284
Šolske stvari.
Letošnja šolska poročila.
C. k. viša gimnazija ljubljanska.
Gimnazije ljubljanske poročilo itfia načelu le en spisek in to nemški pod naslovom: „Niederschlags-Verhaltnisse Oberkrains aus den Beobachtungen der Jahre 1864—1869"; spisal ga je prof. M. Wurner, v onih letih profesor v Kranji, in sicer iz lastnega opazovanja v Kranji in iz opazovanj g. Jern. Bizjaka, jeseniškega župnika in g. K. Deschmanna, ljubljanskega župana. — Gosp. Wurner konec svojega spiska izreka željo, da bi se pričelo na več krajih opazovati, koliko dežja pade na leto, zlasti na Notranjskem. Zraven te želje, ki jo gojimo tudi mi, vneti za vsestranski blagor Slovencev, imamo pa še drugo, in ta je, naj bi gosp. profesor, ki se bode gotovo še dalje pečal s tem predmetom1, svoja in drugih opazovanja naznanjal vsaj tudi v jeziku, ki ga umejo njegovi rojaki; kajti kar je o slovenski zemlji zanimivo za Nemce, to gotovo tudi Slovencem ne bode nevažno o lastni njihovi zemlji. Mi si ne damo vzeti misli, da je učenjakom, ki jih redi slovenska zemlja, v prvi vrsti dolžnost v vseh obzirih koristiti njenim stanovnikom. Le po tej poti imajo šole dobrodejen vpliv na narod; to je pot narodu djansko pokazati korist šole.
Iz statistike te gimnazije pozvedamo, da je v začetku leta bilo 484 učencev, konec leta pa 439; med
temi 363 Slovencev in 76(?) Nemcev; 438 katoličanov in 1 protestant; — pač narobe-dokaz, kako je nam treba brezverskih šol! — Lanska statistika je konec leta kazala 473 učencev, toraj se je letos število sopet skrčilo za 34 učencev. Kdor ta števila primerja s številom gimn. dijakov 1861. leta, ko je ta gimnazija štela 690 učencev, vprašal bode: od kod to veliko pojema nje? Nova gimnazija v Kranj i, ki je konec leta štela 69 učencev, menda tega ni kriva.
C. kr. viša realka v Ljubljani.
Poročilo te učilnice pričenja sestavek pod naslovom: „Fundamental Theorie von der rotirenden Bewegung um eine Axe"; spisal ga je g. prof. Finger, in sicer — kakor pravi v opombi — zlasti svojim učencem, se ve da tudi njim, ki se resno pečajo s fiziko.
V sedmih razredih, izmed kterih sta prvi in drugi razdeljena bila v 2 oddelka (a. s slovenskim in b. z nemškim učnim jezikom), je v rednih predmetih podu-čevalo 11 profesorjev, 1 učitelj in 3suplenti; izvanredni nauki, ki so se učili, so: slovenščina za Nemce, francoščina, analitiška kemija, kalupovanje (Modelliren), tes-nopisje, petje in telovadba.
v tako imenovani obrtnijski šoli, ki pa ni vredna tega imena, je bilo vpisanih učencev: 190 za risanje, 57 za nemški jezik in računanje (koliko pa za slovenščino?), 50 za zemljopisje, 42 za fiziko in 27 za kemijo. Res lepo število vpisanih! Koliko jih je pa obiskovalo te predmete, tega ne zvemo. Pač skranji čas, da se ta šola preosnuje deželi na korist.
Statistika kaže konec leta 309 učencev (lani jih je bilo 244), in sicer: 138 (!) Slovencev, 144(???) Nemcev, 18 Lahov, 6 Hrvatov in 3 Cehi: 302 katoličana, 6 protestantov in 1 pravoslavni Grk.
Prav všeč nam je tabela, ki kaže število učencev od 1852. leta, ko je bila ustanovljena niža realka. — Uč-nine se je plačalo 4267 gold.; 9 učencev je imelo ustanove, ki znašajo 1053 gold. 49 kr., vrh tega so 4 vojaški štipendisti bili na tej realki, ki so potegnili 750 gold. iz vojaških ustanov. —
Iz gotovih virov so nam došla poročila, da učenci gimnazije in realke, ki so bili v razredih s slovenskim jezikom, so z veliko boljim vspehom dovršili šolsko leto, kakor učenci z nemškim jezikom. Po takem morajo omolkniti vsi jalovi ugovori, da slovenski jezik ni ugoden srednjim šolam!
285