekma je bila med »Bratstvom« in »Svobodo«Trbovlje.
Nov delavski svet pri steklarni je bil izvoljen 8. aprila 1958. V njem je 51 članov, od tega 10 žena in 5 mladincev.
22.	aprila 1958 so začeli tlakovati novo (prestavljeno) cesto pri steklarni.
23.	aprila 1958 je imel novoizvoljeni delavski svet prvo sejo, na kateri je bil izvoljen kot predsednik sveta tov. Karli Grčar. Istočasno je bil izvoljen nov »upravni odbor« s predsednikom Antonom Sihurjem.
13. aprila 1958 je steklarski pevski zbor, ki je pod okriljem »Svobode II«, praznoval svojo 50. obletnico z zelo uspelim koncertom.
Od 13. do 20. aprila 1958 se je vršil velesejem v Zagrebu. Tudi hrastniška steklarna je razstavljala svoje izdelke z lepim uspehom.
Na bivši ekonomiji steklarne -Diermajer, je zgradilo leta 1958 pet steklarjev svoje domove. Leta 1957 si je postavil svojo hišo Franc Rizmal. Tudi v Prapretnem in Čečah si je nekaj steklarjev zgradilo svoje domove. To so bili prvi primeri, da so si steklarji zgradili svoje hiše, čeprav obstaja steklarna že 100 let.
Na Brnici sta zgradila hiši Ladislav Cestnik in Valentin Grčar.
20. septembra 1958 so dali v promet obnovljen železniški most pri Apnenicah (Rikelnov most), ki so ga popravljali več mesecev.
Konec.
Iz zapiskov nadučitelja Alojza Hofbauerja pripravila Alenka Leskovšek
Steklarji pri izdelavi kozarcev za vlaganje leta 1956
Oddelek za študij
Nagradna križanka
III 177/2005
658(497.12)(085.3)
5000017196,4
COBISS o
Ime in priimek:..
Naslov:----------
Davčna številka:
glasilo poslovnega sistema Steklarne Hrastnik
ureja uredniški svet: Alenka Maurer, Marinka Anžlovar, Soniboj Knežak, Metka Gabrič, Simona Baškovič in Alenka Leskovšek.
Glavna urednica: Mojca Lavrič. Oblikovanje: Alenka Leskovšek. Fotografije: Branko Klančar in arhiv Steklarne Hrastnik.
Lektor: Herta Erman.
Grafična priprava in tisk: Tiskarna Tori
Naslov uredništva:
Steklarna Hrastnik, C. 1. maja 14, 1430 Hrastnik tel.: 03 56 54 600 www.steklarna-hrastnik.si E-mail: info.skupina@steklarna-hrastnik.si
Malo za šalo...
Dve blondinki sta v dnevni sobi gledali televizijo. Vstopila je črnolaska in prižgala televizijo.
"Doktor, jaz imam zelo nenavadno bolezen. Če se s prstom dotaknem noge, me boli, če se dotaknem glave me boli, prav tako me boli, če se dotaknem kakšnega drugega dela telesa!" Doktor pregleda pacienta, nato pa postavi diagnozo: "Zlomljen prst imate!"
Nagradna križanka
Med reševalce s pravilnimi rešitvami nagradne križanke bo žreb razdelil nagrade v obliki vrednostnega bona za nakup izdelkov v naši industrijski trgovini:
1.	nagrada - bon v vrednosti 10.000 tolarjev
2.	nagrada - bon v vrednosti 6.000 tolarjev
3.	nagrada bon v vrednosti 3.000 tolarjev
Izrezek celotne križanke z vpisano rešitvijo pošljite na naslov: Uredništvo Steklarja, Cesta 1. maja 14, 1430 Hrastnikdo 30.1.2006.
Reševalce prosimo, da pripišejo svojo davčno številko in naslov.
Nagrajeni reševalci
Za nagradno križanko, objavljeno v Steklarju št.3/2005 smo prejeli 38 rešitev. Žreb je prisodil nagrade naslednjim:
1.	nagrada - bon v vrednosti 10.000 tolarjev: FrancŠuštar, upok.
2.	nagrada - bon v vrednosti 6.000 tolarjev: Anton Kobal, upok.
3.	nagrada bon v vrednosti 3.000 tolarjev: Nevenka Uldrijan, upok.
Rešitev križanke iz prejšnje številke:
stolar, zvor, ru, MIRNA REKA IMA, ir, CVETOČE OBALE, eb, mena, ost, nebesa, orsk, cer, nk, titular, marat, riž, oto, ara, avalon, ob, Neva, Nica, kabina, Istrani, nav, an, Nancy, riviera, vol, grad, Anton, it, Maradona, Neda, Dana, ukaz, lov, era, turnir, faza, Ani, yom, glaska /K.D.
OSREDNJA KNJ. CELJE